Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Žužemberk (OPN Žužemberk), stran 6292.

(1)S tem odlokom Občina Žužemberk sprejme občinski prostorski načrt (v nadaljevanju tudi: OPN ali odlok). Z njim ob upoštevanju usmeritev iz hierarhično višjih prostorskih aktov in občinskih, regionalnih in državnih razvojnih programov ter razvojnih potreb načrtuje dolgoročni prostorski razvoj občine. Na strateški ravni določa izhodišča, cilje in usmeritve prostorskega razvoja, na izvedbeni ravni pa rabo prostora ter merila in pogoje za posege v prostor.

(2)OPN je temeljna pravna podlaga za izvajanje prostorske politike občine s katero se omogočijo pogoji za skladen razvoj občine v regiji, pogoji za razvoj kmetijstva in gospodarstva nasploh ter nova delovna mesta ter izboljšanje bivalnih razmer. Poleg tega se s tem aktom varuje okolje, ohranja narava, varuje kulturna dediščina ter omogoča razvoj gospodarske javne ter družbene infrastrukture. Z OPN se tako uresničujejo skupne socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne in športnorekreacijske potrebe občanov in skupnosti. 2. člen (veljavnost odloka)

(1)Odlok velja za območje celotne občine. Izvedbeni del odloka je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za gradnjo in druge posege v prostor – razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v nadaljevanju: OPPN), regionalnimi prostorskimi načrti ali državnimi prostorskimi načrti. S strateškim delom odloka se usmerja dolgoročni prostorski razvoj občine. OPN je hkrati podlaga za pripravo OPPN ter drugih predpisov in odločitev občine, ki se nanašajo na rabo in urejanje prostora.

(2)Pri posegih v prostor je potrebno ob določilih odloka, upoštevati tudi predpise s področja graditve objektov in druge predpise, ki določajo javnopravne režime v prostoru. Pogoji in omejitve, ki izhajajo iz teh in ostalih pravnih režimov, se upoštevajo tudi, kadar to v odloku ni posebej navedeno. 3. člen (vsebina in oblika prostorskega akta)

(1)OPN je izdelan v besedilu in grafičnih prikazih. Sestavljen je iz strateškega dela, izvedbenega dela in prilog. Strateški del določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. Izvedbeni del akta določa namensko rabo prostora, gospodarsko javno infrastrukturo, enote urejanja prostora, prostorske izvedbene pogoje ter usmeritve za pripravo s tem aktom predvidenih OPPN.

(2)OPN je izdelan v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju: Pravilnik) in drugimi podzakonskimi predpisi.

(3)Strateški del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 2.0 tega odloka in grafičnih prikazov na naslednjih kartah (v merilu 1:50000): – karta 1 – prikazi zasnove prostorskega razvoja občine (_21_str_del_211_zas_pros_raz- 1 list), – karta 2 – prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture (_21_str_del_212_zas_gji- 1 list), – karta 3 – prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo, ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve (_21_str_del_2132_zas_pos_rg_rp- 1 list), – karta 4.1 – prikazi usmeritev za razvoj poselitve in celovito prenovo (_21_str_del_2141_zas_pos_usm- 1 list), – karta 4.2 – prikazi usmeritev za razvoj v krajini (_21_str_del_2142_zas_ost_kraj- 1 list), – karta 4.3 – prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč (_21_str_del_2143_zas_ost_nrp- 1 list).

(4)Izvedbeni del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 3.0 tega odloka, priloge 1 (specifikacija enot urejanja prostora) in priloge 2 (usmeritve za izdelavo OPPN) ter grafičnih prikazov na naslednjih kartah (v merilu 1:5000): – karta 221 – pregledna karta Občine Žužemberk z razdelitvijo na liste (_221_preg_kar_listi – 1 list), – karta 222 – pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (_222_preg_kar_onrp_gji – 1 list), – karta 223 – prikazi območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip – 42 listov), – karta 224 – prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (_224_eup_gji – 42 listov).

(5)OPN ima tudi naslednje priloge: – izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov (za območje Občine Žužemberk) (_31_izvl), – prikaz stanja prostora Občine Žužemberk (_32_st_pros), – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve (_33_str_pod), – urbanistični načrt Žužemberk z Zafaro in Praprečami, urbanistični načrt Dvor z Jamo pri Dvoru, Podgozdom in Vinkovim Vrhom in urbanistični načrt Hinje s Hribom pri Hinjah in Lazino (_331_un_konc_del in _332_un_podr_del), – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora (_34_sm_mn), – obrazložitev in utemeljitev OPN (_35_obr), – povzetek za javnost (_36_pov_jav), – okoljsko poročilo (_37_por_okolj).

(6)V grafičnem delu prikaza stanja so prikazana varovana območja in objekti s področja varstva kmetijskih zemljišč, gozdov, voda, virov pitne vode in drugih naravnih virov, ohranjanja narave in varovanja okolja, varstva kulturne dediščine, zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, upravljanja z gospodarsko javno infrastrukturo in drugih predpisov, ki se nanašajo na prostor ter podatki o prostorskih izvedbenih načrtih – veljavnih pred sprejetjem tega akta. Podatki iz prikaza stanja prostora se v povezavi s smernicami nosilcev urejanja prostora (NUP) in predpisanimi režimi varovanja in zaščite upoštevajo pri načrtovanju posegov v prostor in pri upravnih odločitvah v zvezi z njimi.

(7)OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni obliki. 4. člen (uporaba izrazov, pojmov in okrajšav)

(1)V tem odloku uporabljeni strokovni izrazi in pojmi so razloženi v

1. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C), 57/12, v
2. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 Odl. US: U-I-152/00-23, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 47/04, 62/04 Odl. US: U-I-1/03-15, 102/04 – UPB1 (14/05 – popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 – popr.), 20/11 Odl. US: U-I-165/09-34, 57/12, 101/13 – ZDavNepr in 110/13), v
3. do
4. členu Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), v
5. členu Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in v
6. točki Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04).

(2)V aktu se u porabljajo tudi naslednje okrajšave izrazov ter pojmov: CC-SI – klasifikacija vrst objektov ČN – čistilna naprava DPN- državni prostorski načrt DRP – dejanska raba prostora E – etaža EMS – elektromagnetno sevanje EPO – ekološko pomembna območja EŠD – evidenčna številka dediščine EUP – enota urejanja prostora FZP- faktor zelenih površin FZ – faktor zazidanosti parcele GE – gradbena enota GJI – gospodarska javna infrastruktura GJD – grajeno javno dobro GJS – gospodarska javna služba GL- gradbena linija GM – gradbena meja JPP – javni potniški promet KGV – kmetijstvo, gozdarstvo, vode KK – kulturna krajina KD – kulturna dediščina LC – lokalna cesta M – mansarda MHE – mala hidroelektrarna NDM – najvišja dovoljena masa NRP – namenska raba prostora NV – naravna vrednota NUP – nosilci urejanja prostora OJP – območje javnega prostora ON – (okvirno) območje naselja OPN – občinski prostorski načrt OPPN – občinski podrobni prostorski načrt OVE – obnovljivi viri energije P – pritličje PIN – prostorski izvedbeni načrt PM – parkirno mesto PNR – podrobna namenska raba PIP – prostorski izvedbeni pogoji PRS – Prostorski red Slovenije P+R – sistem parkiraj in se pelji RPE – register prostorskih enot RTP – razdelilna transformatorska postaja SKD – standardna klasifikacija dejavnosti sp – smer pozidave SORG – sanacija razpršene gradnje SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije SS – stanovanjska soseska SVPH – stopnja varstva pred hrupom TP – transformatorska postaja UN – urbanistični načrt UO – ureditveno območje (glej strokovne podlage za poselitev tč. 33_str_pod) VVO – vodovarstveno območje ZGO – Zakon o graditvi objektov ZPNačrt – Zakon o prostorskem načrtovanju.

(3)Izrazi s področja urejanja prostora, ki v aktu niso posebej razloženi, imajo pomen kakor je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih.

1. člen (vsebina besedila odloka) V besedilnem delu odloka v nadaljevanju so naslednje vsebine: 1.0 Uvodne določbe – predmet odloka – veljavnost odloka – vsebina in oblika prostorskega akta – uporaba izrazov, pojmov in okrajšav – vsebina besedila odloka 2.0 Strateški del OPN – besedilo 2.
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 2.
3. Zasnova prostorskega razvoja občine 2.
4. Zasnova GJI lokalnega pomena in grajenega javnega dobra 2.
5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 2.
6. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve 2.6 Usmeritve za prostorski razvoj občine 2.6.
7. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 2.6.
8. Usmeritve za razvoj v krajini 2.6.
9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 2.6.
10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev 2.
11. Razvoj naselij na podlagi urbanističnih načrtov 3.0 Izvedbeni del OPN 3.1.0.0 Splošne določbe 3.1.1.0 Pravni obseg akta 3.1.2.0 Podrobnejša namenska raba 3.1.3.0 Načini urejanja 3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora 3.1.3.2 Način urejanja na območjih z določenimi OPPN 3.1.4.0 Varovanja 3.2.0.0 Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture 3.3.0.0 Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV – gv – varovalni gozd, NRP – G – vi – vinogradniško območje, NRP – K, G – pp – varovanje lokacij za primere naravnih in drugih nesreč, površine za pokope prebivalstva NRP – K, G – pz – varovanje lokacij za primere naravnih in drugih nesreč površine za pokope živali, NRP – K, G – ru – varovanje lokacij za primere naravnih in drugih nesreč, površine za odlaganje ruševin, NRP – K, G – zsr – šport in rekreacija na prostem, NRP – K, G – agr – površine agromelioracij kmetijskih zemljišč zaraščenih z gozdom, NRP – K 3.4.0.0 Merila in pogoji v enotah urejanja (EUP) stavbnih zemljišč 3.4.1.0 Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč 3.4.1.1 Bivanje v intenzivnem vaškem oziroma podeželskem okolju 3.4.1.2 Bivanje v mirnem okolju 3.4.1.3 Dejavnosti 3.4.1.5 Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski izpust 3.4.1.6 Rezervoarji, silosi in skladišča (12520 po Enotni klasifikaciji vrst objektov) 3.4.1.7 Območje javnega prostora in območje poljavnega prostora 3.4.1.8 Strehe z naklonom 3.4.1.8.1 Dvokapna streha 3.4.1.8.2 Enokapna streha 3.4.1.9 Ravna streha 3.4.1.10 Kiosk ali zabojnik 3.4.1.11 Notranje dvorišče 3.4.1.12 Ograje za pašo živine – plot 3.4.1.13 Okoliška stavbna struktura 3.4.1.14 Škarpe in podporni zidovi 3.4.1.16 Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje 3.4.1.17 Fasada 3.4.1.17.1 Glavna fasada 3.4.1.17.2 Notranja fasada 3.4.1.17.3 Mejne fasade 3.4.1.18 Nadomestna gradnja 3.4.1.20 Faktor zelenih površin (FZP) 3.4.1.21 Obstoječa stavbna struktura 3.4.1.22 Objekti za oglaševanje 3.4.2.0 Gradbena enota 3.4.2.1 GE – splošna merila in pogoji 3.4.3.0 Stavbe 3.4.3.1 Stavba- splošna merila in pogoji za oblikovanje stavb 3.4.3.2 Splošna merila organizacije in oblikovanja glavnih stavb 3.4.3.3 Merila organizacije in oblikovanja pomožne stavbe GE 3.4.4.0 GE – podrobnejša merila in pogoji urejanja tipov gradbenih enot (tipi GE) v katerih so opredeljeni tudi tipi glavnih stavb oziroma podrobnejša merila oblikovanja glavnih stavb – hm – modernistične stanovanjske hiše (tip glavne stavbe – modernistična stanovanjska hiša), PNRP – SS – sb – GE stanovanja v bloku (tip glavne stavbe – stanovanjski blok), PNRP – SS – vo – GE domačije v odprtem vaškem okolju (tip glavne stavbe – hiša na podeželju), PNRP – SK, A – vs – GE domačije v strnjenem vaškem okolju (tip glavne stavbe – hiša na podeželju), PNRP – SK – js – GE javne stavbe oziroma podtipov (jsk – GE klasične stavbe; jsm – GE modernistične javne stavbe; jsp – GE paviljonske stavbe, jgd – GE gasilnega doma; jsg – GE javne stavbe v gozdu), PNRP – CU, CD, BT – pj – GE posebne javne stavbe oziroma podtipov (pjc – GE cerkve; pjg – GE graščine, dvorca; pjo – GE obreležij, spomenikov in kapelic), PNRP – CU, CD – pjm – GE mrliške vežice, PNRP – CD – tm – GE trško mestne hiše (tip glavne stavbe – trško mestna hiša) oziroma podtipa (tmn – trškomestne hiše v nizu), PNRP – CU, SK, BT – ml – GE mlina (tip stavbe – mlin), PNRP – CU – gp – GE gospodarskega poslopja (tip glavne stavbe – gospodarsko poslopje), PNRP – IK – odi – GE kmetije z industrijsko proizvodnjo (tip glavne stavbe – hiša na podeželju), PNRP – IK, SK – gs – GE gospodarske stavbe (tip glavne st. – gospodarska stavba), PNRP – IG, SK – ti – GE turistične infrastrukture, PNRP – BT – zsr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema- površine za oddih, rekreacijo in šport, PNRP – ZS – zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema- druge urejene zelene površine, PNRP – ZD – zvo – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – zelene ureditve ob vodotokih, PNRP – ZD – zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema- pokopališča, PNRP – ZK – jp – GE središčnega javnega prostora oziroma podtipov (jpp – GE javnega parkirišča; jpa – GE avtobusnih postajališč ter obeležij informativne in turistične vsebine), PNRP – PC, PO – in – GE infrastrukturnega objekta oziroma podtipov (ičn – GE čistilne naprave; ivč – GE vodnega črpališča in vodohranov; ieo – GE ekološkega otoka; ike – GE objekta komunikacijske in energetske infrastrukture), PNRP – T, E, O – od – GE domačije v odprtem prostoru (tip stavbe – hiša na podeželju), PNRP – A, SK – zi – GE zidanice (tip stavbe – zidanica), PNRP – Azi – (GE na vseh vrstah podrobne namenske rabe stavbnih zemljiščih) – x – GE s posebnimi režimom urejanja – varstvo naravne in kulturne dediščine – pin – GE varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov – ppn – GE varovanja pogojev izvedbe OPPN 3.5.0.0 Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (priloga 1 k odloku) 3.6.0.0 Usmeritve za izdelavo OPPN (priloga 2 k odloku) 4.0.0.
12. Prehodne in končne določbe. 2.0.0.0 Strateški del OPN – besedilo 2.1.0.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
13. člen (izhodišča) Stanje, značilnosti in težnje razvoja v občini

(1)Občina leži v osrednjem delu statistične regije Jugovzhodna Slovenija in meji na občine Dolenjske Toplice, Kočevje, Dobrepolje, Ivančna Gorica, Trebnje, Mirna Peč in Straža. Občina ima 51 naselij, meri 164,3 km2 površine in šteje 4559 prebivalcev (SURS, julij 2011). Prostor občine v osrčju Dolenjske zajema pretežni del Suhe krajine, ki ga označuje razgiban teren, zakraselost, pomanjkanje virov pitne vode, zaraščenost z gozdom ter redka in razpršena poselitev z večjo zgoščenostjo v dolini zgornjega toka reke Krke.

