Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice, stran 6798.

(1)Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor.

(2)Občinski prostorski načrt velja na celotnem območju občine. 2. člen (Vsebina in sestavine odloka)

(1)Odlok OPN sestavlja tekstualni in grafični del, ki se delita na strateški in izvedbeni del.

(2)Besedilo OPN obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe II. Strateški del III. Izvedbeni del IV. Prehodne in končne določbe V. Priloge: – Priloga 1 – Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi – Priloga 2 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora.

(3)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: +---------+-----------------------------------------+-----------+ |Številka |Karta |Merilo | +---------+-----------------------------------------+-----------+ |01 |2.1.1 Zasnova prostorskega razvoja. |1:50.000 | +---------+-----------------------------------------+-----------+ |02 |2.1.2.1 Zasnova prometnega omrežja. |1:50.000 | +---------+-----------------------------------------+-----------+ |03 |2.1.2.2 Zasnova gospodarske javne |1:50.000 | | |infrastrukture. | | +---------+-----------------------------------------+-----------+ |04 |2.1.2.3 Zasnova energetske |1:50.000 | | |infrastrukture. | | +---------+-----------------------------------------+-----------+ |05 |2.1.3 Zasnova okvirnih območij razpršene |1:50.000 | | |gradnje in območij razpršene poselitve. | | +---------+-----------------------------------------+-----------+ |06 |2.1.4.1 Usmeritve za razvoj poselitve. |1:50.000 | +---------+-----------------------------------------+-----------+ |07 |2.1.4.2 Usmeritve za razvoj v krajini. |1:50.000 | +---------+-----------------------------------------+-----------+ |08 |2.1.4.3 Usmeritve za določitev namenske |1:50.000 | | |rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih | | | |pogojev. | | +---------+-----------------------------------------+-----------+

(4)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: +---------+-----------------------------------------+-----------+ |Številka |Karta |Merilo | +---------+-----------------------------------------+-----------+ |1 |Pregledna karta občine z razdelitvijo na |1:50.000 | | |liste. | | +---------+-----------------------------------------+-----------+ |2 |Pregledna karta občine s prikazom |1:50.000 | | |osnovne namenske rabe in ključnih | | | |omrežij gospodarske javne | | | |infrastrukture. | | +---------+-----------------------------------------+-----------+ |3 |Prikaz območij enot urejanja prostora, |1:5.000 | | |osnovne oziroma podrobnejše namenske | | | |rabe prostora in prostorskih izvedbenih | | | |pogojev. | | +---------+-----------------------------------------+-----------+ |4 |Prikaz območij enot urejanja prostora in |1:5.000 | | |prikaz gospodarske javne infrastrukture. | | +---------+-----------------------------------------+-----------+ 3. člen (Uporabljeni izrazi)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene prometne površine na ali ob vozišču ceste, namenjene prevozu potnikov;
2. Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo;
3. Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.
4. Bruto etažna površina (BEP) stavbe (po OPN) je skupna površina vseh etaž nad terenom izračunanih po sistemu SIST ISO
5. Pri mansardi se upošteva tisti del bruto tlorisnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BEP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
6. Cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste.
7. Centralne dejavnosti: Pod centralne dejavnosti se štejejo izobraževalne, zdravstvene, socialne, kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti, javna uprava, trgovina na drobno, raznovrstne poslovne dejavnosti.
8. Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni parceli objekta in ločena vhoda.
9. Enodružinska hiša je prosto stoječ stanovanjski objekt, ki obsega največ dve stanovanji s skupnim vhodom, ter lahko ima do 50 % BEP namenjene za okolje, nemoteči poslovni dejavnosti in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš.
10. Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja prostora je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.
11. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M), terasa (T) in nadstropje (N).
12. Faktor izrabe parcele objekta (v nadaljevanju: FI), se določi kot razmerje med bruto etažno površino objekta (BEP) in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BEP za FI se ne upošteva površine kleti.
13. Faktor zazidanosti parcele objekta (v nadaljevanju: FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.
14. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
15. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.
16. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
17. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
18. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
19. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz.
20. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
21. Grajeno območje kmetije je območje, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe ali gospodarska poslopja kmetije, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne presega 30 m. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih parcel objekta, če so te določene, ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.
22. Hram je lesen vinogradniški objekt (eno ali več prostoren) namenjen shrambi in predelavi vina.
23. Kap objekta je najnižja točka strešine objekta. V primeru, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, se kot kap štejejo tudi vsi horizontalni lomi strešine, ki presegajo polovico celotne horizontalne dolžine najnižje kapi te strešine.
24. Klet (v nadaljevanju: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
25. Komunalna oprema so: – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna, – objekti grajenega javnega dobra, (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine ...).
26. Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred datumom, ki ga določa zakon o graditvi objektov.
27. Lice stanovanjske stavbe je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja.
28. Mansarda (v nadaljevanju: M) je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu največ 1,4 m.
29. Nadstropja (v nadaljevanju: N) so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa.
30. Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu in v gabaritih legalno zgrajenega obstoječega (prejšnjega) objekta.
31. Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
32. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
33. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi.
34. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
35. Oskrbovana stanovanja so stanovanja, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim in gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom.
36. Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.
37. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
38. Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
39. Pomožni objekti so enostavni in nezahtevni objekti (spremljajoči objekti).
40. Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
41. Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih; če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
42. Pretežno pomeni najmanj 70 %.
43. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče (pri vodotokih
44. reda je odmik 15 m znotraj naselij in 40 m izven naselij. Za vodotoke, ki so v
45. red uvrščeni na podlagi tega, ker gre za mejni vodotok, sega zunanja meja priobalnih zemljišč 5 m od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča sega 5 m od meje vodnega zemljišča pri vodotokih
46. reda.)
47. Pritličje (v nadaljevanju: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižjega kota terena ob objektu.
48. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
49. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost, in je kot taka potrebna sanacije. Parcela objekta, ki je bila v gradbenem dovoljenju opredeljena kot funkcionalno zemljišče ali parcela objekta, za objekt, ki je s tem aktom določen kot razpršena gradnja, je stavbno zemljišče.
50. Razpršena poselitev: predstavljajo jo območja poselitve nizke gostote z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini (samotne kmetije, zaselki, razprostranjena in razložena naselja ter druge oblike manjših strnjenih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti zgrajeni pred letom 1967), ki so pogosto demografsko ogrožena.
51. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti. – regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra; – gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; – gradbena linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti; – gradbena meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; – načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
52. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedbi del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.
53. Repnica je podzemni objekt za shranjevanje pridelkov, ki se lahko uporablja tudi v turistične namene.
54. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
55. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
56. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanji videz objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
57. Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
58. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
59. Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
60. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
61. Terasna etaža (v nadaljevanju: T) je zgornja etaža stavbe neposredno nad ravno streho. Bruto etažna površina terasne etaže ne sme presegati 50 % bruto etažne površine spodnje etaže. Odmik terasne etaže od roba fasad objekta je na najmanj 1,5 m.
62. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
63. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, ki so jim koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
64. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
65. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
66. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
67. Vila blok je do šest stanovanjski objekt višine do P+2 (oziroma do P+1+M, P+1+T). Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt ipd.). Vila ima poudarjen reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena.
68. Vinotoč je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost točenja vina.
69. Vinska klet je objekt z visoko tehnološko opremo, katerega arhitekturna zasnova se podreja tehnologiji kletarjenja in transporta ter osnovnim volumnom stavbe nad zemeljsko površino.
70. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme).
71. Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
72. Vrstna hiša je stanovanjska stavba, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš praviloma enakih gabaritov oziroma gabariti medsebojno ne smejo bistveno odstopati.
73. Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
74. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
75. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta, pri čemer je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.
76. Začasni objekt: odprti sezonski gostinski vrt, mobilne enote sanitarij, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru do 500 m² z višino najvišje točke 6 m, cirkus, tribuna za gledalce na prostem oziroma proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerega je bil objekt postavljen.
77. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
78. Zbiralnica ločenih frakcij je nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
79. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
80. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
81. Zelene površine naselja so površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.
82. Zidanica je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja.
83. Železniška postaja je prometno mesto, kjer se odvija poleg tehničnih operacij (sprejem in odprava vlakov, prehitevanje vlakov, sestavljanje kompozicij ...) tudi komercialna služba (prodaja vozovnic, sprejem blaga ...).

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(3)Izrazi, definirani v tem členu, se lahko spremenijo, če nadrejen področni zakonski predpis določa drugače.

