Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Borovnica, stran 5928.

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Borovnica.

(2)OPN Občine Borovnica sta izdelali podjetji KALIOPA d.o.o., Ljubljana, in DOMPLAN d.d., Kranj, pod številko projekta UD/396-82/06, maj 2014.

(3)Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št.: 35409-279/2008, z dne

2. 2008, je bilo v postopku priprave OPN Občine Borovnica potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območje (Okoljsko poročilo in Presojo sprejemljivosti je izdelal OIKOS d.o.o. Domžale, št. projekta: 719/06, april 2010).
3. člen (namen OPN) OPN določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.
4. člen (cilji OPN) Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
5. člen (vsebina OPN)

(1)OPN vsebuje strateški in izvedbeni del ter je izdelan v digitalni in analogni obliki. Obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe; II. Strateški del; III. Izvedbeni del; IV. Prehodne določbe; V. Končne določbe; VI. Grafične priloge strateškega in izvedbenega dela; VII. Obvezne priloge.

(2)Tekstualni del OPN vsebuje: Strateški del

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;
2. Zasnova prostorskega razvoja občine;
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
4. Okvirna območja naselij;
5. Okvirna območja razpršene poselitve;
6. Usmeritve za prostorski razvoj občine;
7. Usmeritve za razvoj v krajini;
8. Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja;
9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;
10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. Izvedbeni del
11. Splošne določbe;
12. Območja namenske rabe prostora;
13. Splošni prostorski izvedbeni pogoji;
14. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji;
15. Prehodne določbe;
16. Končne določbe.

(3)Grafični del OPN vsebuje: Strateški del Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1: 50.000); Karta 2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1: 50.000); Karta 3: Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve (M 1: 50.000); Karta 4: Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1: 50.000); Karta 5: Usmeritve za razvoj v krajini (M 1: 50.000); Karta 6: Usmeritve osnovne namenske rabe prostora (M 1: 50.000). Izvedbeni del

1. Pregledna karta Občine Borovnica z razdelitvijo na liste (M 1: 50.000);
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežji GJI (M 1: 50.000);
3. Legenda;
4. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1: 5.000);
5. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1: 5.000).

(4)Obvezne priloge so:

1. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov;
2. Prikaz stanja prostora;
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN;
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
5. Obrazložitev in utemeljitev OPN;
6. Povzetek za javnost;
7. Okoljsko poročilo.

(5)Grafični prikazi so prikazani na ZK v merilu 1:5 000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:50

2. člen (pomen kratic) CČN: centralna čistilna naprava; ČN: čistilna naprava; EUP: enota urejanja prostora; GJI: gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture; OPN: občinski prostorski načrt; OPPN: občinski podrobni prostorski načrt; PNR: podrobna namenska raba prostora; PIP: podrobni izvedbeni pogoji; PM: parkirno mesto; PIA: prostorski izvedbeni akt; TP: transformatorska postaja; UN: urbanistični načrt; ZK: Zemljiški kataster.
3. člen (pomen izrazov) Primarne dejavnosti so kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Sekundarne dejavnosti so industrija, proizvodne dejavnosti in gradbeništvo. Terciarne dejavnosti so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve. Kvartarne dejavnosti so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici. Ponovna ali nadomestna gradnja je novogradnja na isti lokaciji, istih gabaritih, enake namembnosti, z enakimi zmogljivostmi. Klet (=K) je del stavbe katerih prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Pritličje (=P) je del stavbe kateri prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo. Nadstropje (=N) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor. Mansarda (=M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho. Podstrešje (=p) je neizkoriščen del stavbe med elementi podstrešja. Kota ±0'00 zmeraj predstavlja pohodnico pritličja. Frčada je strešno okno izven nivoja strehe in ne presega več kot 50 % dolžine strehe. Enostavni objekti so objekti in ureditve za postavitev katerih gradbeno dovoljenje ni potrebno v skladu s področno zakonodajo. Enostanovanjska stavba je stanovanjski objekt z enim ali dvema stanovanjema. Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve stanovanjski hiši, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni stavbni zemljišči in ločena vhoda. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji. Kmetijska stavba je nestanovanjski kmetijski objekt. Kmetija je območje stavbnih zemljišč, na katerih je kmetija: stanovanjska stavba z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarnemu kmetijstvu. Vas je zaključeno naselje na podeželju, lahko z minimalnimi centralnimi dejavnostmi. Izjemna krajina je krajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s tradicionalno rabo prostora, usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in naravnimi procesi. Pretežnost ≥ 51 % nečesa. Prednostno je prva varianta od večih.
4. člen (območje OPN) Z OPN se ureja celotno območje Občine Borovnica (v nadaljevanju: občina). Meja območja urejanja OPN poteka po meji občine. II. STRATEŠKI DEL
5. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
6. člen (izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1)Strategija prostorskega razvoja občine sledi izhodiščem Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Prostorski razvoj občine sloni na uravnoteži rabi prostora, upoštevanju regionalnih posebnosti ter ohranitvi naravnih in ustvarjenih kvalitet.

(2)Izhodišča prostorskega razvoja občine so: – razvoj Borovnice kot lokalnega središča na obrobju Ljubljanske urbane regije; – načrtovanje poselitvenega in infrastrukturnega omrežja, ki bo enakovredno sosednjim občinskim središčem v osrednji regiji; – okrepitev centralnih, upravnih, gospodarskih in oskrbnih funkcij za celotno gravitacijsko območje občine; – ohranjanje krajinske pestrosti; – ohranjanje kakovostne kulturne krajine z ohranjanjem kmetijske rabe prostora ter preprečevanjem razpršene gradnje; – ohranjanje značilnega stavbarstva, kulturne, tehnične in umetnostno zgodovinske dediščine; – ohranitev zdravega in kakovostnega bivalnega okolja ter – na lokalni ravni zagotavljanje enakomerne infrastrukturne opremljenosti. 9. člen (cilji prostorskega razvoja občine)

(1)Cilji prostorskega razvoja občine so: – skladen razvoj občine po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami; – razvoj poselitve se prednostno usmerja v urbana naselja, ki so že središča ali pa se bodo kot taka razvila zaradi značilnosti svojega položaja v omrežju naselij in potreb zaledja – vodilno naselje Borovnica; – vzdržen prostorski razvoj ostalih naselij, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi potrebami – vitalnost in privlačnost podeželja; – upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora; – usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine ter sanacijo degradiranih območij; – povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami ter širšim regionalnim prostorom; – spodbujanje za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti za športno in kulturno dejavnost ter – upoštevanje omejitev v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter preprečitve posledic naravnih in drugih nesreč.

(2)Skladno s cilji bo občina uveljavljala naslednje razvojne interese: – odpiranje novih delovnih mest, površin namenjenih stanovanjski gradnji, urejeno infrastrukturo, razvijanje družbenih in socialnih dejavnosti; – dvig kvalitete življenja in bivanja s prenovo starega dela Borovnice, urbano prenovo, izboljšanjem dostopnosti in komunalne opremljenosti perifernih naselij, razvijanjem družbenih, kulturnih in tradicionalnih dejavnosti kot so šola, vrtec, krajevna in šolska knjižnica, cerkev, kulturni dom, sedež občine, gostinstvo in drugo; – spodbujanje razvoja gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja; – ohranjati tako naravno kot tudi kvalitetno življenjsko okolje s prizadevanjem za preprečitev onesnaževanja voda, gozdov, tal in zraka; – zagotoviti pogoje za kakovostno in sodobno izobraževanje predšolske, osnovnošolske mladine in odraslih ter obenem zagotoviti pogoje za kvalitetno preživljanje starosti občanov in dostop do zdravstvenih storitev v domačem kraju; – ohranjati obdelovalne kmetijske površine in perspektivne kmetije; – podeželje povezati z obstoječo turistično ponudbo in spodbuditi razvoj turističnih programov, tudi z obnovo in ohranitvijo kulturne dediščine in skrbjo za ohranitev naravne dediščine ter spodbudami za nastanek novih turističnih atraktivnosti v občini; – pospešiti rast, razvoj in medsebojno povezovanje malih in srednjih podjetij ter s tem omogočiti ustvarjanje novih delovnih mest; – obstoječim industrijskim obratom omogočiti okoljsko sanacijo proizvodne dejavnosti ter – zagotavljati delovanje in razvoj društvenega življenja v občini, čim večjo prepoznavnost občine in njenih projektov znotraj širše Ljubljanske urbane regije. 2. Zasnova prostorskega razvoja občine 10. člen (prostorski razvoj občine)

(1)Prostorski razvoj občine se načrtuje v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami tako, da se preprečuje prostorske konflikte in navzkrižja med različnimi rabami, zagotavlja se kvalitetnejše in privlačnejše bivalno in naravno okolje, ustvarjajo se možnosti za gospodarski razvoj, krepitev oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti ter ohranitev naravnih potencialov za razvoj turistične dejavnosti.

(2)Znotraj prostorskega razvoja občine se zagotavlja izboljšanje infrastrukturne opremljenosti naselij, območij za proizvodnjo ter območij za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. Spodbuja se povezovanje s sosednjimi občinami znotraj regije, ohranjanje prepoznavnih značilnosti in naravnih kakovosti ter prenove oziroma revitalizacije kulturnih značilnosti prostora. 11. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so: – območja obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj) ter območja prenove že pozidanih območij v naseljih; – degradirana območja; – komunalno opremljena zemljišča ter – zaokrožene površine v neposredni bližini naselij, tako, da bo načrtovana stanovanjska gradnja v strnjenih kompleksih enakomerno porazdeljena v okviru razvojno perspektivnih naselij ter v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukture.

(2)Pri umeščanju poselitve je treba: – dopustiti gradnjo novih oziroma selitve obstoječih kmetij na robove območij naselij, medtem ko se nove kmetije usmerja v zapolnitve obstoječih območij redkejše poseljenosti na južnem delu občine; – dopustiti gradnjo manjših obrtnih dejavnosti v naseljih, ob upoštevanju omejitev pri izboru dejavnosti, ki so nemoteče za okolico; – zgostiti poselitev znotraj stavbnih območij; – preprečiti zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah (Dol in Laze z Borovnico, Breg in Pako) ter naselja južno od občinskega središča; – urediti staro traso železniške proge med Borovnico in naseljem Pako za potrebe turističnega programa, pri čemer je ob ureditvi in izvajanju programa potrebno upoštevati vse varovalne režime, ki na trasi veljajo; – dejavnosti, ki imajo povečane vplive na sosednja območja, usmerjati na območja, kjer ne bodo negativno vplivala na razvoj drugih dejavnosti ter – preveriti ali je planirana širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe in planirane infrastrukturne opreme. 12. člen (omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v prostoru ter za zagotavljanje smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanja boljšega standarda, se razvija naslednje tipe naselij v občini: (