(2)Žužemberk je lokalno središče, ki je hkrati občinsko središče in skupaj z Dvorom uveljavlja posebno vlogo oskrbnega, storitvenega, kulturnega in upravnega središča v širšem prostoru Suhe krajine, ki ga dopolnjujejo naselja z že razvitimi elementi lokalnega središča, kot so Hinje, Šmihel pri Žužemberku in Dolnji Ajdovec. V Žužemberku in na Dvoru so zagotovljene vse osnovne središčne funkcije lokalnega središča (osnovna šola, vrtec, prostori in površine za kulturno in športno udejstvovanje, pošta, banka, gasilski dom, trgovske in storitvene dejavnosti …). V Žužemberku je tudi zdravstvena postaja, veterinarska postaja, lekarna in krajevni urad upravne enote Novo mesto. Naselja Hinje, Šmihel pri Žužemberku in Dolnji Ajdovec imajo zaradi geografske lege na območju z izrazito razpršeno poselitvijo v zaledju, pomembno vlogo predvsem z vidika približanja funkcij lokalnega središča prebivalstvu. Glede vseh drugih potreb, ki jih občinsko središče Žužemberk za občane ne zagotavlja, pa se te zadovoljujejo v povezovanju z regionalnim središčem in središčem nacionalnega pomena Novim mestom.

(3)Naselja so večinoma obcestna in gručasta, redko tudi razložena. Žužemberk in Dvor sta ob intenzivni urbanizaciji postala raščeni/združeni naselji. Glede na skupne arhitekturne in urbanistične značilnosti prostor občine pripada arhitekturni regiji Dolenjska z arhitekturno krajino Suha krajina.

(4)Razvoj gospodarstva v Občini Žužemberk temelji na predelovalni industriji, obrti, storitvah, kmetijstvu in gozdarstvu. Občina se gospodarsko tesno povezuje s sosednjimi območji zlasti z občinami v prostoru osrednje Dolenjske, s katerimi jo ob pomanjkanju delovnih mest v proizvodnih in storitvenih dejavnostih povezujejo tokovi dnevne delovne migracije. Zaradi opuščanja tradicionalnega načina obdelave kmetijskih zemljišč ter zmanjšanja proizvodnje v kmetijstvu se izrazito zaraščajo kmetijske površine na območjih zunaj osrednje poselitvene osi ob reki Krki. Občina je močna demografsko in socialno ogrožena. V občini primanjkuje površin za umestitev proizvodnih dejavnosti manjšega in srednjega merila v obliki urejenih gospodarskih con razmeščenih v bližini lokalnih središč. Potrebe in težnje v razvoju

(5)Skozi projekcijo razvoja prebivalstva in v kontekstu izboljšanja obstoječih bivalnih razmer se izkazujejo potrebe po novih površinah za poselitev za gradnjo stanovanj in družbene infrastrukture, vključno z zelenimi površinami v Žužemberku, na Dvoru in v drugih krajevnih središčih. Naselja z močneje izraženo vitalnostjo, kjer je potrebno doseči boljšo opremljenost s komunalno in prometno infrastrukturo ter s centralnimi dejavnostmi, so zlasti Hinje, Žvirče in Šmihel pri Žužemberku na zahodnem delu ter Dolnji in Gornji Ajdovec in Srednji Lipovec na vzhodnem delu občine. Zaradi staranja prebivalstva se izkazuje izrazita potreba po oskrbi starejših in po izboljšanju bivalnih pogojev v obstoječih naseljih z dotrajanimi stanovanjskimi in kmetijskimi gospodarskimi objekti.

(6)V občini je v naseljih Žužemberk, Dvor, Hinje in Dolnji in Gornji Ajdovec potrebno zagotoviti razvojni prostor za umestitev proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti v gospodarskih conah, ter s tem zagotavljati možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest. Večje prostorske potrebe za razvoj centralnih dejavnosti, predvsem oskrbe in storitev izkazujeta naselji Dvor in Žužemberk, v manjšem obsegu pa tudi Hinje in Dolnji Ajdovec.

(7)Za izboljšanje prometne povezanosti občine je dolgoročno potrebna obvoznica Žužemberka in Dvora ter njuno povezavo na desnem bregu Krke. Prioritetna je izgradnja obvozne razbremenilne ceste na severni strani Žužemberka. Obstoječe vodovodno omrežje je v veliki meri dotrajano in potrebno obnove. S pitno vodo iz javnega vodovoda še ni oskrbljeno obsežno območje Ajdovske planote, kjer se gradnja sistema načrtuje. Sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda preko kanalizacije je delno urejen le na osrednjem poselitvenem območju v Žužemberku, zato obstaja velika ogroženost pred onesnaženjem podzemnih voda. Za izboljšanje stanja v okolju, zlasti vode reke Krke, je potrebna ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda v vseh naseljih občine, zlasti pa na Dvoru in z njim povezanih naseljih. Za izboljšanje oskrbe z elektriko za potrebe gospodarskega razvoja je potrebna izgradnja RTP Jama ter TP v večjih naseljih pri urejanju novih stanovanjskih sosesk in drugih večjih prostorskih ureditvah. Gradnja plinovodnega omrežja v srednjeročnem obdobju ni predvidena, dolgoročno pa bo oskrba s plinom mogoča z razvojem prenosnega omrežja v državi. Možnosti prostorskega razvoja

(8)Posebno privlačna za poselitev so naselja v dolini Krke, zlasti Žužemberk z Zafaro in Praprečami, Dvor z Jamo pri Dvoru, Podgozdom in Vinkovim Vrhom ter Hinje s Hribom pri Hinjah in Lazino. Zagotavljanje novih poselitvenih površin se omogoča predvsem s celostno prenovo naselij, z izkoriščanjem obstoječega stavbnega fonda, uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč ter s širitvijo centralnih naselij, v katera se usmerja poselitev in gospodarske dejavnosti. V okviru območij, ki se urejajo z UN, bodo zagotovljene možnosti za razvoj poselitve v večjem obsegu. Na navedenih območjih se ob obstoječih conah za razvoj gospodarstva izkazujejo možnosti za njihovo širitev. Ustrezne pogoje za širitev in razvoj naselij bo potrebno zagotavljati tudi v drugih večjih naseljih (Šmihel pri Žužemberku s Klečetom, Dolnji in Gornji Ajdovec). Občina ima velik turističen in rekreacijski potencial. Izjemne možnosti za razvoj turizma izhajajo iz prepoznavnih značilnosti naravnega okolja, kot so reka Krka, gozdovi, podzemni svet, kulturna krajina doline reke Krke in iz bogate kulturne dediščine. Energetski potencial reke Krke je deloma že izkoriščen z MHE. Vodni tok reke Krke, razpoložljiva biomasa ter drugi obnovljivi viri energije so neizrabljeni energetski potencial za izboljšanje samooskrbe občine z energijo. Dobri pogoji pa obstajajo za izrabo sončne energije. Vplivi in povezave s sosednjimi območji

(9)Prometni tokovi pretežno potekajo po dolini Krke in vzpostavljajo težišče razvoja na območju križanj prometnih smeri. Na pretežnem delu območja, razen skozi naselja Žužemberk in Dvor, je že posodobljena glavna prometnica Ivančna Gorica–Žužemberk–Soteska–Črnomelj. Dobre elemente ima tudi državna cesta Dvor–Kočevje, slabše pa so urejene državne ceste Struge–Smuka in Pluska–Žužemberk. Glavne povezave dopolnjujeta še cesti Ambrus–Žvirče, in Brezova Reber–Prečna. Izboljšanje regionalnih povezav v prihodnosti pa bodo omogočile tudi dolgoročno načrtovane regionalne obvozne ceste Žužemberka in Dvora in povezava s III. razvojno osjo. V občini se dograjuje širokopasovno komunikacijsko omrežje. Izhodišča varovanja

(10)V postopku priprave akta se upoštevajo smernice za načrtovanje rabe prostora in pogoje poseganja v prostor, ki jih podajo nosilci urejanja prostora s področja ohranjanja narave, varovanja naravnih virov (vode, kmetijska zemljišča, gozdovi, mineralne surovine, energetski potenciali), varstva okolja in zdravja ljudi (varovanje pred hrupom, varstvo zraka, varstvo tal in voda pred onesnaženjem), obrambe in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, na področju varovanja kulturne dediščine in razvoja omrežij objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture na državni, regionalni in lokalni ravni. 7. člen (cilji in prioritete prostorskega razvoja občine)

(1)Dolgoročni cilji občine, ki so skladni s cilji regije jugovzhodne Slovenije na področju urejanja prostora in varstva okolja, so zdravo okolje in prostorske možnosti za razvoj inovativnega, konkurenčnega in uspešnega gospodarstva. Občina Žužemberk želi s prepoznavno izjemno krajino doline Krke, neokrnjeno naravo, bogato kulturno dediščino, z oživljanjem tradicionalnih dejavnosti ter ohranjanjem poseljenosti v strnjenih vaseh zunaj glavnih prometnih osi postati in ostati privlačen prostor za bivanje ljudi z možnostjo uresničevanja njihovih gospodarskih hotenj in družbenih potreb. OPN naj zagotavlja prostorske možnosti za celovit in skladen razvoj naselij v občini ter odpira možnosti za razvoj gospodarstva, družbene in gospodarske javne infrastrukture, turizma in kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi.

(2)Občina želi s prostorskim načrtom doseči naslednje cilje prostorskega razvoja: – v prostoru omogočiti aktiviranje razvojnih potencialov, – zagotoviti aktivno ohranjanje in razvoj prepoznanih kakovosti v prostoru, – sanirati prostorske konflikte v urbanem in odprtem ter ruralnem prostoru, – določiti rabo prostora in omogočiti razvoj dejavnosti ob upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja, – spodbuditi razvoj trajnostno naravnega (sonaravnega) turizma zlasti s posodobitvijo in dograditvijo turistične infrastrukture, s prenovo in revitalizacijo naselbinskih jeder ter ohranjanjem narave, vključevanjem in obnovo kulturne dediščine ter z razvojem turizma v zidanicah, – ustvariti kakovostne pogoje za bivanje z urejeno komunalno opremljenostjo naselij, – izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe z načrtovanjem izrabe obnovljivih virov energije in s spodbujanjem učinkovite rabe energije, – spodbuditi razvoj centralnih dejavnosti in zagotoviti kakovostno oskrbo prebivalstva ter dostopnost do storitev na področju družbenih dejavnosti, – omogočiti dobro medsebojno povezanost naselij s komunikacijskim in prometnim omrežjem ter izboljšati povezave s sosednjimi območji občin in regij, – ohraniti in varovati naravne vire in okolje, kulturno in naselbinsko dediščino, – vzpostaviti pogoje za razvoj humanejših oblik gibanja ljudi (kolesarski in peš promet) in neovirano dostopnost do javnih objektov ter površin funkcionalno oviranim osebam, – vzpostaviti oblike trajnostne mobilnosti prebivalstva z razvojem učinkovitega sistema JPP in povezovanje prometnih podsistemov, – zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)Na podlagi regionalnega razvojnega programa jugovzhodne Slovenije občina opredeljuje naslednje prioritetne cilje prostorskega razvoja: Gospodarstvo – razvoj podjetniške infrastrukture, kar je pogoj za pospešen razvoj podjetništva in obrtništva – zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj posameznih panog in dejavnosti gospodarstva in oblikovanje institucij podpornega okolja, – postopno oblikovanje celovite, prepoznavne in specializirane turistične ponudbe občine, ki bo vključevala vse obstoječe turistične potenciale s poudarkom na kulturni dediščini in naravnih vrednotah, – izboljšanje stanja na področju javne gospodarske in družbene infrastrukture ter oskrbnih in storitvenih dejavnosti, – razvoj podeželja s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom na kmetijah ter – preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč, spodbujanje izvedbe agrooperacij (agromelioracij, namakanja, komasacij in drugih izboljšanj) ter pospeševanje pridelave hrane. Okolje in prostor – izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja s povečanjem števila naselij z urejeno oskrbo z vodo in z ustreznimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter z izpopolnitvijo sistemov za ravnanje z odpadki in z izpopolnitvijo energetske infrastrukture, – zaustavitev trendov nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine, kulturne krajine in vplivnih območij enot kulturne dediščine, – spodbujanje revitalizacije objektov dediščine, – vzpostavitev omrežja naselij v regiji z občinskim in drugimi lokalnimi središči visoke stopnje centralnosti, – zagotavljanje komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za stanovanja in za gospodarske dejavnosti ter turizem, še posebej zaradi velike demografske ogroženosti vseh naselij v občini, – ohranjanje kulturne krajine in naravnih vrednot kot potenciala za razvoj turizma, – preprečevanje propadanja enot kulturne dediščine, – navezovanje občine na sistem omrežja avtocest in III. razvojno os, posodobitev glavne in regionalnih cestnih povezav, izpopolnjevanje informacijske infrastrukture ter izgradnja širokopasovnega informacijskega prenosnega omrežja. Gospodarska javna infrastruktura – zagotavljanje skladnega in uravnoteženega družbenega in prostorskega razvoja, – razvoj posamezne panoge komunalnega gospodarstva v obliki dejavnosti, ki zagotavlja temeljne materialne pogoje za življenje in delo v naseljih in zagotavlja trajno, kvalitetno in zadostno komunalno oskrbo, – zagotavljanje kvalitetnega in zanesljivega delovanja komunalnih, energetskih, prometnih in komunikacijskih sistemov, – zagotavljanje kakovostne prometne in komunikacijske povezanosti s sosednjimi območji. Kulturni in socialni razvoj – zagotoviti pogoje za razvoj šolskega prostora, objektov za kulturo, šport in rekreacijo ter zdravstveno in socialnovarstveno oskrbo prebivalstva občine, – prenova objektov kulturne dediščine, zlasti gradu Žužemberk, fužine Dvor in sakralnih objektov ter zagotovitev prostorov za kulturno dejavnost, – urediti tematske poti in izboljšati razmere za športno vadbo in rekreacijo občanov, zlasti mladih, z ureditvijo športnih površin, – zagotoviti pogoje za institucionalno varstvo starejših z oskrbo v obsegu, ki zagotavlja pokritost vseh potreb občanov.

(4)Ključni dolgoročni razvojni projekti dolgoročnega razvoja občine so: Prometna infrastruktura – prenova državnih cest skozi Žužemberk in Dvor z ureditvijo pločnikov in avtobusnih postajališč, – izgradnja severne obvoznice Žužemberk, – izgradnja južne obvoznice Žužemberk in Dvor z regionalno povezavo obvoznice Žužemberk–Jama, po desnem bregu reke Krke, – ureditev parkirnih površin za osebna in tovorna vozila vključno s P+R, – obnova mostov preko Krke, – obnova in modernizacija lokalnih cest, ulic in javnih poti, – ureditev kolesarskih in pešpoti ter počivališč ob državnih in občinskih cestah, – ureditev pešpoti ob Krki, prekategorizacija nekaterih pomembnih občinskih cest v državne. Komunalna infrastruktura – izvedba programa celovite prenove obstoječega vodovodnega sistema v občini in izgradnjo vodovoda in naselij Ajdovske planote, Dolnji Kot in Jama pri Dvoru, – izgradnja suhokranjskega vodovoda, – izgradnja povezave vodovoda Reber–Žužemberk – dograditev kanalizacijskega sistema na območju CČN Žužemberk, – izgradnja ČN Dvor ali prevezava kanalizacijskega sistema na CČN Žužemberk, – izgradnja ČN in kanalizacije za vsa naselja, ki so po planu aglomeracijskih območij opredeljena v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter v ostalih naseljih v primeru ugotovljenih potreb. Komunalno opremljanje gospodarskih con s komunalno infrastrukturo – obrtno-industrijska cona Sejmišče v Žužemberku (nadaljevanje in dokončanje), – poslovno-energetska cona Klek, – servisno-obrtna cona Jama pri Dvoru, – industrijska cona Jama, – izgradnja RTP Jama, – obrtno-industrijska cona Hinje, – industrijsko-energetska cona Ajdovec. Komunalno opremljanje stanovanjskih sosesk – stanovanjska cona Klek, – komunalna oprema stanovanjskih sosesk v naseljih z večjimi širitvami. Družbena infrastruktura – nadaljevanje obnove gradu Žužemberk, – ureditev muzejske zbirke železarstva na Dvoru, – ureditev kulturne dvorane ter družbenih prostorov za delovanje društev, – ureditev športnih igrišč v večjih naseljih in ureditev športno rekreacijskega parka Loka v Žužemberku, – izgradnja domov starejših občanov ter oskrbovanih stanovanj ter domskih skupnosti v Žužemberku in Hinjah, po potrebi in v skladu z možnostmi pa tudi v drugih krajih, – ureditev občinske upravne stavbe. 2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 1: prikazi zasnove prostorskega razvoja občine) 8. člen (izhodišča za zasnovo prostorskega razvoja občine)

(1)Prostorski razvoj občine je zasnovan na izhodiščih obstoječega stanja prostora in aktualnih spoznanjih o primernosti ter zmogljivosti naravnega in poseljenega prostora. Zasnovana raba prostora temelji na strokovnih podlagah prostorskega načrta, razvojnih pobudah v prostoru ter smernicah deležnikov pri njegovi rabi. Ob tem so upoštevani razvojni planski dokumenti države in občine. Z OPN se ohranja, v primerih degradacije pa s posebnimi ukrepi vzpostavlja ravnotežje in dosega raven kakovosti kulturne krajine.