(4)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(5)Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: +---------+------------------------------+ |Kratica |Pomen kratice | +---------+------------------------------+ |BEP |bruto etažna površina | +---------+------------------------------+ |ČN |čistilna naprava | +---------+------------------------------+ |DLN |državni lokacijski načrt | +---------+------------------------------+ |DPN |državni prostorski načrt | +---------+------------------------------+ |EUP |enota urejanja prostora | +---------+------------------------------+ |EMS |elektromagnetno sevanje | +---------+------------------------------+ |FI |faktor izrabe parcele | +---------+------------------------------+ |FZ |faktor zazidanosti parcele | +---------+------------------------------+ |FZP |faktor zelene površine | +---------+------------------------------+ |GL |gradbena linija | +---------+------------------------------+ |GM |gradbena meja | +---------+------------------------------+ |GMn |gradbena meja v nadstropju | +---------+------------------------------+ |K |klet | +---------+------------------------------+ |KS |krajevna skupnost | +---------+------------------------------+ |LN |lokacijski načrt | +---------+------------------------------+ |M |mansarda | +---------+------------------------------+ |MRP |merilno regulacijska postaja | +---------+------------------------------+ |N |nadstropje | +---------+------------------------------+ |OLN |občinski lokacijski načrt | +---------+------------------------------+ |OPN |občinski prostorski načrt | +---------+------------------------------+ |OPPN |občinski podrobni prostorski | | |načrt | +---------+------------------------------+ |P |pritličje | +---------+------------------------------+ |PM |parkirno mesto | +---------+------------------------------+ |RL |regulacijska linija | +---------+------------------------------+ |RTP |razdelilna transformatorska | | |postaja | +---------+------------------------------+ |TP |transformatorska postaja | +---------+------------------------------+ |T |terasa | +---------+------------------------------+ |UN |ureditveni načrt | +---------+------------------------------+ |VS |vaška skupnost | +---------+------------------------------+ |ZN |zazidalni načrt | +---------+------------------------------+ II. STRATEŠKI DEL II.1 Splošne določbe 4. člen (Vsebina strateškega dela) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: – Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine – Zasnova prostorskega razvoja občine – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana – Določitev območij razpršene poselitve – Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo – Usmeritve za razvoj v krajini – Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč – Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. II.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine II.2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine 5. člen (Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)

(1)Strategija prostorskega razvoja občine upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov: – Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013 v svojih ključnih razvojnih prioritetah v sklopu povezovanja ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja predvideva gradnjo novih energetskih zmogljivosti – med njimi hidroelektrarn na Spodnji Savi (v Občini Brežice HE Brežice, HE Mokrice ter povezano gradnjo protipoplavne infrastrukture). Med ostalimi pomembnejšimi projekti resolucije je izgradnja gospodarskega središča FENIKS v Posavju s ciljem, da se z razvojem letališča Cerklje ob Krki in razvojem poslovno-industrijske cone v njegovi neposredni bližini, vzpostavi ena glavnih razvojnih središč tega dela Evrope. Na področju infrastrukture resolucija predvideva, za območje Občine Brežice, dopolnjevanje širokopasovnega omrežja. – Strategija prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SPRS) usmerja prednostni razvoj mesta Brežice kot središče nacionalnega pomena v sklopu somestja Krško-Sevnica-Brežice. Glede na bližino meje in razvojne potenciale se za območje predvideva širitev svojega vpliva na čezmejna območja. – V okviru SPRS se omrežje daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena navezuje na omrežje daljinskih cestnih povezav enakega pomena sosednjih držav in poteka v smeri Beljaka preko Jesenic do Ljubljane in naprej proti Zagrebu (X. panevropski koridor.) in poteka preko Občine Brežice. – V okviru SPRS osnovno železniško omrežje tvori omrežje daljinskih železniških povezav mednarodnega pomena, omrežje daljinskih železniških povezav nacionalnega pomena in omrežje regionalnih železniških povezav. Za navezovanje na evropsko »TEN« infrastrukturno omrežje ter V. in X. panevropski prometni koridor, se rekonstruira in dogradi daljinske železniške povezave mednarodnega pomena, ki bodo omogočale hitrosti do 160 km/h v smereh od Sežane do Ljubljane in Maribora ter naprej proti Gradcu (II. tir Maribor–Šentilj), od Zidanega mosta proti Zagrebu, Ljubljane do Jesenic in naprej proti Avstriji (II. tir Ljubljana–Jesenice–Podrožca), od Pivke prek Ilirske Bistrice naprej proti Reki in od Pragerskega skozi Ormož in Mursko Soboto proti Budimpešti. Omogoči se gradnja nove učinkovitejše daljinske povezave mednarodnega pomena od Kopra do Divače – II. železniški tir. Na te proge, ki so neposredno vezane na evropske prometne tokove, se navezujejo državna in regionalna prometna vozlišča za tovorni in potniški promet, s katerimi se omogočijo konkurenčni pogoji za razvoj dejavnosti v evropskem prostoru. – V okviru SPRS je v Občini Brežice predviden tudi prometni terminal za kombiniran promet, zaradi obstoječih kapacitet in pričakovanih prometno logističnih potreb. Prometni terminali se razvijajo v neposredni povezavi z gospodarskimi conami, ki se jih načrtuje kot njihov sestavni del, ali pa kot samostojne prostorske enote v njihovi bližini. – V okviru SPRS se na reki Savi na mejni točki med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško razvija rečno pristanišče, če se zagotovi plovnost reke Save od izliva v Donavo do mejne točke med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. – Strategija prostorskega razvoja Slovenije na področju krajine opredeljuje Bizeljsko in del Gorjancev kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni. – Regionalni razvojni program regije Posavje (v nadaljevanju: RRP RP) identificira kot prioritete za razvoj regije predvsem logistiko, energetiko in turizem. V regiji je predvidena izgradnja logističnega središča Slovenskih železnic, poleg tega pa je načrtovan razvoj predelovalne in dodelavne industrije v sodelovanju s tujimi partnerji.

(2)Strategija prostorskega razvoja občine upošteva tudi: – varstvene zahteve, ki izvirajo iz temeljnih značilnosti naravnega okolja, na območju občine, – ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih, – strokovne preveritve prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora, – sektorske omejitve, podane v smernicah nosilcev urejanja prostora. 6. člen (Stanje in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini) Splošno:

(1)Občina Brežice leži v posavski regiji. Zajema različni svet, in sicer predalpsko hribovje, hribovje Gorjancev ter panonsko obrobje. Njeno jedro pripada Krško-brežiški kotlini. Občina meji na severu na Občino Bistrica ob Sotli ter Občino Kozje, na zahodu Občino Krško, na vzhodu in jugu pa meji na Republiko Hrvaško. Občina se razprostira na 268 km2 in leži ob reki Krki in Savi. Po podatkih iz januarja 2011 ima 24.301 prebivalcev, ki živijo v 109 naseljih oziroma v 20 krajevnih skupnostih. Ima zelo pomembno geostrateško lego. Tu poteka pomembna cestna in železniška povezava. Tudi meja je pomemben dejavnik, ki predstavlja desetino vse meje s sosednjo državo Hrvaško.

(2)Občino zaznamuje specifična obmejna lega v neposredni bližini oziroma hitro dostopnih večjih zaposlitvenih centrov v in izven regije ter čezmejno (Zagreb). Občinski center Brežice v širšem prostoru predstavlja regionalno upravno, oskrbno, kulturno ter zaposlitveno središče.

(2)Čez območje Občine Brežice poteka

1. panevropski prometni koridor (Trans European Network-TEN). V sklopu
2. TEN sta tako cestno kot železniško omrežje.

(3)Glede na arhitekturno in krajinsko tipologijo se občina po svojih značilnostih izrazito deli na tri dele: – širše območje Bizeljskega, ki zajema tako območje Orlice, Pečic - Križ, grebenski svet in območje naselja Bizeljsko, – Krško-brežiško polje, – širše območje Gorjancev.

(4)Na podlagi ekonomsko demografskih značilnosti območje občine razdelimo na štiri prepoznavna območja, in sicer: – Pečice - Križe Območje je geografsko zelo odmaknjeno in tudi zaradi tega do odnosa z Občino Brežice, v nekoliko zapostavljenem položaju. Na območju sta le dva naselja Pečice in Križe, vendar zaradi tipoloških posebnosti ne sodita v širše območje Bizeljskega. Na območju živi cca 1 % prebivalcev. Območje zaznamuje odseljevanje prebivalstva. – širše območje Bizeljskega Na območju je po registru prostorskih enot 42 naselij, v katerih živi cca 29 % prebivalcev. Območje zaznamuje tudi veliko število objektov za počitniške namene ter zelo malo zaposlitvenih možnosti. Zato je na skoraj celotnem območju (razen v naselju Bizeljsko in Artiče - Arnovo selo) opaziti kritično praznjenje prebivalstva. Delno urbanizirana območja so Bizeljsko, Pišece, Artiče, Globoko in Kapele. – Krško-brežiško polje Območje zaznamuje pretežno ravninsko območje s centralnimi naselji. Na območju so po obsegu največja naselja, ki so na območju pod Savo ohranile svojo tradicionalno strukturo. Na območju nad Savo pa je opaziti pojav razpršene gradnje, ki se veje ob komunikacijah. Na območju se poleg 29 naselij nahaja tudi oskrbno, storitveno in zaposlitveno središče občine mesta Brežice. Na območju živi cca. 58 % prebivalstva, hkrati pa je na območju tudi največ zaposlitvenih možnosti v občini. Poleg mesta Brežice (6.595 prebivalcev), ki je izrazito urbano naselje, sodijo med večja naselja z delno urbanim značajem še Dobova (757 prebivalcev), Cerklje ob Krki z Župečo vasjo (454 prebivalcev), Krška vas (556 prebivalcev) in Obrežje (391 prebivalcev). – Gorjanci Območje zaznamuje specifična kulturna krajina s prepletom gozda, travnikov in njiv; na odsekih značilne vinorodne pokrajine in pretežno z gručastimi naselji. Razpršena gradnja se pojavlja le na vinorodnih območjih. Območje zaznamuje kritično padanje prebivalstva. Trenutno živi v 35 naseljih cca 12 % prebivalstva občine. Na območju ni večjega zaposlitvenega središča. Demografija:

(3)Demografski kazalci kažejo, da prebivalstvo stagnira oziroma nazaduje. Znotraj občine so opažena različna demografska gibanja. Na območju Krško-Brežiške ravni je opažen porast prebivalstva, medtem ko je del občine opredeljen kot strnjeno demografsko ogroženo območje (širše območje Bizeljskega ter Gorjanci).