1. a)lokalno središče/občinsko središče – Borovnica, (
2. b)naselja na urbaniziranem podeželju – Breg, Pako, Laze in Dol, (
3. c)naselja z mešano ruralno in stanovanjsko funkcijo – Dražica, Ohonica, Brezovica pri Borovnici, (
4. d)naselja s poudarjeno ruralno funkcijo – Niževec, Zabočevo, delno Brezovica pri Borovnici, (
5. e)samotne kmetije, pomembne za ohranitev kulturne krajine – Pristava, Lašče ter (
6. f)območje Bistra, kot pomembno območje za razvoj turizma širšega območja kulturne dediščine. (
7. a)Lokalno središče: Vodilno naselje se razvija kot sedež občine ter kulturno in storitveno središče. Staro jedro se poleg prevladujoče stanovanjske namembnosti nameni atraktivnim centralnim dejavnostim, ki naj bodo enakomerno razporejene in dostopne. Osrednje območje ob železnici se razvija v poslovni center, pri čemer se daje prednost visoko tehnološkim, obrtnim in ekološko sprejemljivim dejavnostim. Ob Borovniščici se proste površine nameni gostejši stanovanjski pozidavi, pri čemer pa se ohranjajo kvalitete prostora ob vodotoku ter ustrezni varstveni pas. Severni rob se zaključi s športno rekreacijskim programom, ki se navezuje na kulturno krajino Ljubljanskega barja. (
8. b)Naselja na urbaniziranem podeželju: Za naselja severno od Borovnice (Dol, Laze, Breg in Pako) je značilno, da se prostorsko in programsko združujejo z vodilnim naseljem. V ta naselja je poleg prevladujoče individualne stanovanjske pozidave usmerjen tudi razvoj obrtnih dejavnosti. (
9. c)Naselja z mešano ruralno in stanovanjsko funkcijo: V pretežno ruralnih naseljih se razvoj usmerja k zapolnitvi obstoječih prostih površin znotraj območja naselja ter ohranitvi gručastih naselij. (
10. d)Naselja s poudarjeno ruralno funkcijo: Spodbuja se revitalizacija in prenova vaških središč ter le izjemoma širitev naselij za potrebe kmetijske in turistične dejavnosti. Gradnja izven poselitvenih območij se preverja iz arhitekturno urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika, pri čemer se zagotovi ustrezna infrastrukturna ureditev. (
11. e)Samotne kmetije, pomembne za ohranitev kulturne krajine: V naseljih Lašče in Pristava se ohranja poseljenost in tradicionalne dejavnosti, zlasti sonaravno kmetijstvo in gozdarstvo z dopolnilno dejavnostjo na kmetijah. 13. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Naselja severno od občinskega središča se bodo še naprej razvijala ob regionalni cesti, ki je edina cestna povezava s sosednjima občinama Vrhnika in Brezovica. Občina se bo zavzemala za rekonstrukcijo in posodobitev regionalne ceste skozi občino, da bo zagotovljena zadostna propustnost in varnost vseh udeležencev v prometu.

(2)Spodbuja se širša uporaba železniškega prometa v obliki javnega potniškega prometa, ki je premalo izkoriščen. Njena vloga se krepi zlasti zaradi bližine Ljubljane in vključenosti v evropski prometni koridor.

(3)Občina se bo zavzemala za ureditev medobčinskih rekreativnih povezav (kolesarstvo, pohodništvo, konjeništvo) v smeri Vrhnike in Ljubljane, spodbujala pa bo tudi razvoj mreže tematskih in učnih poti z navezavo na območje Ljubljanskega barja. 14. člen (območja razvoja dejavnosti v krajini)

(1)Ohranja se kmetijsko dejavnost, kot pomemben dejavnik ohranjanja kulturne krajine in njenih prepoznavnih značilnosti, predvsem z ekstenzivno rabo kmetijskih zemljišč, ohranitvijo poseljenosti podeželskega prostora tudi bolj odmaknjenih predelov občine (Pristava, Lašče). Kmetijsko dejavnost se spodbuja na območjih zaraščanja kmetijskih površin. Tehnologije pridelave se prilagaja naravnim razmeram.

(2)Spodbuja se sonaravnem način kmetovanja z upoštevanjem kmetijsko okoljskega programa Republike Slovenije, zlasti na območjih Nature 2000 in vodovarstvenih območjih, in pridelava tržno zanimivih oblik ekološko pridelane hrane.

(3)Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki bodo omogočale gospodarsko aktivno podeželje, obogatile turistično ponudbo in krepile prepoznavnost občine v širšem prostoru.

(4)Gozd se ohranja kot naravni vir, kjer se zagotavlja sonaravno gospodarjenje, zlasti v gozdovih, ki so znotraj posebnih varstvenih območij (Nature 2000) in vodovarstvenih območij. Gozdne površine so velik potencial za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, ki se jih razvija na obstoječem razvojnem območju Pekla ter prednostno na obstoječih gozdnih poteh.

(5)Na območju občine sta dva samo sanirana kopa (Ohonici in Zabočevem). Morebitno ponovno izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja le ob pridobitvi rudarske pravice in preveritvi z vidika veljavne zakonodaje s področja vplivov na okolje. 15. člen (območja prepoznavnih naravnih kvalitet)

(1)Naravne kakovosti na območju občine zagotavljajo pogoje, kjer se ohranja in razvija naravi prijazne dejavnosti, predvsem sonaravno kmetijstvo, gozdarstvo in prostočasne dejavnosti. Zaradi izjemnih naravnih kakovosti Ljubljanskega barja je severni del občine primeren za razvoj naravoslovnega turizma z označenimi potmi in drugimi ureditvami, kot so opazovalnice za ptice, izobraževalni panoji ipd.

(2)Skladno s priporočili pristojne službe za ohranjanje narave se varuje naravne vrednote, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja ter ohranja biotsko raznovrstnost. 16. člen (območja ustvarjenih kvalitet in prepoznavnosti prostora)

(1)Območje kulturne krajine Ljubljansko barje zaradi izjemnih naravnih in ustvarjenih kakovosti predstavlja večje potenciale za razvoj prostočasnih dejavnosti (sprehajanje, opazovanje ptic, kolesarjenje, jahanje idr.) v povezavi s kmetijsko dejavnostjo. Ohranja se kulturno dediščino znotraj celotnega območja kulturne krajine Ljubljansko barje, vključno s kulturno dediščino znotraj naselij.

(2)Na prehodu iz ravninskega Ljubljanskega barja v hribovito zaledje Krimsko-Mokrškega hribovja in Menišije se ohranja kmetijska kulturna krajina s kulturnimi terasami, obvodnimi prostori Borovniščice in Prušnice s pritoki, gozdnimi robovi na prehodih v pobočja ter strnjeno gručasto poselitvijo.

(3)Območje Krimsko-Mokrškega hribovja in Menišije predstavlja gozdnat višji svet, ki po južnem in zahodnem delu obkroža Ljubljansko barje. Ohranja se gozdnato krajino, s kvalitetno razpršeno poselitvijo hribovitega sveta.

1. člen (površinske vode) 1) Varuje se ohranjena naravna morfologija strug ter obrežna vegetacija. Na delih vodotokov, kjer so bile naravne značilnosti vodotokov razvrednotene, se spodbuja sonaravne obnove vodotokov in obvodnih prostorov. 2) Upravljanje z vodami je osnovni pogoj za ohranitev večine habitatov na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, v sklopu katerega se ohranja nivo podtalnice, poplavne in vlažne površine, preprečuje nasipavanje zemljišč in zasipavanje kanalov ter sonaravnost vodotokov. 3) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru se upošteva omejitve posegov v priobalno zemljišče, kot jih določajo predpisi s področja urejanja voda.
2. člen (vodovarstvena območja)

(1)V naseljih znotraj vodovarstvenih območij se prednostno ureja in dogradi kanalizacijsko omrežje, odpadne vode pa se čisti na CČN. Kjer to ni mogoče, se spodbuja ureditev rastlinskih in bioloških čistilnih naprav ali nepretočnih greznic ter druge ukrepe za čiščenje odpadnih voda. Na območjih varstva vodnih virov mora biti kmetijska dejavnost omejena pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ter živalskih odpadkov, zato se temu prilagodi tudi tehnologije v kmetijstvu.

(2)Posegi v vodovarstvenih območjih se dopuščajo le ob upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih državnih in občinskih predpisov o zavarovanju vodnih virov.

1. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
2. člen (splošne določbe) GJI se razvija tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med poselitvenimi območji. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij ter so razvidne iz prikaza stanja prostora v skladu z veljavno zakonodajo.
3. člen (prometna infrastruktura)

(1)Na območju občine poteka odsek regionalne ceste RIII-642 Vrhnika–Borovnica–Podpeč. Občina se bo zavzemala za njeno rekonstrukcijo z razširitvijo, preplastitvijo in izboljšanjem cestne opreme (razsvetljavo v naselju) ter ureditvijo pločnikov znotraj naselij.

(2)Občinske ceste so vse preostale javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste. Občinske ceste so kategorizirane na lokalne ceste (LC), javne poti (JP) in ne kategorizirane občinske ceste. V naselju Borovnica pa so razvrščene v ulični sistem z zbirnimi (LZ) in krajevnimi cestami (LK). V naseljih se zaradi večje varnosti pešcev zgradi pločnike, uredi robove cestišč in bankin ter določene dele razširi. Treba je urediti parkirišča za tovorna vozila na lokaciji ob železnici. Za izboljšanje prometnega standarda in predvidenih dopolnilnih dejavnosti zaledne poselitve se rekonstruira javna pot Ohonica–Pristava in Lašče.

(3)Občina je vključena v regionalni projekt Zasnova mreže kolesarskih povezav v Ljubljanski urbani regiji. Kolesarske poti se povezuje s turistično ponudbo. Kolesarjenje se prednostno usmerja tudi na obstoječe ceste, kolovoze, javne in gozdne poti.

(4)Pomemben prometni koridor na območju občine predstavlja železniška povezava Ljubljana–Trst, ki je hkrati tudi edina železniška povezava Ljubljane s primorsko regijo in del V. čez evropskega prometnega koridorja. Dolgoročno je predvidena rekonstrukcija glavne železniške proge Ljubljana–Sežana za hitrosti do 160 km/h in posodobitev železniške postaje Borovnica za primestno železnico. Za zmanjševanje potreb po osebnem prevozu se spodbuja uporabo železniškega javnega potniškega prometa, ki v občini predstavlja veliko prednost. Železnica naj bi postala pomemben nosilec potniškega in tovornega prometa v občini. Dolgoročno naj bi prevzela primarno vlogo v primestnem potniškem prometu na relaciji Borovnica–Ljubljana. Občina bo v naravovarstvenem interesu aktivno sodelovala pri usmeritvah posodabljanja železniškega koridorja.

(5)Treba je izboljšati javni potniški promet na relaciji Vrhnika–Borovnica in Borovnica–Ljubljana, saj bi se s tem zmanjšala tako obremenjenost regionalne ceste proti obema krajema, kot tudi znotraj same občine. Da bi dosegli večjo učinkovitost potniških vlakov v občini, se spodbuja k večji rabi železnice, zlasti z ureditvijo ustreznih parkirnih površin ob železniški postaji. To je lahko priložnost za boljše zveze za občane, turiste in dnevne obiskovalce, kar bi pomenilo manjšo obremenitev cestne infrastrukture. Smiselno bi bilo povezati cestni in železniški javni potniški promet ter omogočiti parkiranje osebnih vozil in koles, ki so vključena v kombinirane prevoze.

(6)V občini primanjkuje območij za mirujoči promet. Nova parkirišča so predvidena ob trgovskem centru Mercator, vendar se v prihodnje išče dodatna območja za tovrstne potrebe. Prouči se možnosti za parkiranje v bližini centra Borovnice ter se s tem zmanjša promet v samem jedru.

(7)Vožnja na območju gozdov, izven kategoriziranih cest in gozdnih cest (po gozdnih poteh in vlakah), v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih, ni dovoljena. Vožnja s kolesom brez motorja in ježa sta dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, ki se jih določi v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarsko območje Ljubljana. 21. člen (komunikacijska infrastruktura)

(1)V občini je izvedena telefonska povezava večjih naselij. Predvidena je povezava z optičnim kablom iz smeri Podpeči in ureditev omrežja kabelske televizije v naseljih Borovnica, Breg, Dol in Pako. Razvoj telekomunikacijske infrastrukture se usmeri v opremljanje naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, kot je širokopasovni dostop do interneta in pokritost čim večjega območja občine s signalom mobilne telefonije.