(2)Poselitev se v pretežni meri ohranja v okviru obstoječih naselij. Možnosti intenzivnejšega razvoja poselitve in dejavnosti se dopuščajo v središčnih naseljih – zlasti v Žužemberku, na Dvoru in v Hinjah ter z njimi povezanimi naselji. Razvoj poselitve se v pretežni meri usmerja v osrednje poselitveno območje v dolini Krke in v krajevna središča v zahodnem in vzhodnem delu Suhe krajine. Izven območij poselitve se ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in sklenjeni gozdovi. Vzdržuje se obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom ter posameznimi tipi kulturne krajine.

(3)Naselja, ki imajo večje možnosti razvoja zaradi bližine poselitvenih središč ali zaledne poselitve, so še Šmihel pri Žužemberku in Klečet, Prevole ter Dolnji in Gornji Ajdovec.

(4)Urbana središča v občini, za katera se izdela urbanistični načrt so Žužemberk z Zafaro in Praprečami, Dvor z Jamo pri Dvoru, Podgozdom in Vinkovim Vrhom ter Hinje s Hribom pri Hinjah in Lazino. 9. člen (prednostna območja za razvoj dejavnosti) Območja za bivanje

(1)Poselitev se bo razvijala v obstoječih naseljih. Nova območja naselij v prihodnosti niso predvidena. Pri načrtovanju se usklajuje razvoj stanovanj in centralnih dejavnosti, saj so območja fizično in funkcionalno medsebojno povezana in imajo podobne vplive na prostor. Bivalne površine se prednostno zagotavlja v središčnih naseljih občine v Žužemberku s Praprečami in Zafaro, na Dvoru z Jamo pri Dvoru, Podgozdom in Vinkovim Vrhom ter v Hinjah s Hribom pri Hinjah in Lazino. Poleg središčnih naselij so, ob upoštevanju omejitev in geografskih značilnosti naravnega prostora, za razvoj poselitve primerna še območja naselij Dolnji in Gornji Ajdovec, Šmihel pri Žužemberku s Klečetom in Žvirče. Bivalne površine za razvoj poselitve, predvsem domačij s kmečkimi gospodarstvi, se zagotavlja tudi v ostalih naseljih občine – tu z namenom, da se prepreči nadaljnje demografsko praznjenje podeželja. Kjer je to prostorsko urbanistično in okoljsko smiselno, je kot oblika sanacije območij razpršenih gradenj možna širitev z zaokrožitvijo takih območij in vključitvijo objektov razpršene gradnje v naselje.

(2)Ob upoštevanju prostorskih možnosti občine pri razvoju turizma se z OPN zagotovijo tudi prostorski pogoji za razvoj poselitvenih enot, namenjenih občasnemu bivanju in počitnikovanju. Območje poselitve za tovrstni namen se opredeli kot del naselja ali z njim povezan zaselek. Območja za gospodarski razvoj

(3)Razvoj proizvodnih dejavnosti se usmerja v glavni zaposlitveni središči, to sta Žužemberk in Dvor. V Žužemberku so možnosti za razvoj proizvodnih dejavnosti prostorsko omejene, zato se centralno gospodarsko cono razvija za potrebe proizvodnih predelovalnih dejavnosti in transporta razvija na Jami Pri Dvoru. Tu je v manjšem obsegu cona že zastavljena. Širitev območja stavbnih zemljišč za gospodarsko cono se zagotavlja še v Hinjah in na Dolnjem Ajdovcu. Intenzivnejša izraba prostora za razvoj obrti se zagotavlja še v naseljih Gornji Ajdovec, Šmihel pri Žužemberku, Klečet, Lopata, in Žvirče. Prostorske pogoje za razvoj proizvodnih dejavnosti se v drugih naseljih zagotavlja v omejenem obsegu znotraj prostorskih omejitev ter vplivov na bivalno in naravno okolje.

(4)Razvojne možnosti kmetij z gospodarskimi objekti se ohranjajo znotraj obstoječih gradbenih enot. Razvoj vitalnih kmetij z večjimi prostorskimi potrebami se zagotavlja s širitvijo na robovih naselij ali na novih lokacijah zunaj območij obstoječe poselitve, kolikor je to utemeljeno z značajem kmetijske proizvodnje in je skladno z vzorcem avtohtone razpršene poselitve. Območja centralnih dejavnosti

(5)Območje centralnih dejavnosti večjega obsega, to je oskrbnih, storitvenih, družbenih in upravnih dejavnosti, je opredeljeno v središčnem prostoru v Žužemberku, na Dvoru ter v Hinjah, v manjšem obsegu pa tudi v Dolnjem Ajdovcu in Šmihelu pri Žužemberku. V vseh drugih pomembnejših naseljih se v središčnem prostoru hkratno z bivanjem lahko razvijajo centralne dejavnosti za potrebe lastnega prebivalstva ter bližnjih naselij. Območja za razvoj turizma

(6)Ohranjena kakovostna naravna in kulturna krajina ter bogata kulturna dediščina omogočajo razvoj turistične ponudbe na podeželju. Nastanitvene kapacitete kot nujna turistična infrastruktura se zagotavljajo predvsem s prenovo naselbinskih jeder v obstoječi naselbinski strukturi, zlasti v naseljih ob Krki in naseljih s kakovostnimi naselbinskimi jedri. Kot dopolnitev turistične infrastrukture Suhe Krajine se na lokaciji ob cesti pri naselju Poljane pri Žužemberku uredi prostor za postavitev prehodnega kampa, pri Dolnjem Kotu ter Selih pri Ajdovcu pa turističnega naselja. V turistično infrastrukturo se vključujejo tudi posamezne lokacije v drugih naseljih. Prav tako imajo tudi lokacije nekaterih lovskih in gozdarskih koč, poleg družbenega tudi turističen potencial: Komenca pri M. Lipju, Frata pri Brezovi Rebri, ribiški dom v Žužemberku ter drugi prostori različnih društev (npr. na Plešivici, v Budganji vasi …). Razvoj turistične ponudbe se omogoča tudi na drugih lokacijah obstoječe poselitve in v vinogradniških območjih. Območja za razvoj gospodarske javne infrastrukture

(7)Cestno omrežje naj sloni na obstoječi prometni mreži in hierarhiji državnih ter lokalnih cest. Razvoj cestnega omrežja naj temelji na potrebnih posodobitvah cest skozi naselja in prioritetah iz prometnih obremenitev. Za razvoj komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture se prednostno umešča v obstoječe že uporabljene koridorje, praviloma v javni prostor. Kadar je potrebno iskati druge rešitve, naj se umešča na robove EUP. Na lokacijah nekdanjih mlinov, žag in vodosilnih naprav (kovačije ipd.) je zaželena ponovna izraba hidroenergetskega potenciala reke Krke. Usmeritve z vidika varstva kulturne dediščine

(8)Razmestitev dejavnosti v prostoru naj vključuje razvojne, zgodovinske, kulturne in krajinske značilnosti prostora in njihove medsebojne povezave ter zvrsti dediščine in njihov značaj oziroma pričevalnost. Načrtovanje v zvezi z njimi ne sme prizadeti varovanih vrednot in materialne substance dediščine. Dejavnosti je potrebno razvijati tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto. Na območjih varovane kulturne dediščine so dopustne le dejavnosti, ki ne ogrožajo njihovega varovanja, ohranjanja in vzdrževanja. 10. člen (omrežje naselij, z vlogo in funkcijo)

(1)Poseljenost občine se ohranja v okviru mreže obstoječih 51 naselij. Pri tem imajo težiščno vlogo naselja Žužemberk, Dvor in Hinje. Žužemberk je lokalno središče in je hkrati občinsko središče. Dvor in Hinje sta lokalni središči, pomembni za oskrbo zalednih naselij. Izboljšanje pogojev za okrepitev oskrbnih in storitvenih funkcij se zagotavlja še v naseljih Dolnji Ajdovec v povezavi z Gornjim Ajdovcem ter Šmihelu pri Žužemberku v povezavi s Klečetom – ta se razvijata v lokalni središči. Policentrična mreža poselitve v občini temelji na razvojni povezanosti naselij na manjših podobmočjih, katerih središča so navedena naselja. Vsi skupaj pa gravitirajo na občinsko središče Žužemberk.

(2)Urbana središča v občini, za katera so izdelani urbanistični načrti, so Žužemberk s Praprečami in Zafaro, Dvor z Jamo pri Dvoru, Podgozdom in Vinkovim Vrhom ter Hinje s Hribom pri Hinjah in Lazino. V njih živi več kot 40 odstotkov prebivalstva občine.

(3)Občina Žužemberk vse potrebne funkcije regionalne in državne ravni zagotavlja v okviru gravitacijskega območja vezanega na najbližje dostopno regionalno središče Dolenjske in jugovzhodne Slovenije – Novo mesto, ki je tudi središče nacionalnega pomena.

1. člen (temeljne smeri prometnih povezovanj naselij v občini in regiji) Čez občino potekajo pomembne prometne povezave državnega pomena. Najpomembnejša smer le teh poteka po dolini Krke od Ivančne Gorice preko Žužemberka in Dvora naprej proti Novemu mestu in Črnomlju, z navezavo na III. razvojno os. Pomembna povezovalna smer je tudi regionalna cesta med Kočevjem in Dvorom, ki se navezuje na bodočo III. a razvojno os. Sekundarnega značaja so povezave s sosednjimi občinami v smereh Smuka–Hinje–Žvirče in Žužemberk–Dobrnič–Trebnje. Pomembne so še povezave Žvirče–Ambrus, Žužemberk–Sela Šumberk–Bič, Šmihel–Drašča vas–Zagradec in Dvor–Ajdovec–Brezova Reber–Novo mesto. Po posodobitvi regionalnih cest bodo pridobile na pomenu smeri proti Biču (s priključkom na avtocesto) in s povezavo preko Pluske na zahodni priključek avtoceste pri Trebnjem.
2. člen (druga za občino pomembna območja)

(1)V občini je več evidentiranih območij naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena in različnih zvrsti: površinske in podzemeljske geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote. Območja za razvoj dejavnosti, temelječih na naravnih virih

(2)Razvojna območja dejavnosti, ki temeljijo na naravnih virih v Občini Žužemberk so posamezne enote značilne kulturne krajine, kot je dolina Krke s potenciali za razvoj obvodnega turizma. Reka Krka je v celotnem toku skozi območje občine pomemben ribolovni revir.

(3)Območja kakovostne kulturne krajine v redko poseljenem zahodnem delu občine, vasi na Ajdovski planoti, gozdovi v okolici Brezove Rebri, kompleksi sklenjenih gozdov na jugovzhodnem delu ter obvodnega sveta reke Krke zagotavljajo pogoje za razvoj turizma, povezanega z naravo (pohodništvo, taborjenje, lov, ribolov, čolnarjenje …). Kmetijska zemljišča in gozdovi

(4)Na območjih s slabšimi pogoji glede možne strojne obdelave in dostopnosti so kmetijske površine v veliki meri opuščene in prepuščene stihijskemu zaraščanju. Proces zaraščanja kmetijskih površin, ki spreminja naravne značilnosti prostora in podobo kulturne krajine, je potrebno zaustaviti. V bližini Vinkovega Vrha je varovalni gozd. Površinske vode

(5)Reka Krka je v občini edini vodotok, z le manjšimi pritoki, evidentirani pa so tudi posamezni studenci. Reka Krka ima izjemen pomen za ohranjanje pestrosti in varnosti ekosistema kraškega sveta. Varovanju naravnih značilnosti prostora in kakovosti vode so podrejene možnosti izrabe hidroenergetskega potenciala in razvoja turizma, ob in na vodi, zlasti na lokacijah mlinov in žag. Ob Krki pri Šmihelu in nekdanji fužini Dvor delujeta ribogojnici za gojenje ameriške in potočne postrvi. Območja mineralnih surovin

(6)Na območju Občine Žužemberk ni pridobivalnega prostora za katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin. Do leta 2010 je deloval le kamnolom v Žužemberku, v katerem se v okviru sanacije uredi poslovna cona. Več manjših nelegalnih kamnolomov je v samosanaciji z zaraščanjem. Za potrebe samooskrbe z mineralnimi surovinami naj se aktivira nahajališče Poljane, severovzhodno od obstoječega nelegalnega kopa. V vzhodnem delu občine sta lokaciji perspektivnih nahajališč tehničnega kamna Globodol in Cerov hrib. Raziskati bo potrebno še lokaciji perspektivnih nahajališč na območju Lašč in Poljan. Dolgoročno bo potrebno aktivirati vsaj eno od perspektivnih nahajališč. 2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra (grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 2: prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture) 13. člen (zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena)

(1)Zasnova in načrtovanje nasploh prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture je usklajeno in uravnoteženo s prostorskim razvojem, še posebej poselitvijo. Infrastruktura omogoča aktiviranje potencialov širšega območja in zagotavlja primerjalne prednosti občine za razvoj dejavnosti. Kot tak je pomemben faktor vplivov na okolje. Občina usmerja razvoj energetske oskrbe s pospeševanjem izrabe alternativnih obnovljivih virov energije. Prometno omrežje in javni potniški promet

(2)Osrednjo prometno povezavo regionalnega pomena zagotavlja regionalna cesta Ivančna Gorica–Žužemberk–Črnomelj–Vinica, ki povezuje Suho krajino v smeri Novega mesta, Bele krajine in Ljubljane. Nanjo se navezujeta pomembni prečni regionalni povezavi Žužemberk–Pluska–Trebnje in Dvor–Kočevje. Pomembnejše ceste za povezavo s sosednjimi občinami so še ceste Smuka–Žvirče–Struge, Žvirče–Ambrus–Zagradec, Žužemberk–Volčja Jama–Zagorica, Šmihel–Drašča vas–Dečja vas in Dvor–Ajdovec–Brezova Reber–Prečna.

(3)Predvidena je izgradnja severne obvoznice Žužemberk. Dolgoročno se načrtuje obvozna cesta med R1-216 in R3-650 med Dvorom in Žužemberkom s potekom trase po desnem bregu reke Krke za katero je potrebno izdelati strokovne podlage za umestitev v prostor z variantnimi rešitvami. Izboljšanje državne prometne mreže v srednjeročnem obdobju na območju Občine Žužemberk temelji na modernizaciji ceste R3-649/2915 Zagradec–Žvirče, ter rekonstrukciji cest R1-216/1175 Vrhovo–Žužemberk–Dvor in R1-216/1175 Gabrovčec–Vrhovo.

(4)Razvoj cestnega omrežja naj izhaja iz boljše dostopnosti naselij in večje prometne varnosti. Izvaja naj se s postopno modernizacijo in rekonstrukcijo navedenih prometnic ter prometnotehničnim izboljšanjem drugih lokalnih cest.