(4)Občina Brežice ima neugodno razmerje med mladimi (delež mladih se stalno znižuje na račun starejših), starimi in delovnim kontingentom. Slednji se zato postopoma znižuje. Občina ima tudi nekoliko manj ugodno izobrazbeno strukturo prebivalstva, ki ima višjo ali visoko izobrazbo. Poselitev:

(5)Med urbana naselja občine štejemo mesto Brežice, ki predstavlja tudi največji zaposlitveni center. Večina preostalih naselij v občini ima značaj podeželskih naselij oziroma vasi. Izjeme so nekatera naselja predvsem v neposredni bližini mesta Brežic, ki so izgubila podeželski značaj ter postala po načinu bivanja delno urbana naselja, predvsem v smislu spalnih naselij. Gre predvsem za naselja Krška vas, Cerklje ob Krki, Dobova, Artiče, Čatež ob Savi, Jesenice, Obrežje, Dečno Selo, Globoko, Arnovo selo, Bizeljsko in Pišece.

(6)Precej stihijski razvoj omrežja naselij v preteklosti, se danes izkazuje v nizkem nivoju oskrbnih dejavnosti ter pomanjkanju zaposlitvenih možnosti izven občinskega centra. Delni razlog leži tudi v neprimerno opredeljeni podrobni namenski rabi in obsegu zemljišč za poselitev, kot na primer zemljišč za obrtne in poslovne dejavnosti ter v preteklosti neustrezno opredeljena stavbna zemljišča za stanovanja (neustrezen teren, slaba osončenost, nedostopnost ipd.) kakor tudi območja za razvoj gospodarstva in industrije.

(7)Pojav razpršene gradnje je za občino zelo pogost, kar se odraža v slabi prepoznavnosti prostora, v slabi komunalni opremi ter nenazadnje v slabšem odnosu do prepoznavnih kvalitet prostora. Na širšem območju Bizeljskega se je razvil negativen pojav razpršene gradnje, ki ni sledil tipiki gradnje vinorodnega območja. Na območju prevladujejo stanovanjski in počitniški objekti, ki se ne skladajo v kulturno krajino, hkrati pa se zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti (vinarstva in sadjarstva) zarašča in spreminja kvalitetno podobo. Na območju Gorjancev se je razvil negativni pojav razpršene gradnje v manjši meri in večini v neposredni bližini naselij. Na območju Krško-brežiškega polja pa se je razvil negativni pojav razpršene gradnje predvsem na njegovem severnem robu, kjer so se objekti pojavili ob komunikacijah, vendar ne v obliki tradicionalne obcestne gradnje.

(8)V občini je po velikosti največ dvo in trisobnih stanovanj. Stanovanja so po velikosti nekoliko večja od državnega povprečja. Družbena infrastruktura:

(9)Na področju družbenih dejavnosti je mreža oskrbljenosti z zdravstvenimi storitvami zadovoljivo pokrita in v bližnji prihodnosti ni predvideno odprtje novih zdravstvenih enot. Nujne pa bi bile širitve nekaterih obstoječih zdravstvenih enot predvsem zaradi velikih potreb po nujni medicinski pomoči, ki so posledica bližine Šengenske meje in velike količine turistov (predvsem iz Term Čatež). Mreža lekarn je dobro pokrita. Bolnišnica v Brežicah pokriva vse potrebe občanov po sekundarnem zdravstvu in zato njene širitve niso potrebne. Na področju socialnega varstva delujeta v občini, Dom upokojencev v Brežicah, v izgradnji so tudi varovana stanovanja v Brežicah. Poleg doma upokojencev je za starejše občane organizirana tudi pomoč na domu in od leta 2004 oskrba z družinskim pomočnikom.

(10)Mreža izobraževalnih institucij je v občini dobro prekrita. Predvsem v Brežicah pa se večina le-teh sooča s prostorsko stisko in utesnjenostjo. Zato je smiselno koncentriranje te dejavnosti v novo formirani coni družbenih dejavnosti, ki se je s premestitvijo trgovske šole in gradnjo atletske steze že začela nakazovati ob križišču Ceste svobode in Bizeljske ceste.

(11)V Brežicah se srednješolsko izobraževanje izvaja na dveh srednjih šolah, in sicer: – Gimnazija Brežice, ki nudi izobraževalni program splošne gimnazije (z možnostjo prilagoditve gimnazijskega predmetnika na predmetnik evropskega oddelka) in izobraževalni program ekonomske gimnazije ter – Srednja ekonomska in trgovska šola Brežice (s poklicnim programom trgovec ter strokovnim programom ekonomski tehnik).

(12)V Brežicah deluje ena višja šola – Višja strokovna šola Brežice, ki izvaja program komercialist, kot enota Srednje ekonomske in trgovske šole Brežice. Šola pokriva potrebe po komercialistih na širšem posavskem področju.

(13)Predšolsko vzgojo v vrtcih izvajajo javni in zasebni vrtci. Na območju Občine Brežice je 9 vrtcev, v katerih je v otroškem varstvu okrog 550 otrok. V naseljih (razen Brežic) so vrtci v sklopu šolskih objektov.

(14)Športna infrastruktura v občini je zadovoljivo razvita predvsem v mestu Brežice (športni park z raznolikimi površinami in objekti). Športna infrastruktura v drugih naseljih je pogosto ob šolah in ob vaških jedrih, ki se v popoldanskem času uporablja za rekreacijo vseh občanov in športnih društev v občini. Otroška igrišča so urejena v mestu Brežice, vendar je le-teh premalo. Posamična otroška igrišča so tudi v nekaterih naseljih izven mesta.

(15)V občini je dobra razvita tudi mladinska infrastruktura, za kar skrbi Mladinski center Brežice v okviru katerega deluje tudi mladinski hotel. Rekreacija, šport in turizem:

(16)Celotno območje občine je zelo zanimivo za rekreacijo. Rekreacijska ponudba se razvija, vendar ta še ni ustrezno strukturirana. V zadnjem obdobju se je v občini razvilo več najrazličnejših kolesarskih in sprehajalnih poti povezanih z naravno in kulturno dediščino (Brežiška kolesarska pot, Sadjarska artiška kolesarska pot, Brežiška planinska pot, spominska pot ‚Po poteh kozjanskih borcev‘, Sromeljska pešpot, Artiška sadjarska pešpot, pešpot »Po poteh dr. Slavka Sušina«) kot tudi različnih dogodkov, povezanih s športom in rekreacijo (S kolesom na pot po Občini Brežice, tek s Primožem Kozmusom v sklopu dogodka »Brežice moje mesto« ipd.). Z vidika intenzivnejše rekreacije v odprtem prostoru je pomembno izkoriščanje termalne vode (s poudarkom na Termah Čatež). Občina se nahaja na območju, ker se na podlagi termične analize izkazuje velik potencial izkoriščanja termalne energije. Občina ima več širših turistično-rekreacijskih območij – Bizeljsko in Gorjanci ter specifično območje – območje Jovsi. Občina je bogata s kulturnimi in zgodovinskimi ‚področji‘ kot so Pišece, Bizeljsko, Mokrice, grad Brežice. V zadnjem obdobju se je v občini razvilo več najrazličnejših sprehajalnih poti, povezanih z naravno in kulturno dediščino, predvsem v obliki vinskih cest (Bizeljsko-sremiška in Podgorjanska vinska cesta) in sadjarskih poti. V občini je veliko naravnih danosti (Jovsi, Šentvid, Orlica, Vrhovi Pečic …). Za razvoj rekreacijske in športne ponudbe v občini skrbi večje število manjših športnih, razvojnih in turističnih društev, za vzdrževanje športne kulture pa skrbi Zavod za šport. Na območju se nahaja športno letališče Cerklje in Mihalovec. V okviru športne ponudbe pa je v občini tudi bazen v Dobovi in bazeni v kopališčih Term Čatež. Gospodarstvo:

(17)V občini je bilo leta 2009, 1.606 podjetij. V občini so nekoliko slabše zaposlitvene možnosti v primerjavi z državo in regijo, saj tudi število delovnih mest stagnira oziroma nazaduje. Izkazan je močan primanjkljaj delovnih mest. V občini je zelo monocentrična razporeditev delovnih mest (Brežice, Čatež) predvsem v ravninskem delu občine. Problematična je tudi struktura delovnih mest, njihova lokacijska razporeditev in predvsem število delovnih mest. Nezadovoljiva je tudi struktura delovnih mest glede na kvalifikacijsko in izobrazbeno zahtevnost. V občini je močno razvit terciarni sektor, kar pa je lahko tudi posledica slabo razvitega sekundarnega sektorja.

(18)Na gospodarskem področju so močno zastopane terciarne dejavnosti (trgovina, popravila motornih vozil, izdelkov široke porabe ter drugih storitvenih dejavnosti), pa tudi industrija in gradbeništvo.

(19)V občini ni bilo v preteklosti sistemskega pristopa k načrtovanju, pripravi in prenovi gospodarskih con. Kljub pričakovanju, da se bodo s pojavom meje s Hrvaško dogradile nove gospodarske cone v občini, se to ni zgodilo, zaradi neustrezno izbranih nekaterih lokacij gospodarskih con (območja arheološke dediščine, slaba dostopnost), neaktivnosti občine pri nakupu nezazidanih stavbnih zemljišč, nepravočasne izgradnje komunalno opremljenih stavbnih zemljišč in prenove dotrajane infrastrukture ter previsoke cene komunalno opremljenih stavbnih zemljišč.