(2)Pri razvoju in umeščanju brezžičnih povezav na področju telekomunikacijskih storitev v prostor se izhaja iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem z namenom manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov. Objektov in naprav za sisteme brezžičnih zvez ni dopustno postavljati na objekte kulturne dediščine ter na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo ali okolje.

(3)V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb, z namenom posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. 22. člen (energetska infrastruktura)

(1)Distribucijsko omrežje, po katerem se zagotavlja oskrba odjemalcev z električno energijo, se na celotnem območju občine v normalnem obratovalnem stanju napaja preko DV 20 kV Grosuplje iz RTP 20 kV Vrhnika.

(2)Vzporedno z izgradnjo DV 20 kV in vključitev v novo RTP 110/20 kV Vrhnika, poteka priprava za ojačitev obstoječega DV 20 kV Grosuplje v obliki KB 2x20 kV od RTP 110/20 kV Vrhnika do odcepa za Rakitno, ki se nahaja v kraju Dol. Pri tem je en sistem prevzel napajanje odjema v smeri Borovnice, drug sistem pa je namenjen oskrbovanju odjemalcev v smeri Podpeči. Do izgradnje omenjenih ojačitev bo priključitev novih objektov v elektroenergetsko omrežje možna do zapolnitve prenosnih kapacitet v SN omrežju. Po letu 2015 je predvidena še izgradnja ENP Borovnica s konično odjemno močjo 4 MW, za kar bo treba, v povezavi z že omenjeno ojačitvijo izvoda DV 20 kV Grosuplje, predvideti še dodatni neposredni kabelski povezavi od RTP 110/20 kV Vrhnika do načrtovane napajalne postaje.

(3)Predvidena je izgradnja desetih TP 20/0,4 kV v okviru novogradenj na distribucijskem omrežju v naseljih Borovnica, Breg, Laze in Dol. Nazivna moč transformacije v predvidenih transformatorskih postajah bo v razponu od 50 kVA do 250 kV, izjemoma do 1000 kVA v primeru novogradenj na območjih visoke gostote. Interpolacija predvidenih TP v SN omrežje je namenjena napajanju tako novih manjših zazidalnih kompleksov, kot tudi obrtnim conam in razbremenitvam obstoječega omrežja.

(4)Na območjih, kjer so slabe napetostne razmere, je priključevanje novih odjemalcev na električno omrežje omejeno, do izgradnje nove transformatorske postaje z ustreznimi priključnimi vodi. Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov je treba pridobiti soglasje upravljavca.

(5)Premišljeno se v prostor umešča objekte in naprave, zaradi katerih bi lahko povzročili moteče posege v krajinsko zgradbo, relief, gozdni rob, naravne kakovosti ter na bivalno okolje.

(6)Ohranjajo se obstoječi sistemi in viri oskrbe in proizvodnje električne energije ter zagotavlja usklajena izgradnja energetske infrastrukture v vseh razvojno usmerjenih območjih. Oskrba in proizvodnja električne energije se lahko zagotavlja tudi iz obnovljivih virov energije z visokim izkoristkom.

1. člen (učinkovita raba energije) Skladno z nacionalnim energetskim programom je tudi na območju Občine Borovnica predvidena uporaba obnovljivih virov energije. Izgradnja energetske infrastrukture zasleduje sledeče cilje: – kontinuirano posodabljanje elektroenergetskega sistema, predvsem industrijskih in poslovnih kompleksov; – uvedba daljinskega ogrevanja, kjer gostota poselitve upraviči ekonomske in tehnične pogoje za investicije ter – spodbujanje soproizvodnje električne in toplotne energije s kombinacijo uporabe drugih goriv.
2. člen (komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja)

(1)Javni kanalizacijski sistem je zgrajen v naselju Borovnica in se zaključuje s CČN. Obstoječi mešan sistem se rekonstruira v ločen sistem. V zadnjih letih se gradijo ločeni kanali za meteorno in sanitarno odpadno vodo, ki se pred izpustom v Borovniščico očisti na CČN Borovnica. Na obstoječo CČN se predvideva priključitev še ostalih bližnjih naselij. V napravo se trenutno iztekajo komunalne odplake iz gospodinjstev, industrijskih odplak ni prisotnih. Zgrajen kanalizacijski sistem v Borovnici je gravitacijski, tako da v omrežju ni nobenega črpališča. Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: – zagotavljati čiščenje odpadnih voda; – dograjevati omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja; – zagotavljati sočasno izgradnjo kanalizacijskega omrežja odpadnih vod na vseh razvojno usmerjenih območjih poselitve; – ureditev čiščenja odpadnih vod z naravnimi samočistilnimi sistemi (biološke čistilne naprave) za razložena naselja in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod, ter – sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih voda iz utrjenih površin. Glavni vir oskrbe s pitno vodo je zajetje Borovniški vršaj, ki oskrbuje s pitno vodo občini Vrhnika in Borovnica. Upravljanje in tehnično vzdrževanje vodovoda je s higienskega vidika ustrezno. Nevarnost onesnaženja Borovniškega vršaja je največja ob robu Ljubljanskega barja. Del prebivalstva se oskrbuje iz 7 lokalnih vodovodnih sistemov: Izber, Šumnik, Brezovšek, Gadovec, Pristava in Malence.

(2)Vodovarstveno območje vodnih virov se deli na tri varstvene pasove: – Cona I – najožji varstveni pas, ki je v lasti upravljavca vodovoda ali občine in je fizično zavarovano ter ima najstrožji režim zaščite; – Cona II – ožji varstveni pas s strogim režimom zaščite ter – Cona III – širši varstveni pas. Usmeritve za vodne vire in oskrbo s pitno vodo so: – varovanje zajetij in potencialnih vodnih virov; – dograjevanje vodovodnega omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja; – izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja, prioritetno na odsekih, kjer so salonitni cevovodi ter – dograditev akumulacij na obstoječih zajetjih vodnih virov. Posegi na vodovarstvenih območjih so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih državnih in občinskih predpisov o zavarovanju vodnih virov ter s soglasjem pristojnega organa.

(3)Zbiranje odpadkov poteka prek odvoza po gospodinjstvih in podjetjih in je v pristojnosti Komunalnega podjetja Vrhnika. Urejen je tudi sistem ločenega zbiranja odpadkov, urejeni so ekološki otoki. Na področju ravnanja z odpadki se bo: – razvijalo in dosledno izvajalo program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov – zbiralnica odpadkov; – sodelovalo pri snovanju in izvajanju regijskega sistema ravnanja z odpadki ter – preprečevalo vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru, se evidentiralo vsa nelegalna odlagališča odpadnega materiala ter se ta območja ustrezno saniralo.

(4)Usmeritve za varstvo zraka so: – spodbuja se priključevanje stavb na ekološko čiste vire energije; – spodbuja se doseganje standarda energetsko varčnih stavb; – zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb.

(5)Naložbe v tehnologijo, ki zmanjšuje onesnaženje okolja, naj bodo obravnavane kot prednostne. Varovanju naravnega okolja je treba prilagoditi izgrajevanje in prostorsko rast, zlasti kot prilagoditve v okviru urejanja komunalne in okoljske infrastrukture. Z večanjem družbenega standarda se pred urbanistično urejanje postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih območij in zagotavljanju primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je treba zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj stanovanjskih območij, manjša oskrbna središča, zadostno število parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost okolja. 4. Okvirna območja naselij 25. člen (določitev naselij)

(1)Namen urejanja naselij je doseči humano in funkcionalno bivalno okolje, kar je možno le ob celostnem načrtovanju območij. Nova poselitev se usmerja v občinsko središče, ostala naselja se zgoščajo znotraj obstoječe strukture z zapolnitvami prostih površin za gradnjo in zaokrožitvami na robovih naselij.

(2)Okvirna območja naselij obsegajo območja, ki so že znotraj meja zazidljivosti in tiste površine izven teh meja, ki predstavljajo potencialna območja širitve naselij. Taka naselja so: Borovnica, Breg, Pako, Dol, Laze, Dražica, Niževec, Zabočevo, Brezovica pri Borovnici in Ohonica. 5. Okvirna območja razpršene poselitve 26. člen (določitev okvirnih območij razpršene poselitve)

(1)Območje razpršene poselitve se ohranja izven strnjenih območij naselij, kjer gre za avtohtono ali prepoznano kvalitetno obliko poselitve na podeželju, s prednostno funkcijo ohranjanja kulturne krajine.

(2)Pri urejanju teh območij je treba upoštevati tip kulturne krajine, obliko funkcionalnih območij poselitvenega vzorca in značilnosti oblikovanja grajenih struktur.

1. Usmeritve za prostorski razvoj občine 6.
2. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
3. člen (splošne določbe za razvoj naselij)

(1)Skladen in načrten razvoj naselij in njihovo urejanje se zagotavlja z notranjim razvojem naselij, celovito prenovo in širitvijo naselij.

(2)Naselja se razvijajo skladno s svojo vlogo in funkcijo v omrežju naselij ter ob upoštevanju omejitev v prostoru, kot so varstveni režimi, reliefne razmere idr.

(3)Naselja se prednostno razvijajo navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in se jih ne ohranja kot dele zelenih sistemov naselij. Širitve naselij se načrtujejo kot območja za kompleksno gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju pa tudi kot posamična stavbna zemljišča, s katerimi se zagotovi zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč. 28. člen (notranji razvoj naselij)

(1)Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč njihovo namembnost in oblikovne značilnosti.

(2)Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti. Dopustno je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.

(3)Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.

(4)Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.

(5)Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.

(6)Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave, tako na novih razvojnih območjih, kot na območjih obstoječih naselij.

(7)Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov. 29. člen (prenova naselij)

(1)Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij. S prenovo se poiščejo in izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omeji širjenje naselja.

(2)Zagotovi se prenova naselja Borovnica, ki je po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovano vaško jedro oziroma naselbinska dediščina. Prenova se bo urejala z OPPN, katerega sestavni del mora biti tudi konservatorski načrt.

(3)Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje.

(4)Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(5)Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli ter deli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev. Kakovostni robovi naselij, dominante, pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki krepijo identiteto naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo. 30. člen (širitve, zaokrožitve in zgostitve pozidave)

(1)Površine za razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.

(2)Nove površine za pozidavo se načrtujejo na območjih, kjer je možno zagotoviti dostopnost, organizirano infrastrukturno ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.

(3)Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitev poselitve se zagotavljajo optimizacija umeščanja v prostor in izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor, njihove namembnosti in merila oziroma gabaritov. 31. člen (razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)Nadaljnji razvoj naselij temelji na obstoječem omrežju naselij tako s funkcionalnega kot tudi gravitacijskega vidika. Poudarek je na kvalitetnem razvoju znotraj naselij. Pri umeščanju novih dejavnosti se upošteva omejitve v prostoru, predvsem varstvo zajetij pitne vode, poplavna območja, naravne in kulturne kakovosti ter infrastrukturno opremljenost.