(5)Skozi občino je predvidena državna daljinska kolesarska povezava Škofljica–Krka–Žužemberk–Dolenjske Toplice–Novo mesto–Kostanjevica–Čatež–meja s Hrvaško. Ob tem naj se uredi omrežje tematskih poti po projektu »Heritage trails net« in aktivna e-Dolenjska. V Žužemberku se zgradi pešpot pod gradom proti severu do mlina, preko mostu čez Krko in po desnem bregu Krke do Stranske vasi, na Dvoru pa med Dvorom in Jamo.

(6)V naseljih, ki se urejajo z urbanističnimi načrti, ter v naseljih ob pomembnih lokalnih in državnih cestah naj se zagotovijo možnosti za javno dostopna parkirna mesta za osebna vozila, uredijo varne peščeve površine s peš potmi in pločniki ter postajališča JPP izven vozišča. Postajališča JPP in javna parkirišča naj se poveže za učinkovito prestopanje potnikov. Šolski prevozi v občini, ki se izvajajo kot posebni linijski prevoz, naj se s ciljem racionalnega in učinkovitega JPP pod posebej določenimi pogoji praviloma izvaja tudi kot javni linijski prevoz. Na območju naselij Žužemberk in Dvor naj se zagotovi tudi prostor za parkiranje tovornih vozil in avtobusov.

(7)Javni potniški promet je potrebno zagotavljati najmanj v smereh proti Novem mestu, Ljubljani, Kočevju in Dolenskim Toplicam, po možnosti pa tudi z območji Šmihela, Ajdovca, Hinj in Žvirč. Komunalna infrastruktura Oskrba z vodo

(8)Oskrba s pitno vodo, ki je zasnovana na obstoječem vodovodnem omrežju in vodnih virih je potrebna sanacije ter dograditve. Obnova omrežja in dograditev na vododeficitarnih območjih naj zagotavlja nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo iz neoporečnih virov. Pri tem naj stabilno oskrbo zagotavlja povezanost omrežja z omrežji sosednjih občin. Izvedba celovite obnove in dograditve suhokrajinskega vodovoda naj poteka v fazah, po prioritetah, na podlagi pričakovanih ekonomskih in naravovarstvenih učinkov. Z uporabo reciklirane vode in deževnice za sanitarne potrebe v gospodinjstvih naj se zagotavlja racionalno porabo vode in tako zmanjšuje obremenitve obstoječih virov. Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod

(9)V skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območjih poselitve se načrtujejo kanalski sistemi s čistilnimi napravami na območjih centralnih naselij, vključno z naselji v gravitacijskem zaledju ter za druga naselja. Prioritetno se gradi kanalizacijski sistem s ČN za naselja Žužemberk, Dvor, Srednji Lipovec in Vrh pri Križu. Zgradijo se: (

1. faza) – ČN Žužemberk – povečanje s 3000 PE na 4000 PE – (variantna rešitev za priključitev območja naselij predvidenih za priključitev na ČN Dvor); – ČN Dvor 1200 PE (za naselja Dvor, Jama pri Dvoru, Vinkov Vrh, Mačkovec pri Dvoru, Sadinja vas, Trebča vas, Gornji Kot, Dolnji Kot – variantna tehnološka rešitev je navezava aglomeracijskega območja Dvor na ČN Žužemberk; – MČN Srednji Lipovec 150 PE (za naselji Srednji Lipovec, Mali Lipovec); – MČN Vrh pri Križu 100 PE (za naselji Vrh pri Križu, Gornji Križ); (
2. faza – 9 MČN kapacitete med 100 in 250 PE) – Ajdovec (za naselji D. in G. Ajdovec), Veliki Lipovec, Reber, Klečet (Klečet, Šmihel pri Ž.) Stavča vas, Hinje 200 PE (Hinje, Pleš, Hrib pri Hinjah, Lazina), MČN Prevole, Visejec, Žvirče; (
3. faza – 6 MČN v naseljih s kapaciteto 100 PE) – MČN Budganja vas, Dešeča vas, Drašča vas, Podgozd, Lopata, Sela pri Hinjah (za Sela pri Hinjah in Vrh pri Hinjah); (
4. faza – 7 MČN 40–60 PE) – MČN Brezova Reber pri Dvoru, Podlipa, Zalisec, Gradenc, Lašče, Ratje in Veliko Lipje; – (po
5. fazi – MČN kapacitete do 30 PE); – MČN Boršt pri Dvoru, Sela pri Ajdovcu, Dolnji Križ, Poljane pri Žužemberku, Vrhovo pri Žužemberku, Klopce, Malo Lipje in Plešivica. Faze in obseg posameznih faz je okviren in se lahko spremeni glede na tehnološke, prostorske in ekonomske pogoje.

(10)Na območjih razpršene poselitve in sanacije razpršene gradnje, kjer gradnja kanalizacije in ČN v operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadnih voda ni predvidena se lahko zgradijo male ČN, do njihove izgradnje pa nepretočne greznice. Ravnanje z odpadki

(11)Komunalni odpadki Občine Žužemberk se zbirajo in odvažajo na ravni ožje Dolenjske ter odlagajo v regijskem centru za ravnanje z odpadki v Leskovcu pri Novem mestu. V sistem ravnanja z odpadki se vključuje še zbirni reciklažni center za odpadke Klek v Žužemberku.

(12)Odpadke, ki nastanejo kot posledica gradbenih del, je potrebno obravnavati v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih in drugimi predpisi s področja ravnanja z odpadki ter jih odlagati na ustrezno odlagališče. Pri izvajanju posameznih posegov je potrebno zagotoviti, da se odvečni zemeljski in gradbeni material ter drugi odpadki ne bodo odložili izven meja predvidenega posega.

(13)Izvajalec javne službe mora vzpostavi in voditi kataster divjih odlagališč odpadkov, ki jih je potrebno postopoma sanirati ter preprečiti nadaljnje odlaganje odpadkov na njih. Zbiranje in odvoz odpadkov je potrebno izvajati v skladu s predpisi s področja varstva okolja in zdravja ljudi ter ohranjanja narave. Komunikacijska infrastruktura

(14)V vseh naseljih je zagotovljeno omrežje klasične telefonije. Za vzpostavitev dobrih pogojev mobilne telefonije je potrebno preko državnih operaterjev zagotoviti zadovoljivo pokritost vseh naselij s kvalitetnim signalom.

(15)V občini so vzpostavljene bazne postaje mobilne telefonije na lokacijah Žužemberk, Gradenc, Hinje. Predvidena je še bazna postaja na Rebri in na drugih območjih, kjer signal ni zadovoljiv.

(16)Vzpostavljena je tudi osnovna mreža optičnega kabla. Širokopasovno omrežje, ki je osnova za hitrejši razvoj elektronskih komunikacij in informacijskih omrežij, se dogradi tako, da bo v vseh naseljih zagotovljena možnost priključitve. Energetska infrastruktura

(17)Energetska oskrba v občini temelji na prenosnem in distribucijskem elektroenergetskem omrežju. Preko območja občine poteka prenosni daljnovod električne energije 1x110kV Kočevje–Novo mesto. Predvidena je obnova in dograditev srednjenapetostnih (20 kV) vodov za napajanje TP 20/04 kV. Predvidena je izgradnja nove TP 20/0,4 kV Obrtna cona Hinje in TP 20/0,4 kV Žvirče vzhod na južnem delu občine ter TP 20/0,4 kV Cegelnica, TP 20/0,4 kV Klek Žužemberk in TP Žužemberk grad na osrednjem delu občine. Načrtovana je tudi izgradnja nove TP 20 kV Žužemberk na lokaciji pri poslovno-gospodarski coni Sejmišče v Žužemberku za potrebe napajanja širšega območja občine, do nje je predvidena izgradnja zemeljskega voda KB Al 240 iz RTP 110/20 kV Trebnje. Za potrebe načrtovane servisno-obrtne cone Jama pri Dvoru bo potrebno zgraditi nove TP 20/0,4 kV, ki bodo preko zemeljskih 20 kV vodov vzankane v obstoječe srednjenapetostno omrežje in po potrebi na novo RTP 110/20 kV Jama pri Dvoru.

(18)V občini so le deloma izkoriščeni potenciali vodne energije za proizvodnjo elektrike z gradnjo MHE na lokacijah nekdaj delujočih mlinov, žag in vodosilnih naprav na Krki. Nadaljnje možnosti izkoriščanja tega vira z gradnjo novih MHE so omejene z merili varovanja in ohranjanja vodnega režima in naravnih vrednot. Do sedaj Suha krajina ni bila vključena med območja za potencialno plinifikacijo. Z upoštevanjem razvojnih gospodarskih spodbud in prehoda na ustreznejše energente se vse izraziteje izkazujejo potrebe po plinifikaciji.

(19)Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina v Sloveniji opravlja družba Geoplin plinovodi d. o. o., ki preko obravnavanega območja načrtuje gradnjo mednarodnega prenosnega plinovoda M9, Dolga vas (meja z Madžarsko) – Opatje selo (italijanska meja). Ta bo odprl možnosti za oskrbo s plinom tudi na območju Suhe Krajine. Učinkovita raba energije

(20)Učinkovita in varčna raba energije je trajna razvojna usmeritev pri načrtovanju prenove naselij, pri novogradnjah, prenovah in sanacijah – z namenom zmanjšanja rabe energije, smotrne uporabe materialov ob hkratnem zagotavljanju enake ali višje kakovosti bivanja in gospodarjenja.

(21)Ob upoštevanju določil predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja naj se izvajajo tudi ukrepi za zmanjševanje porabe električne energije za javno razsvetljavo naselij. Pri posegih v zvezi s stavbami naj se zagotavlja varčno rabo energije tudi s spodbujanjem pasivne in druge energetsko učinkovite gradnje, s predpisanimi tehničnimi ukrepi glede toplotne zaščite stavb in spodbujanjem zamenjave fosilnih goriv z gorivi z manj ogljika ali biomase.

(22)Razvoj daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso se v občini izvaja postopno in v skladu s Študijo izvedljivosti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (PSP d. o. o., november 2003). Ta predvideva ureditev različnih sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (večji industrijski kotli, srednje veliki kotli in majhni kotli za individualne hiše). Velik potencial biomase predstavlja čiščenje gozdov in zaraščenih površin na območju Ajdovske planote in zahodne Suhe krajine. Za izkoriščanje sončne energije se zagotavljajo prostorske možnosti prvenstveno na strehah objektov in na površinah degradiranih zemljišč. Pri razvoju daljinskih sistemov izkoriščanja sončne energije je mogoče zagotavljati prostorske možnosti tudi na površinah zaraščenih in opuščenih kmetijskih zemljišč, kjer je to na primernih sončnih legah sprejemljivo z vidika varovanj narave, kulturne dediščine, kmetijskih zemljišč in je oddajanje energije v omrežje možno brez gradnje novih srednje ali visokonapetostnih daljnovodov.

(23)Pomemben obnovljivi vir, ki na območju občine ni izkoriščen v zadostni meri, je vodna energija Krke na lokacijah nekdanjih mlinov, žag in vodosilnih naprav, ki so na obeh straneh reke danes opuščene in jih je v prihodnosti mogoče aktivirati v bivalni, turistični in energetsko gospodarski funkciji.

(24)Pri načrtovanju posegov, ki imajo vpliv na učinkovito rabo energije v prostor se upošteva tudi Lokalni energetski koncept Občine Žužemberk (Lokalna energetska agencija Dolenjska – Posavje – Bela krajina, avgust 2013, sprejet

2. 2013). Pri pridobivanju, pretvarjanju, prenosu, distribuciji in porabi energije naj se upoštevajo načela vzdržnega prostorskega razvoja, učinkovitost sistema ter prostorsko, okoljsko in družbeno sprejemljivost. 2.4.0.0 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana (grafični prikazi strateškega dela OPN – karta3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo, ter prikazi območij razpršene poselitve)
3. člen (okvirna območja naselij) Naselja po RPE

(1)Register prostorskih enot (RPE) v Občini Žužemberk obsega 51 naselij:

1. Boršt pri Dvoru,
2. Brezova Reber pri Dvoru,
3. Budganja vas,
4. Dešeča vas,
5. Dolnji Ajdovec,
6. Dolnji Kot,
7. Dolnji Križ,
8. Drašča vas,
9. Dvor,
10. Gornji Ajdovec,
11. Gornji Kot,
12. Gornji Križ,
13. Gradenc,
14. Hinje,
15. Hrib pri Hinjah,
16. Jama pri Dvoru,
17. Klečet,
18. Klopce,
19. Lašče,
20. Lazina,
21. Lopata,
22. Mačkovec pri Dvoru,
23. Mali Lipovec,
24. Malo Lipje,
25. Pleš,
26. Plešivica,
27. Podgozd,
28. Podlipa,
29. Poljane pri Žužemberku,
30. Prapreče,
31. Prevole,
32. Ratje,
33. Reber,
34. Sadinja vas pri Dvoru,
35. Sela pri Ajdovcu,
36. Sela pri Hinjah,
37. Srednji Lipovec,
38. Stavča vas,
39. Šmihel pri Žužemberku,
40. Trebča vas,
41. Veliki Lipovec,
42. Veliko Lipje,
43. Vinkov Vrh,
44. Visejec,
45. Vrh pri Hinjah,
46. Vrh pri Križu,
47. Vrhovo pri Žužemberku,
48. Zafara,
49. Zalisec,
50. Žužemberk,
51. Žvirče. Območja naselij (ON)

(2)V okvirnem območju zgoščene poselitve se določijo naslednja območja naselij (ON):

1. Budganja vas – 2 ON,
2. Dolnji Kot – 2 ON,
3. Dvor – 1 ON,
4. Gornji Kot – 2 ON,
5. Hinje – 1 ON,
6. Hrib pri Hinjah – 1 ON,
7. Jama pri Dvoru – 1 ON, Lazina – 2 ON,
8. Mačkovec pri Dvoru – 3 ON,
9. Podgozd – 1 ON,
10. Prapreče – 1 ON,
11. Sadinja vas pri Dvoru – 1 ON,
12. Stavča vas – 1 ON,
13. Trebča vas – 2 ON,
14. Vinkov Vrh – 2 ON,
15. Zafara – 3 ON,
16. Žužemberk – 4 ON.

(3)Na okvirnem območju razpršene poselitve se določijo še naslednja ON:

1. Boršt pri Dvoru – 1 ON,
2. Brezova Reber pri Dvoru – 1 ON,
3. Dešeča vas – 3 ON,
4. Dolnji Ajdovec – 2 ON,
5. Dolnji Križ – 2 ON,
6. Drašča vas – 3 ON,
7. Gornji Ajdovec – 1 ON,
8. Gornji Križ – 2 ON,
9. Gradenc – 2 ON,
10. Klečet – 1 ON,
11. Lašče 1- ON,
12. Lopata – 1 ON,
13. Mali Lipovec – 2 ON,
14. Malo Lipje – 2 ON,
15. Pleš – 1 ON,
16. Plešivica – 2 ON,
17. Podlipa – 2 ON,
18. Poljane pri Žužemberku – 2 ON,
19. Prevole – 2 ON,
20. Ratje – 3 ON,
21. Reber – 4 ON,
22. Sela pri Ajdovcu – 2 ON,
23. Sela pri Hinjah – 1 ON,
24. Srednji Lipovec – 2 ON,
25. Šmihel pri Žužemberku – 1 ON,
26. Veliki Lipovec – 1 ON,
27. Veliko Lipje – 1 ON,
28. Visejec – 1 ON,
29. Vrh pri Hinjah – 1 ON,
30. Vrh pri Križu – 2 ON,
31. Vrhovo pri Žužemberku – 2 ON,
32. Zalisec – 1 ON,
33. Žvirče – 3 ON.