(20)Na območju občine je v veljavnih prostorskih aktih lociranih 6 industrijsko-obrtnih con in gospodarsko središče Feniks: – IC Brezina Meri 42.8 ha in je v pretežni meri nepozidana. – OC Dobova Cona meri 16.6 ha. Nepozidanih stavbnih zemljišč je še 2/3 območja. – gospodarsko območje TPV Območje je v celoti pozidano, ima pa možnost širitve proti jugu. – GC Krška vas – IC Slovenska vas Po planu je opredeljena kot območje velikosti 38.5 ha. Trenutno je na območju v večji meri lastnik zemljišč vojska, zato je nujna ureditev lastništva. Je 50 % pozidana in v njej obratujejo posamezna podjetja. – GTO – gospodarski terminal Obrežje Velikost je 16,1 ha. V tem trenutku je gradnja in opremljanje ustavljeno, zaradi arheoloških najdišč.

(21)V občini so še sledeče obstoječe poslovno industrijske lokacije: – Vino Brežice; – IC Sromlje; – Livarna Dobova, ki je že 10 let v stečaju in ne izkazuje potrebe po širitvi območja. – Zahodno območje obvoznice Brežice, kjer se nahajajo večji storitveno proizvodni kompleksi, ki so aktivni in izkazujejo vse večje potrebe po širitvi na obstoječih lokacijah. – Območje ob Obrtni ulici, ki je obdano s strnjeno stanovanjsko pozidavo, trenutno ne izkazuje potrebe po širitvi, saj območje ni v funkciji. – ter več manjših poslovno-gospodarskih središč v sklopu obstoječih lokalnih središč.

(22)Obrtništvo v občini je še vedno močno zastopano. Primanjkujejo manjše obrtne lokacije v naseljih, oziroma možnosti za njihove širitve v občinskih središčih ter drugih naseljih. Naravne in kulturne danosti:

(23)Naravne in kulturne danosti občine predstavljajo velik potencial za oblikovanje raznolike in prostorsko ustrezno razvrščene turistične ponudbe. Poleg že uveljavljenih turističnih lokacij v občini (Terme Čatež, grad Mokrice z golfom), občina posebno pozornost namenja razvoju turizma v svojem širšem prostoru – s poudarkom na širšem območju Bizeljskega in Gorjancev. Turistični potencial v smislu vključevanja kulturne dediščine ter naravnih danosti v turistično ponudbo, kot tudi razvoj specifične kvalitetne turistične ponudbe (vezane na termalni turizem, vinske poti …) je še vedno premalo izkoriščen. Pomanjkljivost v turistični ponudbi predstavlja tudi izrazita koncentracija nastanitvenih zmogljivosti v Termah Čatež ter nizka koncentracija teh kapacitet v preostalih delih občine. Te se v občini postopoma razvijajo predvsem v navezavi s turističnimi kmetijami in vinskimi potmi.

(24)Območje občine je bogato z gradovi od katerih sta izkoriščena predvsem dva – grad Brežice in grad Mokrice. Velik in premalo izkoriščen potencial pa v občini predstavljata gradova Bizeljsko in Pišece. Primer ustreznega vključevanja območja varstva narave v turistično-rekreacijsko ponudbo občine so Jovsi. Tak potencial ima še več območji v občini – širše območje Bizeljskega, Gorjanci, Dobrava. Krajina:

(25)Za občino je značilna izrazito pestra krajinska slika s prepletom krajinskih elementov kraških krajin notranje Slovenije (južni del občine – Gorjanci nad Krško-Brežiškim poljem) ter krajin subpanonske regije (osrednji in severni del občine – Krško-Brežiško polje in Posavsko-Obsoteljsko gričevje). Značilni vzorci, ki izoblikujejo prepoznavno krajinsko sliko osrednjega dela občine, so ostanki gozda na ravnini, reki Sava in Krka z meandri in nečlenjena kmetijska krajina. Za severni del občine je značilna drobno členjena kmetijska krajina s prepletom vinogradov, pašnikov ter gozda, doline s potoki in strnjen gozd na večjih naklonih. Južni del občine pa oblikujejo sledeči krajinski vzorci – preplet kmetijske krajine z gozdom, vinogradi na pobočjih ter značilen strnjen gozd na območju Cirnika. Izjemno krajinsko vrednost v občini imajo območja Jovsi, Stankovo in Gadova peč ter Podsreda.

(26)Kmetijstvo je – glede na intenzivnost pridelave in panoge – prostorsko izrazito deljeno na dva dela. Na območju krško-brežiškega polja prevladuje intenzivnejše kmetijstvo s poudarkom na vrtnarstvu in živinoreji, na območju severnega in južnega dela občine pa prevladuje vinogradništvo. Manj zastopani, vendar zelo pomembni panogi v občini, sta sadjarstvo ter vzgoja cvetja.

(27)Gozdovi predstavljajo približno 35 % območja občine. Ocena zaraščanja je 1 %. Izrazita je razdrobljenost gozdne posesti. Predvsem je gozd omejen na severni (območje Orlice) in južni (območje Cirnika) del občine. Gozdnih rezervatov v občini ni. Kot varovalni gozd je opredeljenih 10 manjših območij nižinskih gozdov (skupno približno 12 ha), ki so pomembni z vidika ohranjanja gozdnih zaplat v kmetijski krajini in eno strnjeno večje območje varovalnega gozda na skrajnem jugu občine. Velik razvojni problem na področju gozdarstva predstavlja tudi izjemno razdrobljena posestniška struktura v gozdih. Posledično gozdna masa v takih gozdovih ostaja.

(28)V občini so nahajališča lignita, dolomita, kremenčevega peska in gramoza. V širši okolici, vključno z naselji Zgornja in Spodnja Pohanca, Arnovo selo, Artiče, Dečno selo in del razpršene gradnje pri Globokem, je površinsko obsežen raziskovalni prostor lignita. V neposredni bližini severno od naselja Globoko je tudi pridobivalni prostor gline in kremenovega peska ter pridobivalni prostor lignita, ki se delno pokriva s pridobivalnim prostorom gline. Znotraj obeh območij je razpršena poselitev. V Vrbini je nahajališče proda. Na Bizeljskem je kamnolom – pridobivalni prostor dolomita. Od teh nahajališč je aktiven kamnolom na Bizeljskem. Rudnik lignita pri Globokem je že opuščen. Sanacija rudnika še ni izvršena. Obstajajo problemi, ker je nad rudnikom poseljeno območje razpršene gradnje. Zaradi posedanja so ponekod ti objekti v nevarnosti. Glinokop pri Globokem še delno izkoriščajo, večina pridobivalnega prostora je že sanirana. Dnevni kop kremenčevega peska je opuščen, a potencial še ostaja. Gramoznice v Vrbini so opuščene in se zaraščajo v sekundarni habitat ali pa so le predvidene v prostorskem aktu in bodo z akumulacijo He Brežice potopljene. Poseben razvojni problem je sovpadanje naselij in razpršene poselitve, ki je znotraj raziskovalnega prostora lignita. Varovanja in omejitve:

(29)Krško-brežiško področje je eno izmed najbolj potresno dejavnih področij v Sloveniji. Jakost potresov v Posavju lahko doseže VII. stopnjo in več po EMS lestvici. Takšna moč potresa povzroča rušenje objektov, predvsem starejših, grajenih pred letom 1963 (torej pred sprejemom predpisov o potresno varni gradnji) in delne poškodbe ter porušitve objektov, grajenih po letu 1963.

(30)Poplavna območja so ob Krki in Savi (Krška vas, del Čateških Toplic, Loče, Mihalovec, Rigonce, Velike Malence), kar predstavlja 10,04 % območja občine. Pogosto je tudi razlitje Sotle (Stara vas). Del Dolenje vasi je podvržena hudourniškim poplavam, kakor tudi nekatera ostala naselja in razpršene oblike gradnje, ki so locirane ob potokih.

(31)V Občini Brežice je evidentiranih 59 plazov, ki so večji in kritični, vsakodnevno pa nastajajo nova erozijska žarišča. Največ se jih pojavlja na severni strani občine – ob Sromljah in Pišecah, manj pa na južnih pobočjih. Večina plazov je saniranih. Le eden od njih ogroža stanovanjsko gradnjo (vikend na Velikih Malencah). Ostali pa ogrožajo predvsem infrastrukturo in kmetijske površine – večinoma vinograde.

(32)V občini so po podatkih Ministrstva za okolje in prostor, zavarovana območja ter območja predlagana za zavarovanje varstvenih območij vodnih virov, 3 območja v površini 4390,71 ha, kar predstavlja 16,36 % območja občine.

(33)Za požarno varnost v Občini Brežice skrbijo prostovoljna gasilska društva, ki jih je na območju občine 31. Profesionalna gasilska služba je v Krškem. Gasilska mreža je v občini pokrita. Požarna voda je zagotovljena iz hidrantov in avtocistern. Hidranti so priključeni na hidrantno omrežje s pitno vodo, vendar se pojavljajo težnje po tehnološki vodi (gradnja bazenov).

(34)V Občini Brežice je 30 zaklonišč od katerih ima le eno uporabno dovoljenje kot zaklonišče osnovne zaščite (zaklonišče ob vrtcu Mavrica).