(2)Z organizacijo omrežja naselij so podane globalne usmeritve za razvoj dejavnosti v naseljih: – enote malega gospodarstva se usmerja predvsem v območja gospodarskih con; – manjše obrate se lahko odpira v ostalih območjih naselij, ob upoštevanju omejitev pri izboru proizvodnih dejavnosti, prilagoditev tehnologij glede na lokalno okolje, možnosti umestitve objektov v prostor, ter ob zagotovitvi, da ne povzročajo večjega osebnega in tovornega prometa; – površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja se zagotavljajo v centrih naselij; – osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva ter gozdarstva kot osnovne funkcije prostora ter na tej osnovi tudi dopolnilne dejavnosti, povezane s turizmom na podeželju in drobnim gospodarstvom; – prestrukturiranje degradiranih in opuščenih območij; – dejavnost turizma se spodbuja na območjih, kjer naravne danosti to dopuščajo.

(3)Usmeritve razvoja dejavnosti za občinsko središče Borovnica: – funkcijsko dopolnjevanje jedra naselja z novimi centralnimi dejavnostmi; – navezovanje stanovanjskih območij na zelene površine naselja ter širše območje kulturne krajine Ljubljanskega barja ter hribovitega zaledja občine ter – urejanje zelenih površin v naselju, kjer se ohranja obvodni prostor ob Borovniščici ter razvija športne in rekreacijske dejavnosti.

(4)Usmeritve razvoja dejavnosti za naselja na urbaniziranem podeželju (Dol, Laze, Breg in Pako): – navezovanje stanovanjskih območij na kulturno krajino Ljubljanskega barja; – funkcijsko dopolnjevanje jeder naselij z novimi centralnimi dejavnostmi; – znotraj obstoječih prostih površin za gradnjo povečevanje deleža površin s strnjeno enodružinsko poselitvijo ter – vzpostavljanje stanovanjskih območij na površinah, ki omogočajo funkcijsko in oblikovno nadgradnjo naselja.

(5)Usmeritve razvoja dejavnosti za mešano stanovanjsko – agrarna naselja (Dražica, Brezovica pri Borovnici – delno in Ohonica): – razvijanje dejavnosti za zadovoljevanje lokalnih potreb, zlasti kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti v povezavi s turizmom in prostočasnimi dejavnostmi; – izboljšanje infrastrukturne opremljenosti naselij; – ohranjanje in vzpostavljanje simbolnega pomena središča naselja ter – ohranjanje prepoznavnih robov naselij, kot so kmetijske površine, visokodebelni sadovnjaki, gozdni robovi na pobočjih ter obvodnih pasov ob Borovniščici in Prušnici.

(6)Usmeritve razvoja dejavnosti za naselja z agrarnim značajem (Niževec, Zabočevo, Brezovica pri Borovnici – delno): – ohranjanje gručaste zasnove naselij s prepoznavnimi silhuetami in dominantami; – ohranjanje in vzpostavljanje simbolnega pomena središča naselja; – izboljšanje infrastrukturne opremljenosti naselij; – razvoj naselja navznoter z obnovo obstoječih objektov, ponovno gradnjo ali zapolnitvami prostih površin za gradnjo ali zaokrožitvami robov naselij; – ohranjanje kmetijskih in razvoj dopolnilnih dejavnosti znotraj naselij, pri čemer se izjemoma umešča kmetije tudi izven naselij, pod pogojem, da je zagotovljena dostopnost, infrastrukturna opremljenost ter je sprejemljivo z urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika ter – ohranjanje zelenih robov naselij, kot so kulturne terase, visokodebelni sadovnjaki, členjen gozdni rob na pobočjih itd.

(7)Usmeritve razvoja dejavnosti za samotne kmetije (Pristava in Lašče): – izboljšanje dostopnosti in infrastrukturne opremljenosti naselij ter – ohranjanje kmetijstva in spodbujanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. 32. člen (usmeritve za sanacijo razpršene gradnje)

(1)Razpršena gradnja zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem ali tudi z vključitvijo v naselje, opredelitvijo novega naselja ali opredelitvijo posebnega zaključenega območja, kjer je to z urbanističnega, okoljskega in krajinskega vidika sprejemljivo in če je v skladu z usmeritvami državnega strateškega prostorskega načrta.

(2)Prepreči se nadaljnja gradnja, obstoječe objekte se evidentira ter dovoljuje le obnovo obstoječega stavbnega fonda. Gradnja novih objektov ni dovoljena. Dovoljena je rekonstrukcija in investicijsko vzdrževanje v okviru obstoječih gabaritov zakonito zgrajenih objektov. 33. člen (ohranjanje območij razpršene poselitve)

(1)Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremljajo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.

(2)Pri načrtovanju objektov se upošteva vzorec obstoječe razporeditve objektov in njihova velikost.

(3)Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, pridobivanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter gospodarske javne infrastrukture, se ohranja skladnost med funkcijami območja. Obstoječo grajeno strukturo se oblikovno dopolnjuje na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavlja se smotrno rabo prostora in umešča objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.

(4)Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo, predvsem kmetijstva, gozdarstva in vodnega gospodarstva. Prav tako ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora. 34. člen (urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Usmeritve za območje urejanja lokalnega središča: – dopolnitev manjkajočih centralnih funkcij znotraj občinskega središča, pri čemer se zagotavlja izboljšanje razmer za delo in bivanje; – ohranjanje morfologije naselja, zlasti vaškega jedra, ki se bo urejalo z OPPN ter v skladu s konservatorskim načrtom za prenovo; – navezovanje stanovanjskih območij na zelene površine naselja; – vzpostavljanje stanovanjskih območij na površinah, ki omogočajo funkcijsko in oblikovno nadgradnjo naselja; – varovanje grajenih in naravnih prostorskih dominant in smeri pogledov nanje; – ohranjanje in urejanje površin, namenjenih športu in prostočasnim dejavnostim; – z ureditvijo pešpoti se povezuje odprte površine naselja s sistemom zelenih površin, ki se jih navezuje na Ljubljansko barje.

(2)Usmeritve za naselja na urbaniziranem podeželju: – ohranjanje lokalne morfologije naselij in vzpostavljanje njihove prepoznavne podobe; – funkcijsko dopolnjevanje vaških jeder z novimi centralnimi, storitvenimi in oskrbnimi dejavnostmi; – ohranjajo se grajene in naravne prostorske dominante ter glavne smeri pogledov nanje.

(3)Usmeritve za redko poseljena območja – območja razpršene poselitve: – ohranjanje aktivne vloge podeželja, z namenom ohranjanja poselitve, obdelovalnih kmetijskih površin in značilnosti kulturne krajine; – razvoj za potrebe turizma in prostočasnih dejavnosti.

1. člen (prenova naselij) Prenova naselij se usmerja na način zagotavljanja ustreznega bivalnega standarda s sanacijo negativnih vplivov in odpravo omejitev za urbani razvoj, kot so hrup, poplavna in plazovita območja. Prenova temelji na izhodišču, da se z urejanjem zagotovi višjo kakovost bivalnega okolja tudi z urejanjem javnih in zelenih površin v naselju ter navezavo odprtih površin na zaledje naselij. Prenova naselij se zagotavlja tudi s prenovo cestne in druge gospodarske javne infrastrukture.
2. Usmeritve za razvoj v krajini
3. člen (usmeritve za prostorski razvoj kmetijstva)

(1)Spodbuja se kmetijsko dejavnost, zlasti v funkciji ohranitve kmetijske proizvodnje, zagotavljanja primernega dohodka za kmetije, vzdrževanja in oblikovanja kulturne krajine ter ohranitve poseljenosti odprtega prostora. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane, s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo.

(2)Na kmetijskih zemljiščih se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. Tako se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih telesih. Kjer je možno, se regulirane vodotoke s sonaravnimi ukrepi obnovi.

(3)Na območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ukrepe (sonaravna ureditev vodnih teles, ohranjanje obvodnega pasu ob vodotokih in kanalih idr.) ali izravnalne ukrepe (sonaravno urejeni zadrževalniki za vodo idr.).

(4)Na območjih varstva vodnih virov mora biti kmetijska dejavnost omejena pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ter živalskih odpadkov, zaradi česar so ponekod potrebne tudi prilagoditve tehnologij v kmetijstvu.

(5)Na zaraščajočih kmetijskih površinah se spodbuja košnja in živinoreja v takšnem obsegu, ki ne presega nosilnosti tal. Zaraščanje se preprečuje tudi z odstranjevanjem zarasti, s čimer se ohranja ekstenzivne travnike.

(6)Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje se spodbuja sonaravne oblike kmetovanja – uveljavljanje pozne košnje (po 15. juliju), ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, upoštevanje kmetijsko okoljskega programa.

(7)Na območju Ljubljanskega barja se znotraj objektov bivših Ljubljanskih mlekarn ohranja kmetijska dejavnost z možnostjo programske povezave s Krajinskim parkom Ljubljansko barje. 37. člen (usmeritve za prostorski razvoj gozdarstva)

(1)Spodbuja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov. V kmetijski krajini se ohranja gozdne otoke in koridorje ter členjene gozdne robove na prehodih v strmejša pobočja.

(2)Na gozdnih zemljiščih se ohranja ekološke, proizvodne in socialne funkcije gozda.

(3)Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo vodnih virov.

(4)Na območjih varovalnih gozdov se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, še posebno kadar bi to spodbudilo erozijske procese ali zavrlo sposobnosti obnavljanja zarasti. Na teh območjih so izjemoma dopustni posegi in ukrepi, ki so določeni z gozdnogospodarskimi ukrepi.

(5)Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, osojna lega) manj primerna za druge rabe.

(6)Na območjih koridorjev ogroženih vrst in območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove, obvodne koridorje in druge krajinske elemente v čim bolj naravnem stanju.

(7)Lovska dejavnost se izvaja na način, da se ohranja stabilne populacije velikih zveri in divjadi ter skladno z lovsko-gojitvenimi načrti.

(8)Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, narave, varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopušča predpis.

(9)Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih, na večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev. 38. člen (usmeritve za prostorski razvoj upravljanja z vodami)

(1)Varuje se ohranjena naravna morfologija strug ter obrežna vegetacija. Na delih vodotokov, kjer so bile naravne značilnosti vodotokov razvrednotene, se spodbuja sonaravne obnove vodotokov in obvodnih prostorov.

(2)Upravljanje z vodami je osnovni pogoj za ohranitev večine habitatov na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. Usmerja se v ohranjanje nivoja podtalnice, ohranjanje vseh poplavnih in močvirnatih površin, preprečevanje nasipavanja zemljišč in zasipavanja kanalov.

(3)Mokrišča na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje se ohranjajo z vzdrževanjem nivoja podtalnice ter obnovo nekdanjih meandrov strug vodotokov, kjer je to mogoče. Ohranja se tudi obvodne pasove vegetacije, ki so velikega pomena za obvodno in vodno favno in floro ter samočistilno sposobnost vodotokov.

(4)Zagotavlja se neškodljiv dostop in splošna raba vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen posegov, ki jih dovoljuje zakon s področja urejanja voda ter s soglasjem pristojnega organa za upravljanje z vodami.

(5)Urejanje vodotokov upošteva naravno dinamiko porečja ter se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Ohranja se zakonsko predpisane priobalne pasove ob vodnih telesih, ki so določeni v zakonu o vodah. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč v urbanih območjih sega na vodah 1. reda 15,00 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5,00 m od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča.

(6)Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidro morfološkega stanja. Na reguliranih delih vodotokov, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na retenzijskih površinah ob vodotoku.

(7)Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.

(8)Preprečuje se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke oziroma njihove dele se ustrezno sanira.

(9)Zagotavlja se ustrezna oskrba z vodo, skladno z opredeljenimi vodovarstvenimi pasovi se varuje vodne vire. Varuje se tudi obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo vode.