(4)Naselje po RPE, ki na območju razpršene poselitve nima določenega ON, je

1. Klopce.
2. člen (naselja, vključno z območji razpršene gradnje) Območja sanacije razpršene gradnje z vključitvijo v naselje se nahajajo pri naseljih Dolnji Ajdovec, Dolnji Kot, Podgozd, Visejec, Gradenc in Žvirče. Posamezne enote razpršene gradnje so negativni pojavi v prostoru, ki jih je potrebno sanirati. Posamični pojavi enot razpršene gradnje so evidentirani razpršeno v poselitvenih enotah občine. Manjša območja razpršene gradnje se sanira na podlagi OPPN. Razpršena gradnja v manjšem obsegu in s posamičnimi enotami v odprtem prostoru se pojavlja še ob drugih naseljih. Posamezni objekti in manjše skupine objektov razpršene gradnje, ki jih je možno komunalno opremiti se lahko vključijo v območje naselja in sanirajo na podlagi podrobnih PIP. 2.5.0.0 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve (grafični prikazi strateškega dela OPN – karta3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo, ter prikazi območij razpršene poselitve)
3. člen (okvirna območja razpršene poselitve)

(1)Okvirna območja razpršene poselitve se določijo na območjih, za katere je v strokovnih podlagah ugotovljeno, da gre za avtohtoni vzorec poselitve, ki je na tem območju uveljavljen že iz preteklosti, pred časom urbanizacije (pred letom 1967), katerih značilnost je, da so razpršena, razložena, razpostavljena, raztresena in razdrobljena naselja.

(2)V občini so na ravni posameznih objektov razpoznavni vzorci razpršene poselitve, kot so: samostojne kmetije, samostojni gospodarski in industrijski objekti ter samostojni sakralni objekti. Območja razpršene poselitve se določijo na podlagi pojava samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij z objekti, pretežno zgrajenimi pred letom 1967. Tovrsten tip poselitve je identificiran na območju naselij na Ajdovski planoti ter deloma še na območju redke poselitve (poselitev nizke gostote) v zahodnem in severnem delu občine.

(3)Na okvirnih območjih razpršene poselitve so naslednja naselja: – naselja z obcestno zasnovo – Srednji Lipovec, Veliki Lipovec, Veliko Lipje, Visejec, Klečet, Plešivica, Podlipa, Reber; – razvejeno obcestno naselje – Dešeča vas; – obcestna naselja – Žvirče, Prevole, Šmihel pri Žužemberku; – razloženo naselje – Boršt pri Dvoru; – gručasta naselja – Brezova Reber, Gornji Ajdovec, Dolnji Ajdovec, Mali Lipovec, Sela pri Ajdovcu, Zalisec, Gornji Križ, Dolnji Križ, Vrhovo, Vrh pri Križu, Drašča vas, Lašče, Gradenc, Malo Lipje, Sela pri Hinjah, Ratje, Pleš, Lopata, Poljane pri Žužemberku. Vinogradniška območja

(4)Zaradi ohranjanja kulturne krajine, spodbujanja razvoja in oživljanja podeželja ter preprečevanja zaraščanja vinogradniških površin se kot posebna oblika razpršene poselitve z možnostjo gradnje gospodarskih objektov – hramov, zidanic, vinotočev in vinskih kleti v OPN določijo posebna območja vinogradništva. Določitev vinogradniških območij izhaja iz avtohtone poselitve in njenega razvoja ter iz potrebne sanacije kulturne krajine vplivnega območja te oblike razpršene poselitve. V razvoj turistične ponudbe in nastanitvenih zmogljivosti občine in regije se usmerjajo tudi posamezni primerni objekti – zidanice z možnimi dopolnilnimi gostinskimi in nastanitvenimi zmogljivostmi na vinogradniških območjih.

(5)Kot območja razpršene poselitve se v občini določijo območja posebnih oblik poselitve v vinogradniških okoljih: – Kriška gora (Poljane pri Žužemberku), – Brinova gora (Dolnji Križ), – Območje SZ od Prapreč (Prapreče), – Območje pri Visejcu (Visejec), – Gradenska gora (Gradenc), – Stara Gora pri Laščah (Malo Lipje), – Podšempavel – Stara Gora (Dvor in Gornji Kot), – Brinovje nad Vinkovim Vrhom (Vinkov Vrh), – Mačkovski tali (Mačkovec pri Dvoru), – Sadinjski tali (Mačkovec pri Dvoru in M. Lipovec), – Hrib (Mali Lipovec), – Boršt (Boršt pri Dvoru), – Dolge Njive (Brezova Reber pri Dvoru), – na Pogancah (Žužemberk) – Vrti (Hinje). Demografsko ogrožena območja

(6)V demografsko ogroženih naseljih se s prostorskimi razvojnimi ukrepi in izboljšanjem pogojev za bivanje preprečuje nadaljnje upadanje števila prebivalstva in ohranja poselitev. V skladu z Uredbo o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 19/99), so demografsko ogrožena naslednja naselja (po RPE) v Občini Žužemberk:

1. Boršt pri Dvoru,
2. Brezova Reber pri Dvoru,
3. Budganja vas,
4. Dešeča vas,
5. Dolnji Kot,
6. Dolnji Križ,
7. Drašča vas,
8. Gornji Ajdovec,
9. Gornji Križ,
10. Gradenc,
11. Hinje,
12. Hrib pri Hinjah,
13. Jama pri Dvoru,
14. Klečet,
15. Klopce,
16. Lazina,
17. Lopata,
18. Malo Lipje,
19. Pleš,
20. Plešivica,
21. Podlipa,
22. Prevole,
23. Ratje,
24. Reber,
25. Sela pri Ajdovcu,
26. Sela pri Hinjah,
27. Srednji Lipovec,
28. Stavča vas,
29. Šmihel pri Žužemberku,
30. Trebča vas,
31. Veliko Lipje,
32. Vinkov Vrh,
33. Visejec,
34. Vrh pri Hinjah,
35. Vrh pri Križu,
36. Zalisec,
37. Žvirče. 2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine (grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 4.1: prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo – od
38. do
39. člena; karta 4.2: prikazi usmeritev za razvoj v krajini –
40. člen; karta 4.3: prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč –
41. člen)
42. člen (usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo) Splošne usmeritve

(1)Prostorski načrt občine mora zagotoviti pogoje uresničevanja celovitega razvoja občine, ki se oblikujejo na podlagi razvojnih potreb v prostoru. Prostorski razvoj naj zagotavlja kakovostno bivalno okolje ter usklajenost gospodarskih, družbenih in varstvenih vidikov razvoja ob upoštevanju vzdržnega prostorskega razvoja na varovanih območjih z ohranjanjem narave, varstvom kulturne dediščine ter trajnostno uporabo naravnih virov. Območja naselij, v katerih je prepoznan prostor razpršene gradnje in razpršene poselitve, se posebej opredelijo in hkrati zagotavlja njihovo sanacijo tako, da ne le odpravlja stanje degradiranosti prostora, temveč vzpostavlja nove kakovostne bivalne razmere ter izboljšuje prepoznavnost in privlačnost naselij. Z obravnavo naselja kot celote v razmerju do širšega naravnega prostora in v povezavi s sosednjimi območji na eni strani in na drugi z upoštevanjem vseh posameznih konstitutivnih elementov naselja, se zagotavlja celovitost v pristopu k načrtovanju prenove delov ali celote naselij.

(2)Poselitveno območje oziroma del naselja se lahko celovito prenavlja na podlagi OPPN. Območje OPPN se določi tako, da se na njem lahko zagotovi uresničitev ciljev prenove. Nadalje je mogoče zagotavljati usmerjeno prenovo skozi podrobnejša določila prostorsko izvedbenih pogojev. Proces prenove je mogoče spodbuditi tudi s povečanjem privlačnosti prostora za poselitev z novogradnjami stanovanj v okviru novih poselitvenih zmogljivosti, ki omogočijo prenovo ali izgradnjo javne gospodarske infrastrukture in posredno spodbudijo proces prenove starega stavbnega fonda.

(3)Pri načrtovanju v območjih turizma se zagotavlja dostop javnosti do kulturnih spomenikov. V območja kulturne dediščine se lahko poleg prvotnih funkcij umeščajo tudi tiste, ki služijo turistični dejavnosti ali jo dopolnjujejo. 2.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 18. člen (usmeritve za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij) Notranji razvoj naselij

(1)Razvoj naselja je v prvi vrsti usmerjen v izrabo notranjih prostorskih rezerv znotraj naselbinskega telesa in meja naselij. Zato se pred širitvijo naselja, na podlagi predhodne preveritve o primernosti za posamezne razvojne potrebe, uporabijo nezazidana stavbna zemljišča in prostor obstoječih dotrajanih, izpraznjenih ali nezadostno izrabljenih stavb. Izjemnega pomena za ohranjanje in razvijanje vitalnosti naselja je prenova jedra, v katerem se umeščajo predvsem javne in centralne dejavnosti. Poleg prenove stavbnega fonda se presnavlja tudi programska namembnost jedra naselja. Sočasno s stavbami se morajo ohranjati, razvijati in vzpostavljati nove kakovosti javnega prostora (ulični prostor, peščeve površine, dostopi, javne tlakovane površine z zelenimi ureditvami, urbana oprema). Porušena razmerja med javnim in zasebnim prostorom, ki se najpogosteje kažejo v degradaciji in uzurpaciji javnega prostora na račun zasebnega, ali pa je javni prostor preprosto zanemarjen, se na novo vzpostavijo v kvaliteti in pogojih sodobne rabe.

(2)Na območjih, kjer se glede na značilnosti mešajo območja razpršene gradnje in razpršene poselitve, se ta določijo kot zaokrožena območja razpršene gradnje ali razpršene poselitve po načelu pretežnosti.

(3)Notranji razvoj naselij se izvaja v naseljih: Drašča vas, Klečet, Šmihel pri Žužemberku, Vrh pri Žužemberku, Gornji Križ, Dolnji Križ, Vrhovo, Dešeča vas, Reber, Zalisec, Trebča vas, Srednji Lipovec, Boršt pri Dvoru, Veliki Lipovec, Brezova Reber, Dolnji Kot, Gornji Kot, Podgozd, Dvor, Sadinja vas pri Dvoru, Lašče, Lopata, Prevole, Ratje, Žvirče, Sela pri Hinjah, Gradenc, Žužemberk in Podlipa. Celovita prenova

(4)Celovita prenova je potrebna posebej za območja naselij, kjer se poleg razpršene gradnje pojavlja še vrsta drugih spremljajočih razvojnih problemov, kot so zlasti dotrajana ali oblikovno degradirana stavbna struktura naselbinskih jeder, neustrezen, razvrednoten ali celo odsoten javni prostor, dotrajana in pomanjkljiva gospodarska javna infrastruktura, prometni problemi in drugo. Prenova se načrtuje za središčni prostor Žužemberka in Dvora ter za jedro Podgozda in Jame pri Dvoru. S prenovo naj se zagotavlja tudi energetska sanacija stavb, in sicer z ukrepi toplotne zaščite, gradnje skupnih energetsko varčnih ogrevalnih sistemov in prednostno uporabo OVE ter zmernega zgoščevanja poselitve. Pri prenovi je posebej primerno nameščanje zbiralnikov sončne energije ter izraba padavinske vode v sanitarne namene.

(5)Celovita prenova se načrtuje z OPPN, pri tem je za prenovo izvornih jeder, ki so naselbinska dediščina, potrebno v sklopu OPPN pripraviti posebne strokovne podlage oziroma konservatorski načrt prenove. Na območjih naselbinske dediščine se zaščiti in varuje zgodovinski značaj naselja, prepoznano lego v prostoru, značilno naselbinsko zasnovo, odnos med posameznimi stavbami in odprtim prostorom, robove naselja, vedute in okoliško krajino. Ponekod so možne manjše zapolnitve s stanovanjsko oziroma gospodarsko funkcijo. Na območjih profane stavbne dediščine – domačije, hiše in drugi objekti (npr. znamenja) – se enote kulturne dediščine ohranja na način, da širitve pozidave oziroma novogradnje ne posegajo v zavarovano območje kulturne dediščine, ki se zaščiti in varuje na avtentični lokaciji, največkrat v okviru parcele. Po potrebi se vzpostavi cezura. Potrebno je ohraniti oziroma vzpostaviti vsebinski prostorski kontekst zavarovane enote kulturne dediščine z okolico ter načrtovano pozidavo. V primeru uničenih, razvrednotenih ali skrajno ogroženih enot je potrebno z medresorskim usklajevanjem čim prej določiti nove vsebinske programe za njihovo revitalizacijo. Komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen). Posebna pozornost se posveti lociranju GSM baznih postaj, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na dediščino in njeno prostorsko pojavnost. Infrastrukturni vodi se lahko urejajo s celovitimi prostorskimi dokumenti (OPPN). Širitev naselij

(6)Pri usmerjanju razvoja naselij se na podlagi potreb po širitvah, kadar tem ni možno zadostiti z izrabo notranjih rezerv, širitev praviloma usmerja na manj vredna oziroma za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča. Širitev naselja je primerna le, če obstaja možnost priključitve na prometno, energetsko, komunalno in komunikacijsko infrastrukturo s stroški izgradnje, ki so s programi opremljanja zemljišč sprejemljivi in primerljivi s stroški opremljanja v regiji ter z vidika obratovanja ekonomsko upravičeni. Manjše širitve naselij se omogočijo z zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli ter zajed kmetijskih zemljišč v poselitveno strukturo. Pri slednjem se ohranjajo zatoki kmetijskih površin, ki so hkrati zeleni predahi med že vzpostavljenimi zaključenimi sklopi poselitve z jasno izraženo pojavnostjo v prostoru. Večje širitve se načrtujejo le v vitalnejših naseljih, da omogočijo organizirano stanovanjsko gradnjo, ki bo s ponudbo opremljenih zemljišč in stanovanj izboljšala privlačnost občine za priselitev v naseljih Žužemberk, Dvor, Jama pri Dvoru, Podgozd, Hinje, Hrib pri Hinjah in Lazina. Širitve se načrtujejo še za naselja Klečet, Šmihel, Prapreče, Zafara, Dolnji Ajdovec, Sela pri Ajdovcu, Dolnji Kot, Veliko Lipje, Gradenc in Žvirče. Večje širitve naselij se načrtuje na podlagi OPPN.

(7)Zemljišča, ki jih zaradi geomorfoloških pogojev ali drage izgradnje komunalne opreme v daljšem obdobju ni bilo mogoče aktivirati, je potrebno v občinskem prostorskem načrtu izločiti iz območja stavbnih zemljišč in območja naselja. Lahko pa se opredelijo kot zelene površine naselja.

1. člen (usmeritve za sanacijo razpršene gradnje) Sanacija razpršene gradnje se načrtuje tako, da se določi območje sanacije in način urejanja degradiranega prostora. Pri tem se z vključevanjem in upoštevanjem širšega vplivnega območja degradiranega prostora smiselno zaokroži območje sanacije. Območje sanacije tako upošteva celovitost notranjega razvoja in zunanje rasti naselja. Posamične enote razpršene gradnje se sanira tako, da so odpravljene motnje v okolju, ki so zaznane predvsem kot vizualna izpostavljenost v prostoru, vpliv na kulturno krajino, na okolje in primarno rabo prostora.
2. člen (usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)

(1)V demografsko izpraznjenem poselitvenem prostoru se ne le ohranja, temveč spodbuja razvoj izvornega poselitvenega vzorca razpršene poselitve. Takšen razvoj je dopusten le tam, kjer to omogoča geomorfologija tal, razmerja v kulturni krajini, prometna dostopnost in komunalna opremljenost. V naseljih, kjer je v poselitvi prisotna oblika osamelih domačij na specifičnih lokacijah, se zaradi izrazite demografske ogroženosti območja takšen vzorec poselitve smiselno razvija tudi v prihodnje.