(35)V bližini občinske meje Brežice je prisotna nuklearna elektrarna Krško. Gospodarska javna infrastruktura:

(36)Omrežje regionalnih in državnih cest je sicer dobro razvejano, vendar se na omrežju pojavlja nekaj kritičnih točk, ki onemogočajo normalen potek prometa skozi naselja, kot tudi onemogočajo njihov kvalitetni razvoj. Problem predstavlja tudi neustrezna razpršena gradnja, ki se je stihijsko razvila ob prometnicah ter njihovi uvozi in izvozi na regionalne in državne ceste.

(37)Na območju občine je omrežje občinskih cest in javnih poti precej razvejano, kljub temu predvsem severni del občine in Gorjanci nimata ugodne dostopnosti do centralnih naselij, kot tudi ne do občinskega centra, obenem pa so povezave na sosednja območja slabe oziroma neobstoječe. Problem predstavlja mnogo slepo zaključenih cest predvsem na severnem območju občine. Problem predstavlja tudi slaba povezanost vzhodnega dela občine ob občinski meji, saj je dostopnost mogoča le preko povezav, ki se nahajajo v osrednjem delu občine. Veliko oviro z vidika pretočnosti občine v smeri sever–jug, predstavlja reka Sava in železnica. Na obeh so prehodi omejeni, na železniški progi pa bodo ob nadgradnji le-te še toliko bolj.

(38)Mesto Brežice ima ustrezno urejen cestni sistem. Sedanja obvoznica dobiva značaj mestne zbirne ceste. Zato bo treba zgraditi novo vzhodno obvoznico mimo Brežic, ki se bo priključevala na avtocesto. Predvidena obvoznica se bo v severnem delu od Šentlenarta nadaljevala z novo povezovalno cestno do Krškega. Prav tako je treba povezati slovenske vasi ob meji južno od avtoceste z novo povezovalno cesto, ki je prostorsko že umeščena.

(39)Hrbtenico železniškega omrežja na območju Občine Brežice predstavlja povezava mednarodnega pomena v okviru 10. panevropskega prometnega koridorja, kjer se načrtujeta tudi rekonstrukcija in dograditev daljinske železniške povezave mednarodnega pomena, ki bodo omogočale hitrosti do 160 km/h. V občini sta dve železniški potniški postaji Brežice in Dobova. Industrijski tiri so speljani le do poslovne cone Brežina.

(40)Mreža avtobusnega javnega potniškega prometa je slabo razvita. Redne povezave so zagotovljene predvsem v smeri glavnih regionalnih prometnic. Dokaj dobro je tudi razvit prevoz šolskih otrok iz zaledja v centrali del občine.

(41)Na območju občine, je na področju opremljanja z električno energijo dobro poskrbljeno. Omrežje je dobro razvejano in se po potrebi dopolnjuje. Večjih težav pri prenosih električne energije ni.

(42)V občini je zgrajeno plinovodno omrežje, ki je že v uporabi: – razvod Drnovo–Češnjice–Cerklje–Krška vas–Brežice, ob katerem so plinificirana predvsem naselja Črešnjice, Cerklje, Župeča vas, Račja vas, Boršt, Krška vas, Brežice z zaselkoma Trnje in Zakot – omrežje v izgradnji v Brežicah, ter razvod Čatež in Terme Čatež.

(43)V občini ni celoten sistem oskrbe s pitno vodo v upravljanju javne gospodarske službe, saj kar nekaj lokalnih skupnosti samostojno vodi vodo-oskrbo pod vodstvom vodovodnih odborov. Iz tega sledi, da se javnega vodovodnega sistema Brežice oziroma iz vseh podsistemov oskrbuje 20.067 prebivalcev od celotne populacije v občini 24.443 ljudi. V občini deluje 7 vodovodnih sistemov (VS Brežice, VS Pišece, VS Mokrice, VS Sromlje, VS Stojanski Vrh, VS Križe in VS Mrzlavski gaj–Vitovec–Stankovi). Nekateri vodovodni sistemi so zelo zahtevni, saj se voda črpa iz globoke podtalnice iz vodnjakov, ki so globoki tudi do 200 m. V nekaterih sistemih se mora voda tudi prečrpavati za višje ležeča naselja. Zaradi zahtevnosti sistemov se ponekod obratuje z zelo visokimi tlaki, kar povečuje tudi izgube vode na teh vodovodnih sistemih. Vodovodna sistema Artiče–Arnovo selo še nista v upravljanju občine. Sistema sta locirana v neposredni bližini, v isti krajevni skupnosti – KS Artiče, a sta ločena. Tudi vodovodni sistem Bizeljsko ni v upravljanje občine. Ravno tako pa je na južnem predelu občine še kar nekaj vodovodnih sistemov, ki še niso v upravljanju občine.

(44)V občini se nahajajo trije kanalizacijski sistemi. Ti sistemi se nahajajo na trinajstih širših poselitvenih območjih: Brežice, Čatež ob Savi, Dobova, Globoko, Jesenice, Mala dolina, Mihalovec, Mostec, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Rajec, Slovenska vas in Velika dolina. Celotna dolžina kanalskih vodov sekundarnega in primarnega omrežja, ki ga upravlja Komunala d. o. o., Brežice znaša dobrih 113 km.

(45)Za ravnanje z odpadki v Občini Brežice skrbi Komunala Brežice d. o. o. V sistem zbiranja, odvažanja in odlaganja komunalnih in drugih odpadkov je v občini zajeto okoli 22.530 prebivalcev ter vsa podjetja in javni zavodi, kar pomeni, da je odvoz odpadkov urejen na območju celotne občine. V neposredni bližini Boršta oziroma jugo vzhodno od Letališča Cerklje ob Krki, je lociran zbirno reciklažni center, kjer odpadke ločujejo po posameznih frakcijah. Na celotnem območju Občine Brežice so vzpostavljeni ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov – steklo, papir, odpadna embalaža. Komunalno podjetje je na primeren način osveščalo ljudi o skrbnem odlaganju in ločevanju odpadkov, kar kaže tudi poročilo iz terena, da ni več črnih odlagališč oziroma so ta izjemno redka in lokalna. Komunalni odpadki se že od leta 2005 odvažajo na odlagališče Leskovec pri Novem mestu, s katerim upravlja CEROD Novo mesto. 7. člen (Možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)

(1)Gospodarstvo Ugodna prometna lega, vstop Slovenije v EU in Schengen, avtoceste in nadgradnja železniške infrastrukture s posledičnim povečanjem prometnih tokov, ustvarja povpraševanje po industrijskih in poslovnih površinah v občini. Občina ima ugodne možnosti za krepitev vloge proizvodnega in poslovnega središča ter posledično zaposlitvenega središča s poudarkom na rasti števila delovnih mest, predvsem v storitvenih dejavnostih. V Občini Brežice se izkazuje velik potencial za prometno logistično območje nacionalnega pomena. Vstop Slovenije v Evropsko unijo, predvsem pa vključitev v šengenski režim predstavlja za občino izjemen potencial za nadaljnji razvoj prometno logističnih ter proizvodnih dejavnosti.

(2)Turizem Bogate kulturne značilnosti in naravne danosti ter dobra dostopnost predstavljajo za občino izjemen potencial za turizem. Ob dejstvu, da varstveni režimi, predvsem na nekaterih predelih občine, predstavljajo omejitve za večji razvoj drugih dejavnosti, predstavlja turizem potencial za gospodarski razvoj. Razvoj turizma v mestu in na podeželju je prepoznan kot perspektivna dejavnost v občini, še posebej s povezovanjem športne infrastrukture ter naravne in kulturne dediščine. Poleg razvoja podeželskega turizma ima občina tudi kvalitetne prostorske in vsebinske možnosti razvoja na področju športno rekreativnih dejavnosti (rečni turizem, zdraviliški turizem ipd.) z že obstoječo kvalitetno infrastrukturo ter možnostjo nadgradnje le-te v usmerjene turistične ponudbe. Pomemben segment celovitega turističnega produkta je dopolnilna ponudba turističnih kmetij ter turističnih zidanic.

(3)Gospodarska javna infrastruktura Predvidena posodobitev železniškega omrežja predstavlja za občino dodatno možnost gospodarskega razvoja kot prometnega vozlišča oziroma prometno logističnega terminala nacionalnega pomena. Obenem pa omogoča tudi razvoj železniškega javnega potniškega prometa na nacionalni in regijski ravni. Veliko priložnost v prostoru predstavlja tudi povezava prometnih sistemov: cestnega, železniškega in rečnega. Z opremljanjem obstoječih in načrtovanih stavbnih zemljišč z gospodarsko javno infrastrukturo in najsodobnejšo elektronsko komunikacijo bo občina lahko konkurirala ožjemu in širšemu (Ljubljana, Zagreb) tržišču, s tem pa bo dodan dodaten razvojni moment gospodarstvu v občini.

(4)Stanovanjska gradnja in urejanje naselij S smotrnim načrtovanjem zemljišč za potrebe stanovanj lahko občina krepi policentričen razvoj omrežja naselij. Obenem pa ima možnost sanacije negativnega pojava razpršene gradnje v odprtem prostoru ter ob naseljih vključno s prenovo stanovanjskega fonda. Ob tem je treba posebno pozornost posvetiti umeščanju zemljišč za stanovanjsko gradnjo in merilih zanjo v odnosu do obstoječih naselbinskih jeder ter kvalitetne kulturne krajine.