1. člen (usmeritve za prostorski razvoj pridobivanja mineralnih surovin) V primeru izkazanega interesa po izkoriščanju mineralnih surovin se prednostno izkoristi obstoječa samo sanirana kopa v Ohonici in Zabočevu, ob pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj v skladu z zakonom o rudarstvu. Vse morebitne širitve in ponovno odpiranje obstoječih kopov se preveri z vidika vplivov na okolje.
2. člen (usmeritve za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti)

(1)Razvija se različne oblike turizma in prostočasnih dejavnosti skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami, zlasti z vidika ohranjanja prepoznavnih značilnosti ter varstva naravne in kulturne dediščine.

(2)Na območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, ne množične in neagresivne oblike turizma in rekreacije, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo in nočitvene kapacitete zagotavlja znotraj poselitvenih območij.

(3)Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture ali se povezujejo s kmetijsko dejavnostjo.

(4)Naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave.

(5)Pohodništvo se razvija na območju Ljubljanskega barja, kjer se naselja poveže s potmi, ki povezujejo širše območje Ljubljanskega barja. Pohodništvo se razvija tudi v hribovitem zaledju občine, kjer se dejavnost spodbuja na obstoječih cestah in gozdnih poteh z izhodišči iz Borovnice, Ohonice in Pekla.

(6)Kolesarjenje se razvija na in ob obstoječih cestah, kjer se ob rekonstrukcijah predvidi razširitve za kolesarske steze. Kolesarjenje se usmerja tudi na kategorizirane urejene kolesarske poti, obstoječe kolovoze in gozdne poti. 41. člen (usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)

(1)Pri urejanju prostora se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij narave, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetem aktu o zavarovanju Krajinskega parka Ljubljansko barje.

(2)Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihovega obstoja, skladno z zakonom, ki ureja ohranjanje narave. Posegi in dejavnosti se na naravni vrednoti ne izvajajo, razen če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti ter se predvidi omilitvene ukrepe v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave.

(3)Habitatni tipi značilnih rastlinskih in živalskih vrst se ohranjajo v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov. Ohranja se visokodebelne travniške sadovnjake, gozdne otoke, gruče dreves, posamezna drevesa, obvodne pasove in zamočvirjena območja v kulturni krajini.

(4)Na ekološko pomembnih območjih in Natura območjih se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese.

(5)Prostorske ureditve se načrtujejo tako, da se zaradi njihove izvedbe bistveno ne poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst in da je neugoden vpliv ureditev čim manjši. Omogoči se tudi ponovno povezanost habitatov in populacij, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. 42. člen (usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajin)

(1)Krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni je območje Krajinskega parka Ljubljansko barje in Kulturna krajina Ljubljansko barje. Razvoj se usmerja v ohranitev naravnih in kulturnih kakovosti krajine, zlasti s spodbujanjem sonaravnega kmetijstva v povezavi z razvojem neagresivnih oblik turizma in prostočasnih dejavnosti.

(2)Na prehodnem območju med ravninskim območjem in hribovitim zaledjem se ohranja značilnosti kulturne krajine, s poudarjanjem vitalnosti in privlačnosti podeželja. Ohranjajo se funkcije naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij ter njihovo prepoznavno podobo v prostoru. Ohranja se značilen preplet dejavnosti, obstoječa prostorska razmerja, ohranjanja se ambient ob vodotokih Borovniščica in Prušnica s pritoki, poselitev pa se usmerja v zgoščevanje obstoječih poselitvenih območij.

(3)Krimsko-Mokrško hribovje in Menišija predstavljajo območja zadržanega razvoja, kjer se ohranjajo osnovne funkcije gozda. V obstoječem obsegu se ohranja poseljenost na Pristavi in Laščah v povezavi s tradicionalno rabo prostora. Na zaraščajočih kmetijskih površinah se s košnjo oživlja travnike in pašnike na širšem območju naselij. 43. člen (usmeritve za varstvo kulturne dediščine)

(1)Prostorski razvoj se usmerja tako, da se celostno ohranja kulturno dediščino ter značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Hkrati se dediščino vključuje v razvoj turizma, objekte in območja dediščine se ustrezno vključuje v sodobne potrebe prostorskega razvoja.

(2)Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina) in status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina). Območja varovanja in omejitev s področja varovanja kulturne dediščine so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki se v skladu z veljavno zakonodajo posodabljajo.

(3)Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le ob soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(4)Pri gradnji zahtevnih objektov in objektov gospodarske javne infrastrukture je treba omogočiti arheološke raziskave na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine.

(5)V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše predstavitve objekta v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. Za ohranjanje je pomembno osveščanje prebivalstva, da ohranjajo profano dediščino, pri čemer se pri prenovi spodbuja celovite rešitve ter morebitno umeščanje novega programa, ki pripomore k ohranitvi objektov.

(6)Z ustrezno rabo se ohranja etnološko in tehniško dediščino. Obnovi se večinoma zapuščena vaška napajališča za živino. Obnovi se vaške vodnjake po naseljih. Ohranjajo se tudi območja stavb, skupine stavb, orodja, naprave in stroji ter drugi predmeti tehnične kulture.

(7)Za prenovo naselbinske dediščine v naselju Borovnica je predvidena izdelava konservatorskega načrta, ki je sestavni del OPPN.

(8)Varstvo kulturne krajine se uresničuje v sklopu celovitega varstva krajinske zgradbe (naravne in kulturne prvine) skozi sistem prostorskega načrtovanja in ob ohranjanju tradicionalnih rab prostora, zlasti kmetijstva, gozdarstva in poselitve.

(9)V okviru prostorskega načrtovanja se varuje tudi vplivno območje kulturne dediščine, določeno iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. Zanj pristojna služba postavlja pogoje in predpisuje ukrepe s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine.

(10)Preprečiti je treba upadanje števila objektov kulturne dediščine, zaradi slabega gospodarjenja z njimi in nelegalnih posegov v prostor (nelegalne rušitve).

(11)Urbanizacija na podeželju ne sme vplivati na kakovost in tipologijo naselbinske dediščine in kulturne krajine.

(12)Na območjih vojnih grobišč je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč (pokopališče v Borovnici: v sredini pokopališča za križem v

1. vrsti, sedmi in deveti grob z leve;
2. vrsti, peti grob z leve; grobišče vojnih ujetnikov italijanske narodnosti in Krimska jama).
3. Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
4. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)V zemljišče se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Ne sme se: – zadrževati voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; – izvajati posegov, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; – izvajati zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča ter – izvajati krčenja in večje obnove gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(2)Za zaklanjanje prebivalstva se gradijo zaklonišča po predpisih, ki urejajo normative za zaklonišča, zaklonilnike in druge zaščitne objekte.

(3)Za zagotavljanje poplavne varnosti in ohranjanje poplavnega režima so posegi na poplavnih območjih, v skladu z predpisi s področja urejanja voda, prepovedani. Izjemoma je na poplavnih območjih mogoče načrtovati posege v prostor skladno z določili predpisov, ki določajo pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije.

(4)Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.

(5)Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov in se omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti.

(6)Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči.

1. člen (varstvo pred požarom) Pri urejanju prostora in pri graditvi objektov se upošteva prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom ter požarna tveganja, ki so povezana: – s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov; – z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter – z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
2. člen (usmeritve za potrebe obrambe)

(1)Razvoj obrambnih dejavnosti se prednostno razvija na obstoječem območju Podstrmec in Brezovica (območje izključne rabe z območjem omejene in nadzorovane rabe). Območja izključne rabe prostora so obstoječa in predvidena območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Območja omejene in nadzorovane rabe prostora obsegajo varnostna območja objektov, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov in so ob območjih izključne rabe prostora.

(2)Slovenska vojska mora ob širitvi dejavnosti upoštevati veljavno zakonodajo s področja vplivov na okolje ter zagotavljati varnostne odmike od naravovarstveno pomembnih območij.

1. člen (usmeritve za območja varstva vodnih virov) Na območjih varstva vodnih virov se: – uredi odvajanje odpadne vode z dograditvijo kanalizacijskih sistemov in čiščenje odpadne vode v okviru CČN; – na območjih, ki jih ni racionalno priključevati na kanalizacijski omrežje, se uredi individualne čistilne sisteme (nepropustne greznice, skupne ali individualne čistilne ali rastlinske ali biološke čistilne naprave), s katerimi se nadomesti klasične nepretočne greznice; – uredi gnojnične jame in gnojišča kot vodotesne brez iztoka, gnojevko se odvaža na za to primerne površine; – vodne vire tudi drugače zaščiti pred onesnaženjem, omejuje se posege z upoštevanjem veljavnih predpisov ter – za vsak poseg ali ureditev na območju varstva vodnih virov mora biti pridobljeno soglasje pristojnega upravljavca, če tako zahteva resorni predpis.
2. člen (območja sanacij razvrednotenj v krajini)

(1)Evidentira se nelegalna odlagališča odpadkov, ki se jih sanira, vključno z odpravo morebitnih posledic (onesnaženje tal) in prepreči nadaljnje odlaganje odpadkov.

(2)Na območjih razvrednotenj znotraj Kulturne krajine Ljubljansko barje se sanira tiste dele, ki ogrožajo vidne značilnosti in identiteto ravninskega območja. Na območjih posodabljanja kmetijstva (večanje parcel, urejanja zaradi komasacij) se ohranja tipično parcelacijo oziroma se ponovno vzpostavitvi omejke in vegetacijske pasove. Na opuščenih kmetijskih površinah se revitalizira rabo z odstranjevanjem zarasti in košnjo. Na območjih širjenja ali spreminjanja obstoječe poselitve na robovih barja se oblikuje zelene robove naselij, preprečuje širitev poselitve v notranjost ravninskega območja, sanira oziroma ohranja objekte kulturne dediščine ter se jim nameni poseben program.

(3)Preprečuje se širitev obstoječih območij razvrednotenj, zaustavi se odpiranje novih žarišč tovrstnih degradacij prostora.

1. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2. člen (usmeritve za namensko rabo)

(1)V izvedbenem delu tega akta so določena območja namenske rabe zemljišč: območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča, ki se delijo na podrobnejše namenske rabe.

(2)Stavbna zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v veljavnem prostorskem aktu. Odpiranja novih stavbnih zemljišč oziroma spremembe v ne stavbno rabo izhajajo iz potrebe po teh zemljiščih ter ob predhodni presoji v okviru priprave OPN.

(3)Najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v veljavnem prostorskem aktu ter ob upoštevanju podatkov o gozdu in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij.

(4)Gozdna zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v veljavnem prostorskem aktu ter ob upoštevanju podatkov službe, pristojne za gozdove.

(5)Vodna zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v veljavnem prostorskem aktu.

(6)Druga zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v veljavnem prostorskem aktu in ob upoštevanju smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora.

1. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
2. člen (usmeritve za določitev PIP) V izvedbenem delu tega OPN so določeni PIP za naselja, za območja razpršene poselitve ter za odprt prostor po različnih EUP. PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo OPPN. III. IZVEDBENI DEL
3. Splošne določbe
4. člen (splošne določbe) Izvedbeni del OPN določa: – makro enota (ME); – enota urejanja prostora (EUP); – območja podrobnejše namenske rabe prostora (PNR); – prostorske izvedbene pogoje (PIP) ter – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
5. Območja namenske rabe prostora
6. člen (enote urejanja prostora) Celotno območje občine je razdeljeno na EUP, ki določajo pogoje za urejanje: – naselij oziroma njihovih delov, kadar se naselje zaradi različnih naravnih značilnosti prostora, tipologije gradnje in programov deli na več enot; – območij razpršene poselitve ter – območij odprtega prostora. OPN določa prostorske izvedbene pogoje za naslednje enote urejanja prostora: +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |Makro |Enota |Podrobna |Podrobnejša |Način | |enota (ME) |urejanja |namenska |delitev PNR |urejanja | | |prostora |raba (PNR) | | | | |(EUP) | | | | +---------------------------------------------------------------+ |Breg pri Borovnici | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BG1 |BG1/2 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BG1 |BG1/3 |SK | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BG1 |BG1/4 |CU | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BG1 |BG1/7-UN |IP | |UN | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BG1 |BG1/8-OLN |BT | |OLN | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BG1 |BG1/10 |CU | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BG1 |BG1/11 |CU | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BG1 |BG1/12-OPPN |SS | |OPPN | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BG1 |BG1/13 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BG1 |BG1/14 |SS |g |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BG1 |BG1/15 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BG1 |BG1/17 |SS |g |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Bistra | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BI1 |BI1/2 |BT | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BI1 |BI1/3 |SS |e |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Borovnica | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/1 |ZS | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/3-OPPN* |O | |OPPN* | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/4 |ZS | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/7 |ZS | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/11 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/13-OPPN*|CU | |OPPN* | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/14-OPPN*|CU | |OPPN* | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/15 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/16 |SS |g |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/18-OPPN |SS | |OPPN | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/19-OPPN |SS | |OPPN | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/20 |CU | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/22 |ZS | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/23 |SS |g |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/26 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/27 |SS |b |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/29 |CU | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/31-OPPN |CU | |OPPN | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/32 |CU | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/33 |ZS | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/34-UN |IP | |UN | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/35 |CU | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/36-UN |ZK | |UN | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/37 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/38-OPPN*|CU | |OPPN* | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/39 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/40 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/41 |SK | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/42 |IG | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/43 |IG | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO1 |BO1/44 |CU | |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Borovnica | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO2 |BO2/2 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO2 |BO2/6 |SS |e |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Borovnica | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO3 |BO3/4 |SS |e |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Borovnica | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO4 |BO4/12 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BO4 |BO4/20 |SS |e |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Brezovica pri Borovnici | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BR1 |BR1/2 |SK | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BR1 |BR1/3 |SK | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BR1 |BR1/7 |SK | |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Brezovica pri Borovnici | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BR2 |BR2/1 |SK | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |BR2 |BR2/3 |SK | |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Dol pri Borovnici | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |DO1 |DO1/8 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |DO1 |DO1/16 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |DO1 |DO1/18 |SS |g |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |DO1 |DO1/20 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |DO1 |DO1/21-OPPN |SS | |OPPN | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |DO1 |DO1/22 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |DO1 |DO1/25 |SS |e |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Dražica | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |DR1 |DR1/4-OPPN* |SS |e |OPPN* | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |DR1 |DR1/5 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |DR1 |DR1/6 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |DR1 |DR1/8 |SS |e |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |DR1 |DR1/11 |SS |e |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Laze pri Borovnici | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |LZ |LZ/4 |SS |e |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Niževec | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |NI1 |NI1/1 |SK | |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Območje obrambe | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |OB1 |OB1/3 |f | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |OB1 |OB1/7 |f | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |OB1 |OB1/11 |f | |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Ohonica | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |OH1 |OH1/1 |SK | |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Odprti prostor | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |OP1 |OP1/2 |IK | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |OP1 |OP1/3 |IK | |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Odprti prostor | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |OP2 |OP2/50 |BT | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |OP2 |OP2/53 |SK | |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Pako | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |PA1 |PA1/1 |SK | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |PA1 |PA1/11 |SK | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |PA1 |PA1/14 |SK | |PIP | +---------------------------------------------------------------+ |Zabočevo | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |ZA1 |ZA1/1 |SK | |PIP | +-----------+------------+------------+-------------+-----------+ *predvideni PIA
7. člen (splošna določila o namenski rabi)

(1)OPN za celotno območje Občine Borovnica določa območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora.

(2)Osnovna namenska raba je določena glede na fizične lastnosti in predvideno rabo prostora, podrobnejša pa na podlagi pretežne rabe prostora.

(3)Območja imajo v OPN naslednji pomen: 2.

1. Površine stavbnih zemljišč: +---------------------------------------------------------------+ |S - OBMOČJA STANOVANJ | +-------------+-------------------------------------------------+ |SSe |Stanovanjske površine- prostostoječe eno- ali | | |dvo- stanovanjske stavbe | +-------------+-------------------------------------------------+ |SSg |Stanovanjske površine- zgoščene eno- ali dvo- | | |stanovanjske stavbe | +-------------+-------------------------------------------------+ |SSb |Stanovanjske površine- območje večstanovanjskih | | |stavb | +-------------+-------------------------------------------------+ |SK |Površine podeželskega naselja | +---------------------------------------------------------------+ |C - OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | +-------------+-------------------------------------------------+ |CU |Osrednja območja centralnih dejavnosti | +---------------------------------------------------------------+ |I - OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | +-------------+-------------------------------------------------+ |IP |Površine za industrijo | +-------------+-------------------------------------------------+ |IG |Gospodarske cone | +-------------+-------------------------------------------------+ |IK |Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | +---------------------------------------------------------------+ |B - POSEBNA OBMOČJA | +-------------+-------------------------------------------------+ |BT |Površine za turizem | +---------------------------------------------------------------+ |Z - OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | +-------------+-------------------------------------------------+ |ZS |Površine za oddih, rekreacijo in šport | +-------------+-------------------------------------------------+ |ZK |Pokopališča | +---------------------------------------------------------------+ |P - OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN | +-------------+-------------------------------------------------+ |PC |Površine cest | +-------------+-------------------------------------------------+ |PŽ |Površine železnic | +---------------------------------------------------------------+ |O - OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | +-------------+-------------------------------------------------+ |O |Območja okoljske infrastrukture | +---------------------------------------------------------------+ |A - POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | +-------------+-------------------------------------------------+ |A |Površine razpršene poselitve- kmetije | +-------------+-------------------------------------------------+ |As |Površine razpršene poselitve- stanovanjski | | |objekti | +-------------+-------------------------------------------------+ 2.
2. Površine zunaj poselitvenih območij: +---------------------------------------------------------------+ |K - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | +-------------+-------------------------------------------------+ |K1 |Najboljša kmetijska zemljišča | +-------------+-------------------------------------------------+ |K2 |Druga kmetijska zemljišča | +---------------------------------------------------------------+ |G - GOZDNA ZEMLJIŠČA | +-------------+-------------------------------------------------+ |G |Gozdna zemljišča | +-------------+-------------------------------------------------+ |Gv |Varovalni gozd | +---------------------------------------------------------------+ |V - OBMOČJA VODA | +-------------+-------------------------------------------------+ |VC |Vodne površine | +---------------------------------------------------------------+ |F - OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ | +-------------+-------------------------------------------------+ |f |Območja za potrebe obrambe zunaj naselij | +-------------+-------------------------------------------------+
3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
4. člen (splošna določila) Splošni PIP veljajo za vsa istovrstna območja, razen če v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih ni določeno drugače. Vse gradnje in ureditve morajo biti v skladu s PNR območja in PIP za umestitev in oblikovanje. 3.
5. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in dopustnih dejavnosti v prostoru
6. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji o vrstah posegov)

(1)Na celotnem območju OPN so dopustne: – gradnja novih objektov in ureditev, dozidave, nadzidave v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen; – rekonstrukcije in vzdrževalna dela zakonito zgrajenih stavb; – spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov, pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z dovoljeno namembnostjo objektov v posamezni EUP; – objekti, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se načrtujejo s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo kulturne dediščine; – spremembe namembnosti so dovoljene v takšni meri, da se ne spreminja pretežne namembnosti objekta ali območja; – odstranitve objektov; – agrarne operacije po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča; – objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, objekti za zaščito pred poplavami, javne poti ter objekti oziroma omrežja gospodarske javne infrastrukture (tudi dovozne poti do objektov), objekti grajenega javnega dobra za katere ni predvidena priprava OPPN ali DPN; – gradnje objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, vodnega gospodarstva in zvez ter ostalih infrastrukturnih naprav v skladu s predpisi, ki urejajo to področje; – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s PRILOGO 1 tega akta.

(2)Namembnost posameznega objekta lahko odstopa od predpisane namembnosti za posamezno območje, če ima obstoječi objekt tako namembnost določeno z veljavnim gradbenim dovoljenjem.

(3)Nadzidave in spremembe namembnosti nezahtevnih in enostavnih objektov v stanovanjske, počitniške in v stavbe za opravljanje dejavnosti niso dovoljene. 56. člen (vrste objektov glede na namen na stavbnih zemljiščih) SSe – stanovanjske površine eno in dvostanovanjskih stavb namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi

(1)Na stanovanjskih površinah eno in dvostanovanjskih stavb namenjenih bivanju s spremljajočimi dejavnostmi so dopustne še: – eno in dvostanovanjske stavbe, gostinske stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena, trgovske in druge stavbe za storitvene, obrtne dejavnosti, ki (skladno s področnimi predpisi) prekomerno ne obremenjujejo okolja, večnamenske stavbe; – ne stanovanjske stavbe in stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij, če gre za posege na obstoječih kmetijah ter – otroška igrišča, trgi, parki in zelenice. SSg – zgoščene stanovanjske površine eno in dvostanovanjskih stavb namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi

(2)Na stanovanjskih površinah eno in dvostanovanjskih stavb namenjenih bivanju s spremljajočimi dejavnostmi so dopustne še: – eno in dvostanovanjske stavbe, večnamenske stavbe (stanovanja, storitve) pod pogojem, da je več kot 50 % uporabne površine stavbe namenjene stanovanjem ter – otroška igrišča, trgi, parki in zelenice. SSb – stanovanjske površine večstanovanjskih stavb namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi

(3)Na stanovanjskih površinah večstanovanjskih stavb namenjenih bivanju s spremljajočimi dejavnostmi so dopustne še: – večstanovanjske stavbe, gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena, trgovske in druge stavbe za storitvene, obrtne dejavnosti, ki (skladno s področnimi predpisi) prekomerno ne obremenjujejo okolja, večnamenske stavbe pod pogojem, da je namembnost posameznih delov stavb skladna z namembnostjo stavb iz te alineje ter – otroška igrišča, trgi, parki in zelenice. SK – površine podeželskih naselij in kmetij, ki so namenjene kmetijam z dopolnilnimi in drugimi dovoljenimi dejavnostmi in bivanju

(4)Na površinah podeželskih naselij in kmetij so dopustne še: – stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, stavbe za dopolnilno dejavnost kmetij, gostinske stavbe namenjene turizmu in nastavitvam, stavbe splošnega družbenega pomena, trgovske stavbe, stavbe za storitvene in proizvodno obrtne dejavnosti, ki (skladno s področnimi predpisi) prekomerno ne obremenjujejo okolja, večnamenske stavbe pod pogojem, da je namembnost posameznih delov stavb skladna z namembnostjo stavb iz te alineje ter – otroška igrišča, trgi, parki in zelenice. CU – osrednja območja centralnih dejavnosti

(5)Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti so dopustne še: – trgovske, gostinske, hotelske stavbe, apartmaji, proizvodne, obrtne, oskrbne, storitvene, gasilske, upravne in pisarniške stavbe, stavbe namenjene izobraževanju, otroškemu varstvu, znanstveno-raziskovalnemu delu, zdravstvu, kulturi in razvedrilu, opravljanju verskih obredov, stanovanjske stavbe, večnamenske stavbe, bencinski servisi, garažne stavbe, parkirišča; – otroška igrišča, trgi, parki in zelenice ter – nestanovanjske stavbe. IP – površine za industrijo