(2)Z gradnjo objektov na območjih razpršene poselitve se ne sme ogrožati kulturne dediščine in njene prostorske pojavnosti. Upoštevati je potrebno obstoječi vzorec razporeditve in velikosti objektov. Sprememba namembnosti objektov v območjih kulturne dediščine je načeloma možna le ob ohranitvi dediščinskih lastnosti. 21. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti v naseljih)

(1)V središčnih prostorih naselij in v javnem prostoru ob pomembnejših cestah naj se spodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij, programov storitev in oskrbe prebivalstva. Pomembnejše javne funkcije oziroma storitve naj bodo umeščene vzdolž glavne strukturne osi. Zaradi opuščanja kmetijstva je mogoče nekdanje pode prenoviti za bivanje ali druge gospodarske dejavnosti v okviru zmogljivosti prostorske enote. Razvoju vitalnih kmetij s tehnološko sodobno pridelavo se zagotovijo prostorske možnosti s širitvijo naselja ali preselitvijo dejavnosti na ustrezno lokacijo zunaj naselja (na območjih razpršene poselitve).

(2)Proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti se prvenstveno razvijajo v gospodarskih conah v Žužemberku, na Jami pri Dvoru, v Hinjah ter na Ajdovcu. Manjše posamezne proizvodne zmogljivosti so dopustne tudi v naseljih v primerih, ko se z zadovoljivo infrastrukturno opremljenostjo razvijejo iz že uveljavljene obrti na obstoječi lokaciji ali kjer to omogočajo prostorski pogoji.

(3)Gospodarske dejavnosti se v ostalih naseljih dopušča le v obsegu, ki ga prenese merilo obstoječe stavbne strukture in ob pogojih okoljske sprejemljivosti glede vplivov na bivalno okolje ter zmogljivosti obstoječe prometne, komunalne in energetske infrastrukture.

(4)Razvoj nastanitvenih gostinskih zmogljivosti se zagotavlja predvsem v obstoječih naseljih, zlasti ob prenovi starih jeder naselij in na turistično usmerjenih kmetijah. Ob tem se razvije turistična infrastruktura s kopališči, čolnišči in sprehajalnimi potmi ob Krki, s prostori za kampiranje in taborjenje, z oskrbovanimi lovskimi in ribiškimi domovi, z ureditvijo posameznih, v lokalnem okolju uveljavljenih, ciljnih točk na pohodniških, kolesarskih in konjeniških poteh in z urejanjem športnih igrišč.

(5)Dejavnosti naj se v naseljih umeščajo tako, da v stanovanjskih soseskah in v bližini šolskih, športnih, kulturnih in drugih družbenih objektov ter nakupovalnih središč ne bodo generirale povečanega prometa. Ob gradnji objektov javnega značaja pa je potrebno zagotavljati dostopnost do postajališč JPP oziroma za lokacijo zagotoviti linijo JPP. 22. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Razvoj naselij usmerjamo tako, da ohranjamo in razvijamo identiteto poselitve z: – razvojem stavb, arhitekture iz elementov avtohtonega stavbarstva, arhitekture, – ohranjanjem in razvojem značilnih javnih prostorov, – ohranjanjem morfologije naselbinskih teles in njihovih sklopov v razmerju do kulturne krajine ter z ohranjanjem njihove homogenosti, – ohranjanjem enovitosti krajine streh, orientacije slemen, usklajenosti naklonov streh in vrste ter barve kritin, – razvojem meja naselij v skladu z ugotovljenimi zakonitostmi izvorne poselitve (princip »iztekanja« stavbne strukture v naravni prostor oziroma »zapiranja« proti naravnemu prostoru, zmanjševanje merila robne stavbne strukture oziroma mehčanje prehoda, spodbujanje zasaditev visokodebelnih sadovnjakov v zaključenem delu naselja oziroma proti njegovemu robu), – oživitvijo – spodbujanjem kulture prenavljanja in presnavljanja stavbne strukture.

(2)Pri načrtovanju poselitve je potrebno zagotavljati smotrno rabo energije s pogoji lociranja objektov in gradnjo energetsko varčnih hiš ter poslovnih stavb. Lokacije naj zagotavljajo celoletno osončenje. Ustrezna zasnova stavb, izbira materialov, toplotna zaščita pri novogradnjah in energetska sanacija stavb pri rekonstrukcijah, racionalna komunalna oskrba in uporaba lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije naj sledi ciljem učinkovite rabe energije in varstva okolja.

(3)V vseh naseljih občine se, da bi zaustavili trend upadanja števila prebivalcev in praznjenja stavb, prednostno usmerja poselitev v obstoječo stavbno strukturo naselij, s posegi prenov, gradenj na mestu prej odstranjenih stavb, rasti stavbne strukture znotraj obstoječih gradbenih enot in z izrabo drugih notranjih prostorskih rezerv.

(4)Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij, so lega in geometrija stavb ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos. Stavbe naj bodo oblikovane in umeščene tako, da vzpostavljajo dialog z javnim prostorom ter kontinuiteto v identiteti naselja.

(5)Kriteriji, ki sooblikujejo podobo naselja, so mreža stavbne strukture in središčni prostor, meje ter dominante naselja. Sočasno se upoštevajo kriteriji krajine, kot so meje ambientov in meje geomorfološke strukture ter njena funkcija. Kriteriji za urbanistično oblikovanje naselij se torej izoblikujejo za vsako naselje posebej iz danih razvojnih ustvarjenih in naravnih posebnosti v prostoru. Za zaključena in izoblikovana naselja, ki so ohranila kakovostno razmerje naselbinske strukture in krajine, je pomembno upoštevati kriterije oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva kritine, oblikovne posebnosti, višine objektov …). Pri gradnji stavb naj se upošteva lokalna arhitekturna tipika – podolžni stavbni kubusi, primerljiv naklon strehe, oblikovanje fasadnih odprtin ipd. Novi objekti naj ne izstopajo iz krajine streh.

(6)Zaradi procesa zlivanja naselij z nekvalitetno razpršeno poselitvijo je potrebno vzpostaviti ustrezna središča na eni strani in na drugi ustrezne prostorske cezure. Pri tem je pomembno, da vse izpostavljene še nepozidane lege ostanejo zelene cezure v prostoru kot ločnice prostorskih celot, ki ohranjajo posebno identiteto.

(7)Glavne strukturne osi naj se opremljajo z enotno ulično opremo in peščevimi površinami, središčni prostori naj se prometno opredelijo z ustreznim režimom tekočega in mirujočega prometa. Na območju središčnih naselij občine, ki se urejajo z UN naj se načrtuje sklenjeno omrežje kolesarskih poti in stez ter pločnikov za pešce. Povsod, kjer je to možno, je traso za kolesarje in pešce potrebno voditi ločeno od cest za motorni promet.

(8)Pri načrtovanju opremljanja naselij z javno razsvetljavo se načrtuje uporaba varčnih svetil, in sicer takšnih, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in s svetlobo ne onesnažujejo neba in širše okolice ter imajo vgrajen sistem samodejnega vklopa/izklopa. Zelene površine

(9)V centralnih naseljih občine se zagotavljajo urejene javne parkovne in druge zelene površine kot del zelenih sistemov pretežno na površinah javnega prostora, na območju kulturne dediščine, v jedrih naselij ter na območju pokopališč. V okviru zelenih površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih. Posebej se v ta namen opredelijo zelene površine na lokacijah obvodnega sveta Krke s primernim dostopom in komunalno opremljenostjo, ki zagotavlja okoljsko neoporečno rabo prostora za potrebe rekreacije in turizma, povezanega z naravo. Kvalitetni naravni elementi (drevoredi, posamezne zelene ureditve, označevalna samostojna drevesa v javnem vaškem prostoru), naj se ohranjajo.

(10)Načrtovana zasnova zelenih površin izboljšuje pogoje bivanja in dviguje kakovostno raven naselbinske strukture naselja v odnosu do kulturne krajine ter s tem prispeva h graditvi identitete naselja. Posebna območja zelenih površin v večjem obsegu so opredeljena v Žužemberku in Dvoru, kar bo zagotovilo ugodne razmere za bivanje, varovanje identitete prostora in zagotovilo trajnostni, do potreb ljudi prijazen in okoljsko sprejemljiv razvoj urbanega prostora. Razvoju turizma, športa in rekreacije za potrebe občanov bodo, kot del turistične in športne infrastrukture v občini, služile posebej opredeljene zelene površine za šport in rekreacijo na obrežnih površinah reke Krke ob naseljih Poljane, Žužemberk, Podgozd, Stavča vas, Dvor, Jama pri Dvoru in Gornji Kot ter ostale športne in rekreacijske površine v Žužemberku, Dvoru, Prevolah, Dolnjem Ajdovcu, Mačkovcu pri Dvoru in Šmihelu pri Žužemberku, Poljanah pri Žužemberku, Selih pri Ajdovcu, Stavči vasi in Podgozdu.

(11)V zeleni sistem občine se vključujejo obstoječa pokopališča: Žužemberk, Dvor, Sela pri Ajdovcu, Vrhovo, Šmihel pri Žužemberku, Veliko Lipje, Hinje in Žvirče. Na pokopališčih Šmihel, Veliko Lipje in Vrhovo se izboljša standard z ureditvijo mrliških vežic. Širitve pokopališč se zagotavljajo v Žužemberku in na Dvoru.

(12)Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto krajino lahko podobo kulturne krajine razvrednoti, se s prostorskimi izvedbenih pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov. 2.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini 23. člen (usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev: – prepreči naj se zaraščanje travniško njivskih površin, zaraščene površine pa ponovno usposobi za kmetijsko rabo; – ohranjajo naj se sklenjene gozdne površine, ki so kvalitetne zelene cezure med naselbinskimi sklopi; – gozdne otoke je potrebno ohranjati in negovati; – ohranjajo naj se strmi bregovi in prepadne stene, ki sooblikujejo kvalitetne ambiente krajine; – dolina Krke naj se ohranja; posebna pozornost naj bo posvečena predvsem ohranjanju kvalitete vode, ohranitvi lehnjakovih pragov ter obrežne vegetacije, – na obstoječih lokacijah naj se ohranjajo mlini in žage ter dopušča izraba vode za gospodarske dejavnosti; – voda reke Krke se lahko uporablja na sonaraven način in skladno z zgodovinsko tradicionalno rabo, jezovi se urejajo tako, da ne vplivajo na obstojnost lehnjakovih pragov; – ohranja naj se tipična pokrajina, predvsem v gričevnatem in hribovitem delu občine in naj se v primeru agrotehničnih ukrepov reliefno ne spreminja; – sanirati je potrebno nelegalne kope; – ohranjati izjemne kraške pojave; – močvirna zemljišča se prepusti naravni sukcesiji ali tradicionalni kmetijski rabi; – ohranja se prvine tradicionalne kmetijske kulturne krajine, kot so njive v terasah, parcelna struktura in izmenjava kultur, vinogradi; – pri širitvi poselitve in razvoju kmetijske dejavnosti vsaj na nekaterih vrednejših predelih se ohranja krajinske kakovosti, kot so značilno kraško površje, obdelovalne površine na terasah in podobno; – agromelioracije je potrebno omejiti v razsežnostih in vsebini, tako da bo preprečeno uničenje mikroreliefnih pojavov, predvsem vrtač, katerih lastnosti bistveno prispevajo k prepoznavnosti krajine. Ohranjanje narave

(2)Ohranjanje narave se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem se območja in enote ohranjanja narave upošteva kot prvina in nato kot razvojni potencial. Okoljsko poročilo in presoja sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja narave ter strokovna gradiva ZRSVN (smernice, mnenja in strokovne podlage), so sestavni del OPN.

(3)Dejavnosti in prostorske ureditve se načrtujejo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti naravnih vrednot ter ohranjanje habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto krajino lahko podobo kulturne krajine razvrednoti, se s prostorskimi izvedbenih pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov.

(4)V cerkvah in ostalih objektih, kjer bi se lahko evidentirali netopirji, se obnovitvena ali urejevalna dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev v skladu z navodili strokovnjakov za netopirje oziroma pristojnih služb za varstvo narave. V okolici takšnih objektov pa naj se ohranjajo drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. Pri načrtovanju izrabe vodne energije je potrebno upoštevati kulturno varstvene in naravovarstvene pogoje s katerimi bodo z nespremenjenim hidrološkim in biološkim režimom reke ohranjeni pogoji varovanja lehnjakovih pragov, rečnih bregov, vodne in obvodne flore in favne. Pri načrtovanju rekonstrukcij ali investicijskih vzdrževalnih del na odsekih cest z evidentiranimi prednostnimi odseki je potrebno načrtovati prehode in zaščitne ograje za varno prehajanje dvoživk. Območja kmetijskih zemljišč in gozdov

(5)Razvoj kmetijskih dejavnosti se na območjih z omejenimi dejavniki (zahodna in vzhodna Suha krajina) pretežno ohranja prilagojen zmogljivosti prostora. Skladno z rodovitnostjo zemljišč in drugimi geografskimi pogoji se v prostoru prepletajo območja pretežno travniške in pašniške rabe in redkejša manjša območja njiv ter v omejenem obsegu tudi sadovnjakov in vinogradov. Razmeroma boljše pogoje za razvoj kmetijstva ima nižinski del občine v dolini Krke, kjer se nahajajo največji kompleksi sklenjenih površin najboljših kmetijskih zemljišč. Ohranja naj s prvine tradicionalne kmetijske kulturne krajine, kot so njive v terasah, izmenjava kultur, vinogradi ter parcelna struktura. Proces zaraščanja kmetijskih zemljišč je potrebo s pospeševanjem paše in košnje travnikov in pašnikov zaustaviti, zlasti na vzhodnem in zahodnem delu občine. Na površinah v zaraščanju ter že zaraščenih površinah se z agrotehničnimi ukrepi postopoma ponovno vzpostavljajo njive, kmetijska zemljišča v skladu s predpisi in pogoji pristojnih služb za gozdove in ohranjanje narave. Zaraščene površine se sanirajo tako, da se po čiščenju zarasti vzpostavijo travniki in pašniki v skladu s prvobitno rabo. Pri načrtovanju in izvajanju agromelioracij se obseg in način izvedbe prilagodi mikroreliefnim pojavom tako, da se ti v kar največji možni meri ohranjajo.

(6)Pomembno je ohranjanje strnjenih kompleksov kmetijskih zemljišč, kar je z vidika ohranjanja proizvodne funkcije ter omogočanja ekonomske neodvisnosti kmetijskih gospodarstev bistveno. Na območju posegov na kmetijska zemljišča za potrebe zelenih površin naj se v okviru predvidenih dejavnosti v čim večji meri ohranja nezazidane površine in rodovitni potencial tal.

(7)Za občino so značilni kompleksi sklenjenih gozdov in pretežna gozdnatost, saj je več kot dve tretjini njene površine prekrite z gozdom, zato ima gozdarstvo velik ekonomski pomen. Varovalni gozd na jugovzhodnem delu občine se razteza na strmem pobočju jugovzhodno od Vinkovega Vrha v velikosti cca 30 ha. Ohranjajo naj se sklenjena območja gozdov. Pomembno značilnost v krajini dajejo z gozdom poraščeni bregovi reke Krke, ki se ohranjajo. Pri rabi gozdov in dopustnih prostorskih posegih, zlasti v strmih in višjih predelih je treba upoštevati strokovna merila in pogoje s področja gozdarstva.

(8)Gospodarjenje z gozdovi se izvaja skladno z gozdnogospodarskimi načrti ob sonaravni in trajnostni rabi gozda ter z upoštevanjem vseh njegovih funkcij. Lesno proizvodna in lovskogospodarska funkcija je usklajena z ekološkim in socialnim pomenom gozda v lokalnem in regionalnem prostoru. Nove gozdne površine lahko nastajajo z naravnim zaraščanjem in pogozditvijo kmetijskih zemljišč le s predhodnim načrtovanjem in uskladitvijo s kriteriji varovanja kmetijskih zemljišč, pri čemer je treba upoštevati hidrološko, biotopsko, kulturno krajinsko in ekonomsko vlogo prostora, ki se iz kmetijskega spreminja v gozd.