(5)Oskrba in družbena javna infrastruktura V občini je treba zagotoviti možnosti prostorskega razvoja za oskrbne dejavnosti prednostno v načrtovanem omrežju naselij, kot tudi v naseljih, ki so delno urbanizirana. Osnovna javna družbena infrastruktura je v občini dobro razvita. Treba je zagotoviti prostorske možnosti za razvoj srednješolskih, višješolskih in visokošolskih programov. 8. člen (Medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1)Občina se pretežno povezuje v smeri Krškega in Zagreba tako preko železniškega kot tudi avtocestnega omrežja in sistema regionalnih prometnic. Slabše je občina povezana z mejnimi občinami na severu ter čezmejnimi občinami, zaradi državne meje, ki je zavrla družbene procese in posledično procese razvoja prometnega omrežja območja.

(2)Občina je povezana tudi z Zagrebom, glavnim mestom Republike Hrvaške, predvsem v zaposlitvenih, izobraževalnih in ekonomskih funkcijah. Vplivno območje Zagreba že sega do državne meje in brez učinkovitih razvojnih usmeritev Brežiške občine lahko postane močna konkurenčna ovira. Hkrati pa lahko občina v okviru razvoja gradu Mokrice vzpostavi kvalitetno vstopno točko v občino in državo ter s tem še dodatno poveže navezavo na sosednjo državo.

(3)Občina je vključena v območje Kozjanskega parka skupaj z ostalimi štirimi občinami (Bistrica ob Sotli, Kozje, Krško in Podčetrtek).

(4)Občina se povezuje s sosednjimi občinami tudi skozi kolesarske poti in pešpoti, kakor tudi preko turistično rekreativnih območij.

(5)Območje Gorjancev je pomembna meddržavna rekreacijska površina, kjer se planinske poti prepletajo in povezujejo tudi čez mejo. II.2.2 Cilji 9. člen (Cilji prostorskega razvoja)

(1)Vloga občine v regiji – Mesto Brežice se bo, skladno s strategijo prostorskega razvoja Slovenije, prednostno razvijalo kot središče nacionalnega pomena v sklopu somestja Krško–Sevnica–Brežice. – v okviru 10. panevropskega koridorja bo občina omogočala prostorske možnosti za potrebne nadgradnje prometne infrastrukture, ki bo usklajena s predpisano ureditvijo mejnih prehodov. – Z razvojem prometno-logističnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti bo občina prevzela vodilno vlogo prometno-logističnega, proizvodnega in storitvenega centra v zaledju večjih centrov v regiji in širšem čezmejnem prostoru. – Z nadgradnjo turistične infrastrukture bo občina prevzela vodilno vlogo v regiji tudi na področju turizma. – Z izgradnjo pristanišča na Savi se bo pomembno vplivalo na plovnost Save ter s tem še na pridobitev pomembnosti znotraj prometno-logističnih sistemov. – Z izgradnjo hidroelektrarn na Savi bo občina prevzela pomembno vlogo na področju proizvodnje električne energije na regijskem in državnem nivoju.

(2)Poselitev – Mesto Brežice se bo krepilo kot močno regionalno središče, ki vzpostavlja konkurenčen odnos v ponudbi delovnih mest z večjimi centri v regiji in čez mejo, predvsem na področju prometno-logističnih, proizvodnih ter storitvenih dejavnostih, obenem pa s sodobno zasnovanim mestom s kvalitetno ponudbo oskrbnih, storitvenih, družbenih, izobraževalnih, kulturnih, športnih in drugih dejavnosti, zagotavljali ugodne pogoje za bivanje in razvoj prebivalcev mesta. S prostorskimi akti (tako strateškimi kot izvedbenimi) se bo podoba mesta Brežice načrtno usmerjala v sodoben mestni videz, z vsemi elementi sodobnih urbanističnih in arhitekturnih rešitev, ki bodo tako funkcionalno kot estetsko poudarjali mestni značaj, obenem pa ohranjali prepoznavnost izvornega naselbinskega jedra naselja ter zagotavljali ugodne pogoje za bivanje. Neposredno bo občina z urbano prenovo zagotovila prepoznavno podobo mesta. Hkrati pa se bo zagotavljala ustrezna prenova mestnega jedra, ki bo temeljila na ohranjanju tradicionalnih vzorcev in vključevanju sodobnih urbanističnih in arhitekturnih rešitev. – Pritiski na poselitev se bodo usmerjali preko ustrezno zasnovanega omrežja centralnih naselij, kar bo omogočilo krepitev vseh centrov v omrežju. Občina bo spodbujala uravnotežen razvoj dejavnosti ter omogočila kvalitetne pogoje za bivanje na celotnem območju občine, vključno z demografsko ogroženimi območji. – Kulturna in naravna dediščina se bo vključevala v razvoj poselitve, kot enega ključnih elementov prepoznavnosti prostora občine ter kot vodilo za prenovo in razvoj naselij, obenem pa tudi pomembnega dejavnika gospodarskega razvoja. – Občina bo na celotnem območju občine izvajala ukrepe za dvig kvalitete bivanja, še posebej na območjih strnjenih naseljih. Hkrati bo težila k dvigu zavesti prebivalcev o smotrnem ravnanju s prostorom in umeščanju ter oblikovanju posameznih posegov v prostor. – Stanovanjska gradnja se bo spodbujala tudi v naseljih na demografsko ogroženih območjih, medtem, ko se bo v ostalih naseljih prednostno spodbujala prenova obstoječega stavbnega fonda naselij, ter omogočali stanovanjsko gradnjo v omejenem obsegu. – Upoštevala se bodo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, čisto okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov se bo zagotovila racionalna raba prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v centralnih naseljih, varčevanje z energijo in racionalno porabo sredstev. – Izboljšanje urbane podobe naselij Cerklje ob Krki/Župeča vas, Dobova in Bizeljsko bo občina zagotovila z načrtovanjem sodobnih elementov izgradnje in arhitekturno/urbanističnih elementov prenov, pri čemer se bo upoštevalo ohranjanje arhitekturne identitete v vaških jedrih. – Na območjih kjer je struktura poselitve prepoznana kot degradirana, se bo le-to ustrezno saniralo v okviru sanacije razpršene gradnje z izdelavo ustreznih podrobnih prostorskih načrtov. – V občini se bo posebna pozornost posvetila sistemu javnih površin, ki jih je treba zagotoviti v mestu Brežice in v ostalih centralnih naseljih ter v povezanem omrežju javnih zelenih površin v naseljih (otroška igrišča, ureditev manjših trgov ipd.). – Občina bo pristopila k urejanju javnih površin in pomembnejših prostorskih ureditev na celotnem območju občine z izvedbo javnih natečajev.

(3)Gospodarstvo – Občina bo določila zadostne površine za razvoj poslovnih dejavnosti, kar bo omogočilo postopno zmanjševanje primanjkljaja delovnih mest oziroma večanje zaposlitvenih možnosti v občini in prehod zaposlenih iz sekundarnega sektorja v terciarne in kvartarne dejavnosti. – Omogočil se bo razvoj podeželskega dela občine, predvsem na hribovitih gričevnatih območjih občine, s širjenjem območij razpršene poselitve ter zidanic z namenom razvoja dopolnilnih in dodatnih dejavnostih, ki bodo temeljile na tradicionalnih znanjih. – Spodbujalo se bo ohranjanje in razvoj kmetijstva v navezavi s turizmom, kot pomembna gospodarska panoga, ker se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine, biotska raznovrstnost ter naravne vrednote ob hkratnem preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč. – Poglavitni cilj na področju razvoja podeželja je krepitev večnamenske vloge kmetijstva in gozdarstva. Razvoj podeželja bo slonel na načelih trajnostnega gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi viri, ohranjanju kulturne in simbolne krajinske prepoznavnosti, varovanju okolja in biotske raznovrstnosti ter storitvenih in turističnih dejavnosti. – Turizem se bo v občini razvijal kot pomembna gospodarska panoga.

(4)Turizem – Na celotnem območju občine se bo omogočal razvoj turističnih dejavnosti, predvsem v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi prostora, s kmetijstvom povezanih dejavnosti s poudarkom na vinogradništvu, zdraviliškem turizmu, rekreativnimi dejavnostmi in dejavnostmi za preživljanje prostega časa. – Povezala se bo turistična ponudba občine tako na nivoju trženja kot na prostorskem nivoju – s povezovanjem posameznih območji turistične ponudbe. – Vzpostavili se bodo centri, ki bodo delovali kot izhodišče turistične ponudbe na posameznih delih občine: za osrednji del občine – mesto Brežice, za severni del občine – naselje Bizeljsko, za južni del občine – Terme Čatež. Prav tako pomembni pa sta tudi izhodiščni točki Bušeča vas, vezana na Krko in Podgorjansko vinsko turistično cesto ter izhodiščna točka Pečice kot izhodiščna točka za poti po Orlici in kot navezava na sosednji občini ter Kozjanski regijski park. – Z ohranjanjem in valorizacijo naravne in kulturne dediščine na območju občine, sodobnimi arhitekturnimi in urbanističnimi rešitvami ter razvojem poslovnih dejavnosti bo občina razvijala turistično vlogo mesta Brežice kot pomembne turistične vstopne točke za širše območje ter center kvalitetne turistične ponudbe. Ob tem se bo izvajala aktivna revitalizacija mestnega jedra z dodajanjem atraktivnih dejavnosti tudi v povezavi z vlogo v širšem prostoru. – Ob mestu Brežice se bo razvijalo pomembno rekreacijsko območje v okviru hidroelektrarne Športno rekreacijski center Vrbina, ki bo nadgradilo ponudbo starega mestnega jedra. – Občina bo krepila vlogo mestnega jedra tudi z aktivno navezavo le-tega na širši prostor, predvsem na Savo in Krko, ter kmetijskimi površinami med Savo in Brežicami in Šentvidom, s tem pa se bo razvilo eno pomembnejših turistično rekreativnih območij občine – Osrednje turistično-rekreativno območje ob mestu Brežice. – Z ohranjanjem arhitekturne tipike zidanic in hramov se bo vzpostavil nov način trženja turistične ponudbe severnega in južnega dela občine s poudarkom na trženju kulturne krajine kot prvine kakovosti v teh dveh delih občine. – V osrednjem delu občine se bo krepila turistična dejavnost Term Čatež ter njihova odprtost in povezanost z ostalimi nosilci turistične ponudbe v občini. – Letališče Cerklje ob Krki se bo aktivno vključilo v turistično ponudbo Občine Brežice. Na območju se bo vzpostavila tudi info.-točka. – Posodabljalo in razvijalo se bo kolesarsko omrežje ter omrežja tematskih poti, kot sistema povezovanja raznolike ponudbe na celotnem območju občine in širše ter kot temeljno športno rekreacijsko ponudbo občine. – Spodbujal se bo razvoj raznolike ponudbe nočitvenih kapacitet v občini, s poudarkom vključevanja teh kapacitet v območja naselbinske dediščine.