(6)Na površinah za industrijo so dopustne še: – stavbe namenjene industriji, proizvodnji, obrti, skladiščenju in servisom, energetski objekti, objekti za ravnanje z odpadki ter spremljajoči objekti, ki služijo tem dejavnostim (upravni prostori, trgovine lastnih proizvodov, okrepčevalnice, prometni terminali, bencinski servisi), avtopralnice, garažne stavbe, gasilski dom, parkirišča in zelenice. IG – gospodarske cone

(7)V gospodarskih conah so dopustne še: – stavbe namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, servisnim in proizvodnim dejavnostim, nestanovanjske stavbe, večnamenske stavbe pod pogojem, da je pretežna namembnost posameznih delov stavb skladna z namembnostjo stavb iz te alineje, energetski objekti, bencinski servisi, žage, ter spremljajoči objekti, ki služijo tem dejavnostim, garažne stavbe, parkirišča in zelenice. IK – površine z objekti s kmetijsko proizvodnjo

(8)Na površinah z objekti s kmetijsko proizvodnjo so dopustne še: – ribiški dom z gostinsko ponudbo in parkiriščem, ribniki, kmetijske stavbe namenjene za intenzivno pridelavo rastlin in rejo živali s spremljajočimi objekti, ki služijo tem dejavnostim. BT – površine za turizem

(9)Na površinah za turizem so dopustne še: – gostinske stavbe namenjene turizmu in nastanitvenim stavbam s spremljajočimi dejavnostmi rekreacije, trgovine, storitev, stavbe za rejo živali (konjušnica); – večnamenske stavbe pod pogojem, da je namembnost posameznih delov stavb skladna z namembnostjo stavb iz te alineje; – športna igrišča, trgi in parki; – apartmaji ter – parkirišče. ZS – površine za oddih rekreacijo in šport

(10)Na površinah za oddih, rekreacijo in šport so dopustna še: – športna igrišča in ureditev drugih površin namenjenih oddihu, rekreaciji in športu na prostem ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (gostinstvo, pisarne, garderobe, sanitarije, garažne stavbe, parkirišča in podobno) ter – otroška igrišča, trgi, parki in zelenice. ZK – pokopališča

(11)Na pokopališčih so dopustne še: – ureditve površin namenjenih pokopu in spominu na umrle, pokopališke stavbe s spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti, stavbe za opravljanje verskih obredov, parkirišča in zelenice. PC – površine cest

(12)Na površinah cest so dopustne še: – občinske in državne ceste ter spremljajoči objekti in naprave prometne infrastrukture. PŽ – površine železnice

(13)Na površinah železnic so dopustne še: – objekti za železniški promet in skladiščenje ter spremljajoče dejavnosti. O – območja okoljske infrastrukture

(14)Na območjih okoljske infrastrukture so dopustni še: – objekti in naprave s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, parkirišča. A – površine razpršene poselitve kot avtohtoni vzorec v krajini, nizke gostote, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij

(15)Na površinah razpršene poselitve so dopustne še: – eno- in dvostanovanjske stavbe; – nestanovanjske stavbe; – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij; – poslovne, storitvene in obrtne stavbe; – gostinske stavbe; – lovske, ribiške, taborniške in druge koče z manjšimi okrepčevalnicami ter – parkirišča. As – stavbišča razpršene poselitve kot eno ali dvostanovanjskih prostostoječih objektov

(16)Na stavbiščih razpršene poselitve so dopustna še: – vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave zakonito zgrajenih objektov, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali za vnos novih dejavnosti. Dozidave in parkirišče k objektu je dopustno le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot zemljišča, ki pripadajo obstoječemu objektu. V primeru, da v upravnem dovoljenju zemljišče ki pripada obstoječemu objektu ni bilo pravilno določeno se za površino namenjeno gradnji šteje površina stavbišča obstoječega objekta pomnožena s faktorjem 3,5 ter – legalizacije objektov če so le ti zavedeni v namenski rabi, ki jo določa predmetni odlok. 57. člen (gradnje in ureditve na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih) K1 in K2 – kmetijska zemljišča

(17)Na območjih kmetijskih zemljišč so dopustne še: – agrarne operacije po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča, sanacije nelegalnih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo, vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov in vodnogospodarske ureditve za ribogojnice, objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah; – smučarske tekaške proge ter – vsi posegi na kmetijska zemljišča so dovoljeni le pod pogojem, da investitor pridobi predhodno pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe. G – gozdne površine

(18)Na območjih gozdnih zemljišč so dopustni še: – posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, sanacije degradiranega prostora, sanacije nelegalnih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo, krčitve gozdov na podlagi Zakona o gozdovih, objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah in vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov ter – vsi posegi na gozdna zemljišča so dovoljeni le pod pogojem, da investitor pridobi predhodno pozitivno mnenje zavoda za gozdove. VC – območja vodne infrastrukture 19) Na območjih vodne infrastrukture so dopustni še: – visokovodni nasipi, zadrževalniki, zbiralniki (umetno jezero za zasneževanje), in objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih. f – območje za potrebe obrambe zunaj naselja

(20)Na območjih za potrebe obrambe zunaj naselja so dopustne: – dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij. 3.

1. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
2. člen (odmiki od parcelnih meja)

(1)Gradnje morajo biti odmaknjene od parcelnih meja toliko, da ni motena sosednja posest in je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru pripadajoče zemljiške parcele.

(2)Odmiki od mej sosednjih zemljišč: – Nove stavbe in dozidani deli morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m pod pogojem, da medsebojni odmik objektov ne bo škodljivo vplival na bivalne pogoje sosednjih parcel. Manjši odmik je dopusten, če to dopuščajo sanitarni in požarno varstveni predpisi, pri tem ni motena sosednja posest in s tem pisno soglaša mejaš; – Za odmik objekta od parcelne meje sosednjih zemljišč se šteje najkrajša razdalja med najbolj izpostavljeno točko objekta in parcelno mejo; – Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb glede na tipologijo urbanističnega oblikovanja v EUP; – Ograje (razen ograj ob javnih cestah) se lahko postavijo na mejo zemljiških parcel, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo o tem pisno sporazumejo; – Nove stavbe, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5,0 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljavci cest ter – Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni tudi v 67. členu tega odloka (gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov).

(3)V primeru stanovanjske gradnje na mestu odstranjenega objekta, pri kateri je odmik od posamezne parcelne meje enak ali večji, kot je bil pri objektu, ki se nadomešča, izjava lastnika sosednjega zemljišča ni potrebna.

1. člen (vaška jedra) V območjih naselbinske dediščine se; ne glede na druga določila odloka; ohranja značilno obstoječo naselbinsko zasnovo (parcelacijo) in druge varovane elemente (lega objektov, odmiki od sosednjih zemljišč, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom). Pozicija objektov na parceli mora biti v območjih naselbinske dediščine skladna z zazidalno strukturo naselja. Objekti morajo imeti zagotovljeno odvodnjavanje s strehe na svoji zemljiški parceli.
2. člen (varnost zračnega prometa)

(1)Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje ministrstva, pristojnega za promet, k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. Omejitve veljajo za: – objekte, inštalacije in naprave, ki so višje od 30,00 m in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100,00 m ter – vse objekte, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100,00 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75,00 m.

(2)Za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25,00 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. 61. člen (bližina gozda)

(1)Kolikor stavbno zemljišče meji na strnjen gozd je soglasodajalec tudi pristojna gozdno-gospodarska služba.

(2)Objekti se od gozdnega roba umaknejo skladno s pogoji pristojnega upravljavca. Umeščeni naj bodo tako, da zagotavljajo neoviran dostop do gozdnega zaledja. 3.

1. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti
2. člen (zmogljivost objektov) Na vseh območjih enostanovanjskih stavb velja, da sta lahko v njej največ 2 stanovanji, v primeru rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječega objekta, ki se mu ne spreminjajo zunanji gabariti, lahko tudi več, če je znotraj pripadajoče zemljiške parcele zagotovljeno zadostno število parkirnih mest, zelenih površin ter ustrezna oskrba z GJI. 3.
3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
4. člen (velikost in oblikovanje objektov, faktor pozidanosti, izrabe prostora in zelenih površin)

(1)Objekti in prostorske ureditve se ob upoštevanju PIP tega odloka prilagodijo glede na namen posamezne stavbe in so odvisni od velikosti parcele namenjene gradnji oziroma dopustnega faktorja zazidanosti in minimalno zahtevanih zelenih površin.

(2)Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z: – največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti (FZ) ter – najmanjšim predpisanim faktorjem zelenih površin (ZP) na parceli objekta oziroma z največjo višino objektov, ki je določena s številom nadzemnih etaž.

(3)Kadar je obstoječi faktor zazidanosti (FZ) večji od dovoljene pozidanosti, določenim s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

(4)Na območju stavbnih zemljišč so določeni: +---------------+-------------------------+---------------------+ | |Maksimalni faktor |Minimalni delež | | |zazidanosti parcele |zelenih površin (ZP) | | |namenjene gradnji (FZ) | | +---------------+-------------------------+---------------------+ |SS |0,40 |20 % | +---------------+-------------------------+---------------------+ |SB |0,40 |10 % | +---------------+-------------------------+---------------------+ |SK |0,30 |30 % | +---------------+-------------------------+---------------------+ |SP |0,30 |40 % | +---------------+-------------------------+---------------------+

(5)Za območja A, B, C, I in stara vaška jedra se faktor zazidanosti in minimalni delež zelenih površin določi v skladu s standardi in normativi, ki urejajo posamezno področje. Za obstoječe stavbe, gradnjo istovrstnih in po gabaritih enakih ali manjših objektov na mestu prej odstranjenega objekta FZ in ZP določene v tem členu niso obvezujoče, pač pa se upošteva standarde in normative, ki urejajo ta področja.

(6)Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja: – višina novega objekta ne sme presegati višine najvišjega objekta enake namembnosti na območju iste EUP ter – višina objektov v uličnem nizu EUP se lahko poveča največ do višine kapi sosednje višje stavbe.

(7)Pri določanju barve fasad ni dopustna uporaba kričečih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva.

(8)Ob javnih površinah se glavna fasada stavbe oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora. Servisne manipulacijske površine se ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča.

(9)Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih kolikor s tako gradnjo soglašajo pristojni upravljavci prostora.