(9)Večji sklenjeni gozdni kompleksi se ohranjajo. Gradnja gozdnih prometnic in omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture ne sme poslabšati ekološke funkcije gozda. Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna škoda na tleh in rastju. Pri izvajanju posegov je potrebno preprečiti nastajanje erozijskih žarišč in zagotoviti čim manjšo vidnost posegov. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane se morajo sanirati takoj (prva sadilna sezona). Morebitne nove zasaditve morajo temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in avtohtonih značilnih oblikah vegetacije. Spravilo in odvoz lesa naj poteka po gozdnih vlakah in gozdnih poteh. Območje voda

(10)Vode reke Krke se ohranja v obstoječem stanju in brez bistvenega spreminjanja pretoka voda. Ohranja in z varstvenimi ukrepi izboljšuje naj se kakovost vode, lehnjakovi pragovi in obrežna vegetacija. Uporaba vode v gospodarske namene je mogoča le na sonaraven in zgodovinsko tradicionalen način in brez novih gradbenih posegov v rečno dno in brežine. V skladu s predpisi s področja voda in varstva narave se lahko obnovijo obstoječi grajeni jezovi in mlinski kanali. Pri poseganju v območju voda in urejanju vodotokov in obvodnih zemljišč je potrebno s sonaravnimi ukrepi, ob upoštevanju naravne dinamike porečja, zagotavljati varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, predvsem pa ohranjanje habitatov zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst. V primerih regulacij naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah. Obseg poplavnih območij in režimov naj se ne spreminja. Kadar pa je to le potrebno, se zagotovi ustrezna nadomestitev površin.

(11)Na območjih voda oziroma vodnih zemljiščih se lahko izvajajo le posegi, ki so v skladu s predpisi s področja voda, in sicer: gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo; gradnja objektov grajenega javnega dobra, ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda; ukrepi za ohranjanje narave; gradnja objektov potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču, zagotovitev varnosti plovbe in varnosti pred utopitvijo na naravnih kopališčih; gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in gradnjo objektov za potrebe obrambe, zaščite in reševanja.

(12)Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah

1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah
2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah
3. reda zunaj območij naselja, sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Reka Krka je vodotok
4. reda, vsi ostali vodotoki (pritoki) pa so vodotoki
5. reda.

(13)Območja poplav so v Občini Žužemberk ob reki Krki pojavlja v ozkem pasu doline od Šmihela pri Žužemberku do meje z Občino Dolenjske Toplice. Na območjih poselitve poplavna območja z ugotovljenim razredi poplavne nevarnosti segajo na štirih lokacijah: v naseljih Drašča vas, Poljane, Žužemberk in Dvor z Jamo pri Dvoru (ugotovljena z elaboratom »Karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za posamezna območja Občine Žužemberk, št. E36-FR/12, iz julija 2012, IZVO-R d.o.o., Ljubljana). Ostala območja so identificirana na podlagi opozorilne karte poplav, ARSO. Za vse obstoječe objekte v poplavnem območju je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred poplavami in z njimi povezano erozijo. Posegi in izvajanje dejavnosti na poplavnih območjih so dopustni le v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije voda.

(14)Zaradi varovanja virov pitne vode pred onesnaženjem se pri načrtovanju gradenj in posegov v prostor upoštevajo določila državnih in občinskih predpisov. Posebna območja prepoznavnih kvalitet in vrednot

(15)V dolini reke Krke z obrečnim svetom in poselitvijo ob njej se nahajajo območja in večje število objektov naravne in kulturne dediščine in je območje s poudarjenim turističnim potencialom zlasti v območju Žužemberka in Dvora.

(16)V Zahodni Suhi krajini so s prepoznavno kakovostno kulturno krajino obdana naselja Ratje, Plešivica, Gradenc, Malo in Veliko Lipje ter Lazina, v vzhodnem delu Suhe krajine pa naselja Brezova Reber, Srednji Lipovec, Sela pri Ajdovcu, Podlipa in Vinkov Vrh. Manjši del občine na jugu je del območja Kočevskega Roga, ki je varovan kot življenjski prostor velikih zveri.

(17)V Občini Žužemberk se v območju kopalnih voda nahajata profil kopalnih voda

(9)Krka, Žužemberk in profil kopalnih voda

(10)Krka, Straža. Območja mineralnih surovin

(18)Izkoriščanje mineralnih surovin v kamnolomih je mogoče le na območjih s podeljeno koncesijo za izkoriščanje. Sočasno z izkoriščanjem mineralnih surovin mora potekati sprotna sanacija površin površinskih kopov. V občini se nahaja več nelegalnih kopov tehničnega kamna, kjer je potrebno izvesti sanacijo brez izkoriščanja mineralnih surovin. Največji nelegalni kopi so: Žvirče, Vrhušče, Prevole (delno zasut), Hrib pri Hinjah (deloma samosaniran), Brod (primeren za samosanacijo), Mali Lipovec (v fazi samosanacije), Dule (v fazi samosanacije), pri Poljanah (samosaniran).

(19)Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah je potrebno v občini preveriti ali je to smotrno in za takšno območje opredeliti osnovno namensko rabo prostora kot območje za pridobivanje mineralnih surovin. Potencialne lokacije nahajališč tehničnega kamna na območju Občine Žužemberk so: – območje Globodol v vzhodnem delu občine na meji z Občino Mirna Peč s potencialno zalogo 9 mio m3, – območje Cerov hrib v vzhodnem delu občine na meji z Občino Straža s potencialno zalogo 16 mio m3, – območje med Laščami in občinsko mejo s Kočevjem in – območje jugovzhodno od obstoječega nelegalnega kopa Poljane.

(20)Zaradi zaprtja kamnoloma Klek in na podlagi podanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin občina ugotavlja, da je smotrno določiti novo območje z osnovno namensko rabo prostora kot območje mineralnih surovin na območju vzhodno od obstoječega samosaniranega nelegalnega kopa pri Poljanah (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z določbami Zakona o rudarstvu.

(21)V občini se nahajajo tudi nelegalni kopi, ki se samosanirajo, oziroma se z zaraščanjem še niso v celoti samosanirali. V primeru posebej opredeljene sanacije nelegalnih kopov se bo ta izvajala brez izkoriščanja mineralnih surovin v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov. Območja za razvoj turizma

(22)Na izjemni doživljajski pestrosti naravne in kulturne krajine, neokrnjenosti narave in bogati kulturni dediščini temeljijo območja za razvoj turizma. Zato se v občini uredijo obstoječi in razvijajo novi objekti in površine turistične infrastrukture na posameznih lokacijah. Pri tem je potrebno upoštevati smernice, pogoje, usmeritve NUP ter predpise s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave. Okvirna območja primerna za razvoj turizma so: – območja posebne oblike poselitve – kmetijsko-vinogradniška območja, – območja naselij ob reki Krki z območji obvodnega sveta na posameznih izpostavljenih lokacijah kakovostnih ambientih kulturne krajine, ki so vzpostavljene ob in v naseljih ob levem in desnem bregu reke Krke od Drašče vasi do Dolnjega Kota kot zelene površine v javni rabi in uveljavljene kot naravna kopališča lokalnega značaja, – turistično-rekreacijsko območje vzhodne Suhe krajine z Ajdovsko planoto – naselja Sela pri Ajdovcu, Brezova Reber, Srednji Lipovec, Veliki Lipovec, Podlipa in Vinkov Vrh, – turistično rekreacijsko območje zahodne Suhe krajine – naselja Ratje, Plešivica, Gradenc, Veliko in Malo Lipje ter Lazina, – turistično rekreacijsko območje Kočevskega Roga, – posamezne lokacije razvoja turistične infrastrukture in ponudbe – obstoječe in načrtovane stavbe za lovske, ribiške, konjeniške in podobne dejavnosti, vključno s potmi projektov Heritage trails net, Aktivna e-Dolenjska in podobno.

(23)Na območjih za turizem se v okviru obstoječe in predvidene planske rabe za namen razvoja turizma lahko predvidi ureditev počitniškega naselja, kampa, prostorov za taborjenje in prirejanje piknikov, športnih igrišč, naravnih kopališč, čolnišč in čolnarn, razglednih točk in počivališča. Prostorske ureditve morajo ustrezati merilom in zmogljivostim urbanega in naravnega prostora in ne smejo bistveno ali uničujoče spreminjati identitete obstoječih naselij v prostoru in kulturni krajini. Hkrati ne smejo povzročati nevarnosti za onesnaževanje okolja in degradacijo območij ohranjanja narave in kulturne dediščine.

(24)Na površinah gozdne infrastrukture in primernih poljskih poteh se lahko označijo in izven njih uredijo sprehajalne, kolesarske in jahalne poti. Te se lahko uredijo le na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag za natančno določene trase v skladu s predpisi s področja kmetijstva in gozdarstva in za območje gozdov pod pogoji pristojne enote Zavoda za gozdove. Varstvo kulturne dediščine

(25)V Občini Žužemberk je evidentiranih 160 enot kulturne dediščine, ki so vpisane v Register nepremične kulturne dediščine, od tega arheološke – 9 enot, kulturne krajine – 2 enoti, naselbinske – 3 enote, profane stavbne – 89 enot, sakralne – 35 enot, memorialne dediščine – 21 enot in zgodovinske krajine – 1 enota.

(26)Pri načrtovanju razvoja prostora se zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine državnega in lokalnega pomena, v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja ter kot razvojni dejavnik in prostorski potencial. Varstvo se zagotavlja z upoštevanjem predpisov in režimov, ki veljajo za kulturne spomenike in njihova vplivna območja, arheološka najdišča in registrirano kulturno dediščino z vplivnim območjem. Zato je pred posegom v prostor v fazi njegovega načrtovanja potrebno pridobiti in upoštevati obvezujoče pogoje pristojnih organov, strokovna mnenja in druga izdelana strokovna gradiva s področja varovanja konkretnega območja ali objekta. Posegi v prostor in dejavnosti morajo biti prilagojeni celostnemu ohranjanju tudi v vplivnem območju nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine, ki pomeni širšo okolico nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine in je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.

(27)Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna, dediščinska kulturna krajina in zgodovinska) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in kulturna dediščina). Ohranjati je potrebno značilnosti v naravi ohranjenih starih zemljiških razdelitev, parcelne strukture, vegetacijske prvine, členitev prostora in značilne tradicionalne stavbe oziroma gospodarska poslopja, razmeščena v krajini, v njihovi izvirni postavitvi, velikosti ter rabi. Območja ohranjanja kulturne dediščine so prikazana v grafičnem delu strateškega dela in v prikazu stanja prostora. Območje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja

(28)Pri načrtovanju poselitve in dejavnosti v prostoru se upoštevajo potencialna tveganja in nevarnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varnost pred požarom. Dejavnosti se razmeščajo izven območij potencialnih nesreč. Opravljanje primarnih dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in druge dejavnosti povezane z naravnim prostorom je potrebno opravljati varno za zdravje ljudi in materialne dobrine ter nadzorovati procese in dejavnike, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.

(29)Območja s prostorskimi omejitvami za razvoj so varstvena in ogrožena območja po predpisih o vodah, potresno ogrožena območja, območja požarne ogroženosti, območja s tveganjem za porušitev visokih pregrad, območja s tveganjem za industrijske nesreče.

(30)V poplavnih, hudourniških, erozijskih in pazljivih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč nevarnosti in z omejitvami razvoja glede na ogroženost življenja ljudi in materialnih dobrin.

(31)Na vododeficitarnih območjih občine se ne načrtuje dejavnosti s povečanimi potrebami po vodi, prioritetno pa se zagotavlja urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcev teh območij.

(32)Zaradi omejene samočistilne sposobnosti pokrajine in odtekanja vode v podtalje je potrebno posebno pozornost posvetiti preprečevanju onesnaževanja zemljine in s tem vodonosnikov. Celotno območje občine je pomembno z vidika varstva vodnih virov v širšem zaledju. Aktivni in potencialni vodni viri za lokalno oskrbo so zavarovani z občinskimi odloki o varstvu virov pitne vode (Odlok o zaščiti vodnih virov na območju občine Novo mesto za območje Občine Žužemberk – Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85, 9/88, 10/88, in Uradni list RS, št. 23/96). Vodovarstveno območje v občini je določeno v območju zajetij pitne vode pri Gornjem Križu in Vinkovem Vrhu in se varujeta z določenim režimom varovanja 1, 2 in 3.

(33)Območja poplav ob reki Krki v njenem celotnem toku skozi območje občine navedena v točki 13 tega člena, so prikazana v prilogi akta – prikazu stanja prostora. Nevarnost morebitnih poplav ogroža posamezne dele prometne infrastrukture, zlasti mostove. Poplavno bolj ogroženo je območje poselitve v nižje ležečih delih Žužemberka. Na Dvoru je poplavno območje na odseku ob starem jedru naselja v neposrednem stiku z objekti izvorne poselitve na odseku ob ribogojnici.

(34)Nevarnost nastanka naravnih požarov v občini je zaradi naravnih značilnosti prostora majhna. V občini je več manjših kmetij z dopolnilno dejavnostjo in obrti za predelavo lesa pri katerih je potrebno zagotavljati povečano varnost pred požarom. Posebno varstvo pred industrijskimi nesrečami z razlitjem nevarnih snovi je potrebno zagotavljati z načrtovanjem tehničnih ukrepov v proizvodnih obratih na površinah za industrijo v občini.

(35)Večja nevarnost razlitja nevarnih snovi pri transportu v primeru prometne nesreče obstaja na regionalni cesti Ivančna Gorica–Žužemberk–Soteska in na regionalni cesti Kočevje–Dvor, kjer je z ureditvijo tehničnih elementov ceste potrebno zagotoviti povečano varnost v prometu in hitro ter učinkovito ukrepanje v primeru nesreče.

(36)Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo se umešča izven območij stalne ali občasne prisotnosti voda in z ustreznim odmikom od meje teh površin. Spreminjanje obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov je možno le izjemoma pod pogoji nadomestitve teh površin. Pri načrtovanju premostitev reke Krke je potrebno zagotavljati poplavno varnost in ohranjati stanje voda ter vodni režim.

(37)Sanacijo posameznih območij naravnih in drugih nesreč se lahko načrtuje z OPPN. V primerih, ko gre za rekonstrukcijo ali gradnjo novih objektov v okviru sanacije zaradi naravnih ali drugih nesreč, je omogočen upravni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja po skrajšanem ugotovitvenem postopku, če gre za rekonstrukcijo ali novogradnjo objekta, ki v celoti ohranja namembnost, gabarite in izgled poškodovanega objekta na isti lokaciji.

(38)Praviloma se pri intervencijskih ukrepih izvedejo le najnujnejši ukrepi in ohranja naravne procese, razen kadar ti lahko ogrozijo obstoječa naselja oziroma varovano kulturno dediščino.

(39)Lokacije nelegalnih kopov so lahko prepuščene naravni sukcesiji naravnih procesov, (samosanaciji) vendar le, kadar niso ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi. Dostope je potrebno zavarovati.

(40)V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi, materialne dobrine in naravo.

(41)Na območjih tveganj zaradi industrijskih nesreč in drugih območjih za industrijo je potrebno z načrtovanjem ustreznih odmikov med objekti oziroma dejavnostmi in drugih ukrepov preprečiti verižne nesreče, širitev nesreče na sosednja območja in omogočiti učinkovito ukrepanje zaščite in reševanja, če se nesreče zgodijo.

(42)Glede na stopnjo ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni. Prav tako se pri načrtovanju in gradnji upoštevajo predpisi s področja protipožarne varnosti.

(43)V sistemu oskrbe z vodo v občini je potrebno načrtovati ustrezno razmestitev omrežja, zmanjšati njegovo ranljivost in zagotoviti zadostne količine pitne vode za oskrbo v izrednih razmerah ter za potrebe gašenja ob požarih.