(5)Gospodarska javna infrastruktura – S posodobitvami regionalnega prometnega omrežja ter posodobitve železniškega omrežja se bodo zagotavljale dobre povezanosti znotraj regije. – S posodobitvami na regionalnem in občinskem omrežju je treba zagotoviti boljšo dostopnost do občinskega središča predvsem severnega dela občine v odnosu do občinskih središč. Predvidene so izgradnje obvoznic ob naselju Skopice, Brežice in Brezina, za katere bo občina varovala koridorje. – Izboljšala se bo dostopnost in možnost povezovanja na hitre prometne povezave za območja demografske stagnacije, tj. za območja severnega dela občine. – V okviru celovite prometne ureditve mesta Brežic se bo zasnoval sodoben in učinkovit sistem prometnega povezovanja, mirujočega prometa, ter kolesarskih poti in pešpoti. – Izboljšala se bo prometna ureditev naselij ter pristopi k zagotavljanju ustrezno zasnovanega prometnega režima v naseljih, ki bo zagotavljal ustrezno zasnovan sistem dostopnih in zbirnih poti, urejenim priključevanjem in križanjem prometnic, ustrezno zasnovanim sistemom varnih pešpoti v naselju, vključno z varnimi prehodi za pešce ter ustrezno urejenimi in zadostnimi površinami za mirujoči promet. – Spodbujal se bo razvoj in povezovanje javnega avtobusnega in železniškega potniškega prometa na celotnem območju občine. – S programi opremljanja zemljišč za gradnjo se bodo načrtovala in omogočala izvedba ustrezne energetske ter komunalne opremljenosti naselij, poslovnih con in turističnih območij. Komunalno opremljenost bo občina zagotavljala s postopnim opremljanjem, ob upoštevanju prioritet in faznosti glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij. – Skrbelo se bo za trajnostno ravnanje z odpadki ter sodelovanje pri vzpostavljanju regijskega sistema z ravnanjem z odpadki.

(6)Oskrba in družbena javna infrastruktura – Občina bo zagotavljala ustrezno rabo površin za razvoj oskrbnih in družbenih dejavnosti in njihovo ustrezno dostopnost. Hkrati bo ohranjala in prenavljala obstoječe ter vzpostavljala nove površine in prostorske ureditve za te dejavnosti. S tem bo dosežena visoka kakovost oskrbe prebivalcev v občini in v mestu, ter bodo oblikovani ustrezni programi in nadgrajevanja prepoznavnosti mesta kot središča nacionalnega pomena. Omrežje teh dejavnosti bo treba dopolnjevati glede na demografska gibanja in dostopnost. – S spodbujanjem razvoja upravnih, centralnih, oskrbnih, kulturnih, športnih, izobraževalnih, zdravstvenih funkcij ter funkcij socialnega varstva bo občina še vnaprej krepila vlogo mesta Brežic kot pomembnega regionalnega središča. – Občina bo omogočila uravnotežen dostop do osnovne oskrbe za prebivalce na celotnem območju občine.

(7)Naravna dediščina – ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti ter ohranjanje habitatnih tipov. – ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih območjih. – ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in ohranitev naravnega ravnovesja na EPO. II.2.3 Prioritete uresničevanja ciljev 10. člen (Prioritete uresničevanja ciljev) Prioritete uresničevanja ciljev v smislu zagotavljanja prostorskih možnosti, določamo v naslednjem vrstnem redu:

(1)Gospodarstvo: – Širitev in ureditev obstoječih gospodarskih con (Dobova, Brezina pri Brežicah). – Načrtovanje novih gospodarskih koridorjev (na vzhodnem delu ob Cesti Svobode in južno od naselja Trnje ob obstoječi vpadnici, širitev gospodarskih enot v Šentlenartu).

(2)Turizem: – Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj turističnih središč za posamezne dele občine – v mestu Brežice, v Termah Čatež, v Termah Paradiso v Dobovi, v sklopu gradov Bizeljsko in Pišece ter v sklopu gradu Mokrice ter z njimi povezanih ustreznih infrastrukturnih površin. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za ustrezno povezovanje posameznih delov občine z vidika turistične ponudbe – predvsem povezovanje v smeri sever–jug. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj turističnih dejavnosti na širšem območju Bizeljskega in Gorjancih. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za ohranjanje in razvoj turističnih, kolesarskih in pešpoti. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za vzpostavitev mreže turistično informacijskih centrov in info. točk.

(3)Gospodarska javna infrastruktura: – varovanje koridorjev za izgradnjo obvoznic, mestnih obvoznic in razbremenilnih cest. – varovanje koridorjev in prostora za sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(4)Stanovanjska gradnja in urejanje naselij: – Sanacija razpršene gradnje na celotnem območju občine. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za poslovno-stanovanjsko gradnjo, večstanovanjsko gradnjo višje gostote in individualno stanovanjsko gradnjo v mestu Brežice v povezavi s centralnimi funkcijami in oskrbnimi dejavnostmi ter v ustreznem višinskem razmerju do starega jedra mesta in mestnih dominant. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za celovito zasnovana območja zelenih površin v mestu Brežice preko katerih se omogočajo kvalitetne in varne peš in kolesarske povezave, med ključnimi območji dejavnosti znotraj naselja, zagotovljanje potrebnih območij za rekreacijo, otroška igrišča, oddih ipd. obenem pa z njimi omogočati kvalitetno soustvarjanje urbanega značaja mesta. – Zgoščevanje in zagotavljanje primerne komunalne opremljenosti, dostopa do osnovne oskrbe, vzpostavitev primerne prometne ureditve ter oblikovna sanacija v odnosu do izvornih območij naselbinskih jeder ter kulturne krajine na preostalem delu občine.

(5)Oskrba in družbena javna infrastruktura: – Zagotavljanje prostorskih možnosti za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje. Vzpostavitev centralne OŠ v Brežicah in centralnega vrtca v Brežicah na lokaciji ob obstoječi srednji trgovski in ekonomski šoli. – Zagotovitev prostorskih možnosti za razvoj športnih in rekreativnih dejavnosti na območju mesta Brežice, naj se prioritetno umeščajo v športno rekreacijski center Vrbina in ob predviden celostni šolski kompleks v podaljšku naselja Zakot. II.3 Zasnova prostorskega razvoja občine Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana na karti 2.1.1 Zasnova prostorskega razvoja. 11. člen (Prednostna območja za razvoj dejavnosti)

(1)Gospodarstvo – Občina bo krepila moč Brežic kot mesta, ki poleg bivalnega središča opravlja vlogo regionalnega gospodarskega, poslovnega in zaposlitvenega centra širšega območja regije, hkrati pa izboljšuje tudi svojo kulturno in turistično vlogo v širšem gravitacijskem območju. – Prednostno območje za razvoj gospodarstva so obstoječe in načrtovane gospodarske cone IC Brezina, OC Dobova, gospodarsko območje v Šentlenartu (TPV in ostali), GC Krška vas, IC Slovenska vas. Še posebej pomembno za gospodarski razvoj občine pa je poslovno središče Feniks ter načrtovani logistični center pri Dobovi. – Potencial za razvoj proizvodnih območij je na območju občine, predvsem pa neposredno ob območju železnice in avtoceste, je velik. Izkazane so prostorske možnosti za povezavo čezmejnih proizvodnih območij vzdolž avtoceste ter posledično razvoj pomembne in privlačne čezmejne proizvodno logistične tranzitne lokacije vzdolž 10. panevropskega koridorja. – prednostno območje za razvoj gospodarstva je tudi ob avtocestni pas. – Območja za pridobivanja mineralnih surovin so: kamnolom Bizeljsko – širitev, površinski kop Globoko, gramoznica Vrbina-Brežice in pridobivalni prostor Bizeljsko. Izkoriščanje mineralnih surovin v občini predstavlja pomembno gospodarsko panogo. – Zaradi potrebe po omejevanju zaraščanja kmetijskih površin ter ohranjanja kulturne krajine se omogočata ohranjanje in razvoj kmetijskih dejavnosti na celotnem območju občine. Intenzivno kmetijstvo se spodbuja še posebej na ravninskem delu občine. – izkoriščanje geotermalne energije se spodbuja na celotnem območju občine in zato se ta območja izkazujejo tudi kot prednostna območja za razvoj gospodarstva.