1. člen (pogoji glede tipologije stavb) Za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja je po posameznih podrobnejših namenskih rabah potrebno upoštevati tipologijo stavb določeno v naslednji preglednici: Na območju stavbnih zemljišč so glede na tipologijo stavb dopustne: +----------+----------------------------------------------------+ |SSe |– hiše vaškega tipa; | | |– eno in dvostanovanjske prosto stoječe hiše; | | |– eno in dvostanovanjske hiše sodobne prosto | | |stoječe, | | |– posebne stavbe; | | |– večnamenske stavbe. | +----------+----------------------------------------------------+ |SSg |– eno in dvostanovanjske prosto stoječe hiše; | | |– dvojčki in hiše v nizu; | | |– večnamenske stavbe. | +----------+----------------------------------------------------+ |SSb |– posebne stavbe; | | |– večnamenske stavbe. | +----------+----------------------------------------------------+ |SK |– eno in dvostanovanjske hiše vaškega tipa; | | |– eno in dvostanovanjske prosto stoječe hiše; | | |– ne stanovanjske kmetijske stavbe; | | |– posebne stavbe. | +----------+----------------------------------------------------+ |CU |– historična jedra: hiše vaškega tipa, posebne | | |stavbe, večnamenske stavbe in ne stanovanjske | | |stavbe (v vaških jedrih); | | |– nova jedra: prosto stoječe hiše, sodobne prosto | | |stoječe hiše, hiše v nizu, stolpiči, posebne | | |stavbe, večnamenske stavbe. | +----------+----------------------------------------------------+ |IP |– posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina | | |stavb s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo; | | |– svojevrstne stavbe – pritlični ali nadstropni | | |objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim | | |dejavnostim. | +----------+----------------------------------------------------+ |IG |– svojevrstne stavbe – pritlični ali nadstropni | | |objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim | | |dejavnostim. | +----------+----------------------------------------------------+ |IK |– posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina | | |stavb s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo; | | |– svojevrstne stavbe – pritlični ali nadstropni | | |objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim | | |dejavnostim; | | |– ne stanovanjske kmetijske stavbe. | +----------+----------------------------------------------------+ |BT |– posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina | | |stavb s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo. | +----------+----------------------------------------------------+ |ZS, ZK |– posebne stavbe malega merila – posamezna stavba | | |ali skupina stavb s svojevrstno oblikovno in | | |zazidalno zasnovo. | +----------+----------------------------------------------------+ |A |– na površinah razpršene poselitve se, glede na | | |tipologijo stavb, smejo umeščati stavbe, ki sodijo | | |k posamezni podrobnejši namenski rabi (SSe, SK) in | | |svojevrstne stavbe. | +----------+----------------------------------------------------+ |O |– svojevrstne stavbe – pritlični ali nadstropni | | |objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim | | |dejavnostim; | | |– posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina | | |stavb s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo. | +----------+----------------------------------------------------+
2. člen (podrobnejši pogoji glede tipologije in arhitekturnega oblikovanja objektov) Hiša vaškega tipa

(1)Tlorisni gabarit osnovne stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi lomljen v obliki črke »L« pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugega. S prizidavami se ne sme porušiti zgoraj predpisanega gabarita.

(2)Višinski gabarit največ (K)+P+1+M oziroma max. višina kapi 7,50 m. Nadzidave stavb se lahko izvaja le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz prepoznavne silhuete naselja.

(3)Strehe so simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene simetrične dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štirikapne (oziroma več kapne) strehe in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45°. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha. Strešna kritina je sive barve, izjemoma opečna rdeča, glazirane kritine niso dovoljene. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina je ta takrat obvezna. S kritino je treba ustvariti drobno teksturo.

(4)Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in klasičnih frčad (trikotna, hišica ali na plašč). Frčade morajo imeti isti naklon (razen frčade na plašč) in isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. Skupaj ne smejo preseči polovice dolžine strešine, razen frčade na plašč, ki je lahko tudi daljša.

(5)Napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je dopustno tudi zapreti v vodoravni ravnini, vendar tako, da se debelina kapu ne povečuje.

(6)Arhitekturno oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. Fasade morajo biti oblikovane v razmerjih za katere so značilne poudarjene vratne in okenske odprtine, ki so pokončne, pravokotne in simetrično razporejene. Vsebujejo lahko lesene arhitekturne elemente (lesen gang), pod pogojem, da njihovo oblikovanje izhaja iz lokalne tradicije oblikovanja (lahko tudi na sodoben način). Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah so dopustni v nadstropju. Balkonske ograje morajo biti, izvedene z vertikalnimi elementi. Stolpiči, večkotni, okrogli ali elipsasti izzidki ter okrogli ali elipsasti balkoni niso dovoljeni. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. Uporaba materialov in izbor barv mora upoštevati lokalne značilnosti. Vsiljive, signalne, izstopajoče barve fasad in fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. Prosto stoječa hiša

(1)Tlorisni gabarit osnovne stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.

(2)Višinski gabarit največ (K)+P+1+M oziroma max. višina kapi 7,50 m. Nadzidava stavb se lahko izvaja le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavbe je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nova stavba ne bo izstopala iz prepoznavne silhuete naselja.

(3)Strehe so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona v prostorski enoti. Strehe nad prizidki morajo imeti enake naklone kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove. Strešna kritina je sive barve, ali barve strehe okoliških stavb (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali). S kritino je treba ustvariti drobno teksturo. Nadstreški nad vhodi so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu.

(4)Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad (trikotna, hišica, trapezna ali na plašč). Frčade morajo imeti isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. Frčade (trikotna, hišica) morajo imeti isti naklon kot osnovna streha, razen frčade na plašč in trapezne, kjer je naklon drugačen in ni predpisan. Skupaj ne smejo preseči polovice dolžine strešine (trikotna, hišica), razen frčade na plašč in trapezne, ki sta lahko tudi daljši. 5) Arhitekturno oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo upoštevati kvalitetno oblikovanje v EUP (kvalitetne oblike ograj, napuščev, značilne vratne in okenske odprtine). Vsiljive in barvno izstopajoče fasade, fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic ter gradnja stolpičev ni dovoljena. Sodobna prosto stoječa hiša

(1)Tlorisni gabarit stavbe ni predpisan, lahko je tudi lomljen ali strukturiran na drugačen način. Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.

(2)Višinski gabarit največ (K)+P+1+M oziroma max. višina kapi ali venca ravne strehe do 7,50 m, pri čemer mansardni del z ravno streho ne sme presegati 60 % osnovnega tlorisa stavbe. Pri določanju višine stavbe je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nova stavba ne bo izstopala iz prepoznavne silhuete naselja.

(3)Strehe so lahko dvokapnice ali enokapnice, lahko tudi brez napušča, ravne strehe ali sestavljene strehe. Strešna kritina je sive barve ali barve strehe okoliških stavb (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno, steklo in steklu podobni brezbarvni materiali).

(4)Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.

(5)Oblikovanje balkonskih ograj in napuščev upošteva sodobne trende oblikovanja, prav tako oblikovanje fasad (večje zastekljene površine …). Dvojček

(1)Dvojček je stanovanjska stavba z dvema enakima stanovanjskima enotama, ki se z eno stranico stikata. Dvojček tvori eno gradbeno telo z dvema ločenima funkcionalnima stanovanjskima enotama in dvema ločenima vhodoma. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovnim nizom.

(2)Tlorisni gabarit stavbe je podolgovat oziroma ima svojevrstno tlorisno zasnovo. Dozidave stavb so dovoljene, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali vnos novih dejavnosti.

(3)Višinski gabarit največ (K)+P+1+M oziroma max. višina kapi 7,50 m. Nadzidave dvojčka so možne za celotno stavbo, vendar le do predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavbe je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da dvojček ne izstopa iz prepoznavne silhuete naselja.

(4)Obliko in naklon strehe ter kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Streha stavbe mora biti enotno oblikovana. Strehe so dvokapnice, oziroma sestavljene dvokapnice, v primeru lomljenega tlorisa. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je takrat ta obvezna. Strehe nad prizidki morajo biti v enakem naklonu in enaki kritini kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove.

(5)Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.

(6)Arhitekturna zasnova dvojčka mora biti enotna. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. Hiše v nizu

(1)Tlorisni gabarit stavbe je podolgovat oziroma ima svojevrstno tlorisno zasnovo. Dozidave stavb so dovoljene samo pri končnih enotah. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovnim nizom.

(2)Višinski gabarit največ (K)+P+1+M oziroma max. višina kapi 7,50 m. Nadzidave stavb so možne za celoten niz oziroma v oblikovno usklajenem ritmu vendar le do predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako, da nove stavbe ne izstopajo iz prepoznavne silhuete naselja.

(3)Obliko in naklon strehe ter kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb morajo biti enotno oblikovane. Strehe stavb so praviloma dvokapnice, oziroma sestavljene dvokapnice v primeru lomljenega tlorisa. V naseljih ali delih naselij z neenotno oblikovanimi strešinami so dovoljene tudi enokapne ali ravne strehe. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina je takrat ta obvezna. Strehe nad prizidki morajo biti v enakem naklonu in enaki kritini kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove.

(4)Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.

(5)Arhitekturna zasnova niza mora biti enotna. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Nestanovanjske kmetijske stavbe

(1)Gospodarska poslopja, hlevi, pomožne kmetijske stavbe morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Velja za osnovne stavbe.

(2)Višinski gabarit največ (K)+P+1 oziroma max. višina kapi 10,50 m z možnostjo izrabe podstrešja. Pri določanju višine objekta je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da objekt ne izstopa iz prepoznavne silhuete naselja. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.

(3)Osnovne strehe so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. V primeru lomljenega tlorisa so strehe lahko sestavljene dvokapnice istega naklona. Lahko so zaključene s čopi. Obliko, naklon, kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja.

(4)Naklon streh je dovoljen v razponu od 20° do 45°. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina je ta takrat obvezna. Pritlična dozidava na čelni fasadi ima lahko tudi enokapno streho. Napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi, na območju vaške zazidave pa so lahko oblikovani tudi tako, da so ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).

(5)Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.

(6)Arhitekturno oblikovanje na območju vaške zazidave mora izhajati iz lokalne tradicije. Fasade morajo biti ometane v svetlih tonih (vsiljive, signalne, izstopajoče barve fasad niso dovoljene), lahko tudi leseni. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Posebne stavbe:

(1)Tlorisni in višinski gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji stavb (na primer stavbe namenjene večstanovanjskim, družbenim dejavnostim in druge javne stavbe, stavbe namenjene opravljanju poslovne, storitvene, obrtne, gostinske stavbe, ne stanovanjske stavbe …).

(2)Dovoljeni maksimalni višinski gabariti ne smejo prekrivati pomembne vedute, pogledov na kvalitetne stavbe in dominante. Takšen objekt se lahko določi z izbrano varianto pridobljeno z javnim ali vabljenim natečajem.

(3)Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik ali obdelave.

(4)Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.

(5)Arhitekturno oblikovanje mora upoštevati oblikovanje v EUP oziroma ga lahko v kvaliteti tudi presega. Svojevrstne stavbe:

(1)Tlorisni in višinski gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji in tehnologiji za posamezne vrste stavb in običajno tvorijo velike stavbne mase (industrijske, proizvodne stavbe, skladišča, žage, čistilne naprave …).

(2)Dovoljeni maksimalni višinski gabariti ne smejo prekrivati pomembne vedute, pogledov na kvalitetne stavbe in dominante.

(3)Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave, praviloma zaključene s fasadnim vencem.

(4)Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.

(5)Arhitekturno oblikovanje večjih stavbnih mas mora biti na fasadi členjeno z vertikalnimi slopi. Večnamenske stavbe: Večnamenske stavbe so namenjene različnim namenskim rabam, ki so dopustne v posamezni podrobni namenski rabi. Arhitekturno oblikovanje teh stavb mora biti skladno z arhitekturnim oblikovanjem drugih stavb v EUP. Posebne stavbe malega merila: Tlorisni in višinski gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji posamezne vrste stavb in običajno tvorijo majhne stavbne mase (spremljajoči objekti za športne dejavnosti, mrliške vežice …). Arhitekturno oblikovanje teh stavb sledi lokalni tradiciji oblikovanja. Drvarnice, garaže, steklenjaki, nadstreški, ute, lope … Za drvarnice, garaže, steklenjake, nadstreški, ute in lope, ki niso enostavni ali nezahtevni objekti, je potrebno upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje: – tlorisni gabarit mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2, razen, kadar se objekt dozida k osnovni stavbi. V tem primeru je potrebno upoštevati določila za osnovni objekt; – višinski gabarit stavbe je pritličen, podstrešje je lahko izkoriščeno, vendar ne za stanovanjske namene; – streha mora biti izvedena na enak način in v enakih barvah ter materialih kot nad osn