(44)Pri načrtovanju širitve poselitve se upošteva oceno nevarnosti in ogroženosti občine pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom. V občini se za primere naravnih in drugih nesreč zagotavljajo površine za pokope večjega števila ljudi v okviru zelenih površin ali kmetijskih zemljišč v bližini obstoječih pokopališč. Območje za pokope živali naj bo odmaknjeno od poselitve. Za odlaganje ruševin se začasno uporabijo proste površine ob javnih cestah, trajno odlaganje pa se zagotavlja v opuščenih kamnolomih v občini, ki še niso samosanirani.

(45)Prostor za evakuacijo prebivalstva in premičnih materialnih dobrin v primeru naravnih in drugih nesreč se v naseljih zagotavlja na dvoriščih in drugih odprtih površinah v naselju. V občinskem središču v Žužemberku in na Dvoru pa se v ta namen zagotavlja tudi proste javne površine naselja in funkcionalne površine ob javnih objektih. Pri gradnji javnih in večstanovanjskih objektih je priporočljiva ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč. Območja posebnih krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora Dolina Krke

(46)Reka Krka je s svojo strugo umeščena v dolino tektonskega izvora na prelomnici dinarske smeri (severozahod–jugovzhod). Zanjo so značilni lehnjakovi pragovi in izjemnost krajine s strmimi poraščenimi bregovi. Sama dolina je pomembna za razvoj poselitve in ponuja dobre možnosti za razvoj turizma, povezanega z reko Krko, neokrnjeno naravo na zalednih območjih in kulturno dediščino. Zahodna Suha krajina

(47)Za območje je značilna razgibanost terena menjajočih se kraških dolov s kmetijskimi površinami in gozdnatim gričevjem. Območje je poseljeno z nizko gostoto prebivalstva v mreži pretežno manjših naselij do 100 prebivalcev. Dejavnosti v tem delu občine so predvsem kmetijstvo z dopolnilno domačo obrtjo. Možnosti za razvoj turizma na kmetijah so še neizkoriščene. Vzhodna Suha krajina

(48)Območje je redko poseljeno z razpršenimi naselji in zaselki, kjer prevladuje kmetijstvo z izrazitejšo vlogo vinogradništva in gozdarstva. Območje je posebej primerno za razvoj turizma na podeželju na temelju povezovanja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah z bivanjem v naravnem okolju. 2.6.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 24. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)Na izhodiščih obstoječega veljavnega prostorskega plana se določa namenska raba zemljišč kot stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Osnovno namensko rabo zemljišč se določa na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora in izdelanih strokovnih podlag ter ob upoštevanju razvojnih pobud v prostoru. V odprtem prostoru krajine zunaj poselitve se ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in sklenjeni gozdovi. Vzdržuje se obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom ter posameznimi tipi kulturne krajine. Podrobnejšo namensko rabo se opredeli v skladu s Pravilnikom.

(2)Pri načrtovanju območij namenjenih izključno bivanju v bližini površin za industrijo in gospodarskih con se upoštevajo predpisi s področja varovanja okolja in zdravja ljudi. Območja proizvodnih dejavnosti naj zagotavljajo tudi možnosti umeščanja trgovskih, storitvenih, servisnih in oskrbnih dejavnosti s katerimi se pretežno proizvodno območje dopolnjuje.

(3)Pri določanju novih stavbnih zemljišč je potrebno upoštevati merila s katerimi bodo v največji možni meri ohranjene značilnosti naravnega in grajenega prostora. 2.6.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev 25. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)Območja poselitve so razdeljena na enote urejanja prostora (EUP). EUP so določene na območjih s praviloma isto namensko rabo, s primerljivimi geomorfološkimi in urbanistično oblikovnimi značilnostmi, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja prostora ter pri katerih je treba upoštevati funkcionalne povezanosti med posameznimi deli poselitve.

(2)Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) se določajo posebej za poselitev in posebej za preostali prostor. Opredeljujejo se po namenski rabi, vse skupaj prekrivajo režimi varovanja.

(3)Merila in pogoji stavbnih zemljišč in poselitvenega območja so določena na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (GE). GE z istim režimom se uvrščajo v iste EUP.

(4)PIP se po konceptu in formi izdelajo kot pravna norma za izdajo gradbenih dovoljenj in hkrati usmeritev za načrtovanje konkretnih posegov. Pri tem je posebej pomembno razvojno upoštevanje posebnosti vsakega prostorskega konteksta posebej. V takšni obliki naj bodo vsebinsko vgrajeni cilji, usmeritve in merila načrtovanja v prostoru, ki jih opredeljujejo strateški del OPN in UN. Posebej pomembni so tudi naslednji kakovostni kriteriji: jasnost usmeritev, možnost trdne opore načrtovalcem pri utemeljevanju posegov, transparentnost prostorskih možnosti na vsakem zemljišču posebej, predvsem pa enostavna uporaba po uveljavitvi.

(5)Koncept PIP naj bo zgrajen na osnovni urbanistični celici prostora, gradbeni enoti (GE) in njihovi povezanosti v enoto urejanja prostora (EUP) ter na naboru tipiziranih urbanistično pravnih elementih.

(6)Pri stavbah, kjer je identiteta prostora manj pomemben element, ti prostorski modeli določajo predvsem robne pogoje umeščanja in oblikovanja, ki izhajajo iz vlog GE, stavb, zunanjih ureditev ipd. v širšem prostoru. Torej določajo merila in pogoje vključevanja v dani prostorski kontekst. Takšni pravni modeli obravnavajo GE kot funkcionalen prostor oziroma upravljavsko zaokroženo prostorsko celoto (npr. domačija, te praviloma vključujejo več stavb in več gradbenih parcel po ZGO). Pravno prostorski modeli GE vključujejo vse aspekte osnovne urbanistične celice v prostoru in tudi vseh stavb v njej. Koncept PIP naj tako združuje parcele, stavbe, dele naselij ipd., za katere je mogoče predpisati en, določen tip pravno prostorskega modela GE v eni EUP.

(7)Pravno-prostorski modeli tipov GE se izdelajo tako, da hkrati na kar najbolj fleksibilen način zagotavljajo robne pogoje za: – urbanistično oblikovanje GE in njihovo korelacijo z: drugimi, že obstoječimi stavbami GE, najpomembnejšim javnim prostorom oziroma mejo naselja oziroma sosednjimi GE, – urbanistično-arhitekturno oblikovanje stavb (do ravni organizacije vhodov, fasadnega oblikovanja, oblikovanja streh …), – višino stavb, – gostoto pozidave oziroma stopnjo izkoriščenosti ter – druge, v posameznem okolju specifične prostorske parametre, ki so pomembni za vključevanje stavbne strukture v okolje, v katerega se umeščajo.

(8)Predpisovanje dopustne izrabe prostora za območje redke poselitve in hkrati demografske ogroženosti je v PIP primerno opredeljevati le izjemoma, saj je v tesni soodvisnosti s kakovostjo prostora za poselitev, propadanjem stavbne dediščine, prebivalstvenimi gibanji. Pogoje za preprečevanje ekscesnih pojavov se opredeli skozi druge regulatorje urejanja naselij.

(9)Novi energetski sistemi za proizvodnjo električne energije ali za ogrevanje stavb in sanitarne vode iz obnovljivih virov energije v strnjenih naseljih, zaselkih, osamelih domačijah in na kmetijah se načrtujejo tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov ob, v ali na katere se umeščajo.

(10)Zunaj poselitvenih območij je umeščanje in gradnja objektov za proizvodnjo ter pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo mogoče le, če je njihovo delovanje sprejemljivo z vidika varstva okolja in bi bila gradnja v naselju moteča za bivanje ter z vidika tehnično tehnoloških, okoljskih in drugih razlogov v naselju nesprejemljiva.

(11)V PIP se določijo tudi merila za parcelacijo ter pogoji priključevanja objektov na omrežje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter grajeno javno dobro. Pri določanju PIP in oblikovanju EUP se upošteva merila in pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in varovanja zdravja ljudi. Za posamezne posege v prostoru GE in EUP je potrebno predvideti tudi omilitvene ukrepe za varovanje pred onesnaževanjem, kot izhajajo iz okoljskega poročila za celovito presojo vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje.

(12)Občinski podrobni prostorski načrti so opredeljeni kot načini celovitega urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni niti osnovni pogoji za urejanje s PIP oziroma razvoja brez celovitega urejanja ni mogoče doseči. Pri opredeljevanju OPPN so posebej pomembni uveljavljanje javnega prostora, usklajevanje različnih funkcij ter realizacija smiselnih parcelacij. Za posamezno območje, ki se ureja z OPPN se opredelijo ključne usmeritve kot okvir za uresničevanje ciljev prostorskega razvoja na ravni poselitvene enote in občine. 2.7.0.0 Razvoj naselij na podlagi urbanističnega načrta 26. člen (koncept razvoja centralnih naselij)

(1)Za osrednje poselitveno območje v občini, ki obsega občinsko središče Žužemberk z Zafaro in Praprečami, za območje Dvora z Jamo pri Dvoru, Podgozdom in Vinkovim Vrhom ter za območje Hinj s Hribom pri Hinjah in Lazino so izdelani urbanistični načrti kot osnova za pripravo strateškega in izvedbenega dela akta. Z urbanističnimi načrti za centralna naselja (Žužemberk, Dvor, Hinje) in z njimi povezanimi naselji je zasnovan dolgoročni prostorski razvoj navedenih naselij. V UN so podana izhodišča za pripravo razvojnih ukrepov v prostoru. UN se upošteva pri načrtovanju posamičnih ali celovitih posegov v prostor. Koncept razvoja naselja Žužemberk in z njim povezanega naselja Zafara Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja

(2)Temeljne urbane strukture v območju UN naj se razvijajo v naslednjih naselbinskih sklopih: izvorna jedra (razvojno območje trškega jedra Žužemberka, trško jedro Stranske vasi, vozlišče Cvibelj), Zafara, Žužemberk zahod, Prapreče. Usklajeno z njimi se notranje razvijajo in v omejenem obsegu razvijajo tudi v času intenzivne urbanizacije nastali notranji strukturni sklopi, kot so nova poslovno upravna središča, kjer se zagotavlja razvojno prostorske možnosti za vzpostavitev upravnih, poslovno-trgovskih in storitvenih dejavnosti (Zafara, poslovna cona Klek, poslovno stanovanjsko območje Klek) in gospodarska cona Sejmišče. Slednja ohranja značaj lokacije za industrijsko proizvodnjo, v obcestnem delu naj se razvijajo dejavnosti oskrbe in storitev. V odnosu do Prapreč in Cviblja se razvija v omejeni zmogljivosti in z zagotavljanjem ustreznega zelenega pasu proti Praprečam. Težišče poslovnih, storitvenih, turističnih in oskrbnih dejavnosti, ki zahtevajo večje površine in objekte v okviru centralnih dejavnosti, za katere v jedrnih delih naselij ni več prostorskih možnosti se usmerjajo v poslovno cono Klek. Bivanje se na obstoječem delu ohranja v okvirih obstoječe morfologije, za zgoščanje poselitve ni primernih pogojev. Zato se nove površine s postopnim razvojem glede na potrebe, zagotavljajo s širitvami v severnem delu Žužemberka ter urbanizira območje Kleka, v manjšem obsegu za potrebe kmetijstva s površinami podeželskega naselja pa v ruralnem delu Stranske vasi. Poselitev naj se načrtuje v zaključenih sklopih stanovanjskih sosesk in na robovih z zaokrožitvami oziroma manjšimi širitvami za potrebe obstoječih dejavnosti. Na Zafari se med pokopališčem in cerkvenim kompleksom razvijajo centralne dejavnosti za potrebe socialnega varstva (dom za ostarele, posebne oblike bivanja …) ter drugih družbenih dejavnosti.

(3)Novi objekti naj se v urbani prostor umestijo tako, da bo zagotovljena skladnost z urbanističnimi, zgodovinskimi in oblikovnimi značilnostmi kraja, z obstoječim urbanističnim vzorcem naselja, zasnovo prometnega omrežja, vzorcem parcel in načinom umeščanja objektov na parcelo. Pri zgoščanju naj se objekti postavljajo v prostor tako, da smiselno zaokrožajo funkcionalno in oblikovno homogene dele naselij oziroma enot urejanja prostora. Pri zgostitvi poselitve naj se zasleduje večja izkoriščenost stavbnih zemljišč, boljša prometna dostopnost do objektov in kvalitetnejša zasnova naselja. Poslovni in gospodarski objekti naj se postavljajo praviloma ob gospodarsko dvorišče, v zaledje parcel, stanovanjski oziroma poslovno-stanovanjski objekti pa na ulico, na javni prostor naselja.

(4)Staro jedro Žužemberka z vplivnim območjem je največji razvojni potencial naselja. Zato naj bo prenova jedra Žužemberka (stavbne substance, javnega prostora in dejavnosti), kot nosilca prostorske, kulturno-zgodovinske in sociološke identitete naselja, prednostni cilj v razvoju naselja, ki se mu podredijo vsi drugi prostorski in funkcijski elementi in razvojni vidiki. V jedru naj se še naprej zagotavljajo vse družbene potrebe prebivalstva Žužemberka in občine. Zlasti naj se varujejo površine obstoječih ključnih družbenih dejavnosti – šole, vrtca, požarnega varstva. Za območje jedra naj se načrtuje in izvaja prenova s posebnimi strokovnimi podlagami za območje kulturne dediščine. V izvornih trških ter trško mestnih jedrnih delih naselij naj se prednostno vsebinsko in oblikovno sanira in redefinira javni prostor. Stavbna struktura naj bo zasnovana tako, da sooblikuje javni prostor, pri tem pa upošteva temeljna izhodišča ohranjanja kulturne dediščine. Staro trško jedro z objekti kulturne dediščine je tesno povezano z obvodnim svetom ob reki Krki in je z vrednotami narave oziroma kulturne dediščine izjemen potencial za razvoj turizma ter hkrati zagotavlja visoko raven kakovosti bivanja prebivalstva v njegovem zaledju. Zato je potrebno trg z gradom kot osrednjo znamenitostjo Žužemberka za dostop na ravni pešca tesno povezati z reko Krko, naravnim kopališčem in rekreativnimi površinami ter hkrati zagotoviti zadostne parkirne površine. Koncept zelenega sistema

(5)Zeleni sistem temelji na ohranjanju obstoječih zelenih površin znotraj naselja ter roba poselitvene strukture. Obrežje in obrečni svet se ohranja s čim širšim pasom avtohtonega sestoja visokoraslih dreves, kot varovalnega ščita reke. Na delih, kjer tega več ni, se ga zasadi na novo. Obvodne ureditve naj omogočijo dostope do reke in sprehode v primernih prehodnih delih obrežja. Notranje zelene površine se razvijajo s ciljem členitve posameznih prostorskih enot in ohranjanja oziroma vzpostavljanja njihove prepoznavnosti. Zelene cezure, ki predstavljajo ločevanje nezdružljivih delov naselij oziroma predstavljajo bariero med konfliktnimi rabami prostora naj se ohranjajo med naseljem Prapreče in načrtovano obrtno cono, med obrtno cono in reko Krko. Pomembno pa je ohranjati tudi cezure ob obeh cerkvah, ki sta vizualno izpostavljeni in dajejo razpoznavnost prostoru v Žužemberku. Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa

(6)Osnovno cestno prometno mrežo v naselju tvorijo državne ceste: – R1 – 216, Ivančna gorica–Žužemberk–Soteska–Črnomelj, – R3 – 650, Žužemberk–Pluska–Trebnje.

(7)Za zagotavljanje večje prometne varnosti in boljše pretočnosti prometa se dolgoročno načrtuje izgradnja obvozne ceste R1-216 na odseku Žužemberk–Jama pri Dvoru (povezav