(2)Turizem Prednostno se območja za razvoj turizma opredeljujejo: – na območju Krško-Brežiškega polja: v mestu Brežice (turistično središče, info center, nočitvene zmogljivosti), na območju Term Čatež (termalni turizem, kongresni turizem, nočitvene zmogljivosti, info točka, zabaviščni turizem), na območju naselja Cerklje ob Krki (podjetniški turizem); – na območju med Savo in Krko ter rekreacijskimi površinami pod starim mestnim jedrom in v navezavi s Šentvidom se izoblikuje pomembno turistično rekreacijsko območje – Osrednje turistično-rekreativno območje ob mestu Brežice; – na območju Gorjancev nad Krško-Brežiškim poljem: na območju gradu Mokrice (rekreacijska infrastruktura, nočitvene zmogljivosti), na območju pod Ribnico (formiranje območja nočitvenih zmogljivosti v odprtem prostoru); – na območju širšega območja Bizeljskega: na območju gradu Pišece in Bizeljsko (turistično središče). – na območju Gorjancev nad Krško-Brežiškim poljem ter na širšem območju Bizeljskega se kot turistična območja prednostno opredeljujejo objekti v sklopu vinogradov s turistično ponudbo ter turistične kmetije, repnice … – Občina ohranja in zagotavlja prostorske možnosti za ohranjanje in razvoj turistične kolesarske mreže ter omogoča ohranjanje in razvoj rekreacijskih in tematskih pešpoti. Zagotavlja se možnost navezovanja tematskih poti, ki se navezuje na širše območje v regijskem smislu – na Regijski park Kozjansko, na Gorjance.

(3)Gospodarska javna infrastruktura – Za zagotavljanje kvalitetnih površin tako za gospodarske, centralne in druge dejavnosti, kot za bivanje oziroma razvoj sodobnega urbanega središča, je treba v Brežicah pristopiti k celovitemu prometnemu urejanju mesta. – V poglavitnih smereh gospodarskega in poselitvenega razvoja je treba zagotoviti ustrezno prometno dostopnost z izgradnjo obvoznic oziroma omogočiti celovito prometno ureditev v teh naseljih. – Treba je zagotoviti prostorske možnosti za izvedbo kanalizacijskih sistemov s pripadajočimi čistilnimi napravami v vseh naseljih oziroma aglomeracijah, ki jih predvideva operativni program opremljanja in odvajanja odpadnih vod v Občini Brežice. – Izboljšati je treba dostopnost turističnih območij s predvsem nadgradnjo obstoječih cest.

(4)Stanovanjska gradnja in urejanje naselij – Večstanovanjsko in poslovno-stanovanjsko gradnjo prednostno usmerjamo predvsem v mesto Brežice, kjer s to tipologijo gradnje ob zagotavljanju kvalitetnih bivalnih pogojev in dostopnosti do oskrbnih, storitvenih, rekreacijskih in družbenih dejavnosti ter bližino delovnih mest ustvarjamo videz sodobnega mesta. – Večja območja za stanovanjsko gradnjo pretežno individualno gradnjo ter v povezavi s poslovnimi stavbami v manjšem obsegu, omogočamo v centralnih naseljih, kjer ob ureditvi prometnih in javnih površin ter prenovi naselbinskih jeder ustvarjamo urejen in sodoben urbani videz naselij. Območja oblikujemo na način, da ostaja izvorno jedro prepoznavno ter ohranja vlogo centra naselja. – Individualno stanovanjsko gradnjo usmerjamo v območja centralnih naselij, kjer poskušamo z zgoščevanjem ter oblikovnimi rešitvami sanirati njihovo pojavnost v prostoru, omogočamo ustrezno komunalno opremljenost ter vzpostavljamo odnos do izvornih naselbinskih jeder. – v vaških jedrih na podeželju z usmerjenimi prenovami stavbnega fonda in umeščanjem primernih dejavnosti (turizem, centralne dejavnosti) ob upoštevanju kulturne dediščine, izboljšujemo aktivnosti posameznih vasi.

(5)Oskrba in družbena javna infrastruktura – Razvoj osnovnih oskrbnih dejavnosti je treba prednostno spodbujati tako v stanovanjskih območjih v mestu Brežice kot v celotnem omrežju centralnih naselij oziroma naseljih, kjer je v preteklem obdobju prišlo do večjega obsega stanovanjske gradnje. – Da bi omogočili kvalitetne bivanjske pogoje in posledično omogočili demografski razvoj v demografsko ogroženem območju na Gorjancih in na širšem območju Bizeljskega se bodo površine za razvoj oskrbnih dejavnosti oziroma centralnih dejavnosti omogočale tudi v Bušeči vasi, Veliki dolini in Pišecah. – Ohranjale in prenavljale se bodo kapacitete obstoječe družbene infrastrukture na celotnem območju občine, izgradnjo novih objektov družbene javne infrastrukture pa usmerjala pretežno v mesto Brežice in naselja Dobova, Cerklje ob Krki in Bizeljsko. 12. člen (Omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselja)

(1)Občina Brežice bo spodbujala razvoj policentričnega omrežja naselij, ki ga tvori štiristopenjsko strukturirano omrežje, središče nacionalnega pomena (somestje Brežice–Krško–Sevnica) oziroma medobčinsko središče (Brežice), lokalno središče in pomembnejše ostalo naselje. Centralna naselja so tista naselja, v katerih so osredotočene storitvene dejavnosti, ki so namenjene oskrbi prebivalstva v okolici, ki gravitira k njim, kakor tudi oskrbi lastnega prebivalstva. Centralna naselja so jedra gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja, ki naj bi zagotavljala enakovredne življenjske pogoje na vseh območjih.

(2)Mesto Brežice predstavlja ključno razvojno središče, ki se krepi kot središče nacionalnega pomena v somestju s Sevnico in Krškim. Hkrati pa se razvija tudi kot medobčinsko središče, in sicer kot upravno in zaposlitveno središče ter središče oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti.

(3)Kot lokalna središča se bodo razvijala naselja Bizeljsko, Cerklje ob Krki, Dobova, Artiče, Čatež ob Savi, Globoko, Kapele, Krška vas, Jesenice na Dolenjskem in Pišece, kjer je treba krepiti tudi njuno vlogo pomembnejšega zaposlitvenega središča kot tudi krepiti oskrbne, storitvene ter družbene funkcije naselja, ki so pomembne za razvoj širšega dela občine, ter zmanjšujejo izrazito gravitacijsko moč mesta Brežic.

(4)Kot pomembnejša ostala naselja se v občini razvijajo Bukošek, Dečno Selo, Dvorce, Mostec, Sela pri Dobovi, Sromlje, Obrežje, Spodnja Pohanca-Trebež, Velika Dolina, Župelevec, Gorenja in Dolenja Pirošica, Skopice, Črešnjice, Velike Malence, Bušeča vas, Trebež, Velika Dolina in Pečice-Križe kot delitev funkcij, kjer krepimo razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter zaposlitvenih možnosti za potrebe lokalnega gravitacijskega območja ter zmanjšanja gravitacijskih vplivov mesta Brežic ter pomembnejših lokalnih središč.

(5)V ostalih naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se v podeželskem delu občine dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi.

(6)Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve bodo imela naselja in posamezne lokacije izven naselij s turističnim pomenom oziroma potencialom. V vseh teh naseljih in lokacijah se bo povečal spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi) kot količinsko, predvsem s povečanjem števila in vrste nočitvenih kapacitet. 13. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1)Osrednjo prometno razvojno os bo v občini tudi naprej predstavljala avtocestna povezava Obrežje–Ljubljana ter posodobljena mednarodna železniška povezava v okviru 10. panevropskega koridorja.

(2)S predvidenimi posodobitvami na železniškem omrežju mednarodnega pomena se bodo povečale možnosti za razvoj učinkovitejšega potniškega prometa na tej osi, ter povečale možnosti gospodarskega razvoja v naselju Dobova.

(3)Za dolgoročen in uravnotežen razvoj občine, so pomembne kvalitetne povezave in posodobitve na obstoječem omrežju predvsem regionalnih cest, in sicer v smislu povezovanja le-teh z avtocestnim sistemom ter sistemom mestnih ulic v mestu Brežice kot tudi v smislu posodobitev regionalnih prometnih vozlišč ter izgradnjo obvoznic naselij, ki predstavljajo tudi razvojna središča občine. Ključna prometna vozlišča v občini poleg mesta Brežice predstavljajo še Dobova, Obrežje, Globoko, Spodnja Pohanca, Cerklje ob Krki in Bizeljsko.

(4)Za dolgoročen in uravnotežen razvoj občine je pomembna izgradnja izven nivojskih križanj prometne in železniške infrastrukture, kakor tudi izgradnja obvoznic ob mestu Brežice (vzhodna obvoznica, Vrbinska cesta, Brezinska obvoznica), v naseljih Skopice, Cerklje ob Krki in Dobovi.

(5)Glavne kolesarske povezave so povezave Krško–Brežice, Kostanjevica na Krki–državna meja ter Brežice–Bistrica ob Sotli. Na kolesarske povezave se navezuje sistem vzporednih in prečnih kolesarskih povezav, ki tvorijo prepleten sistem turističnih kolesarskih poti, ki predstavljajo obenem tudi alternativo cestnim povezavam med naselji.

(6)Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave in načrtovane kolesarske poti, kakor tudi za načrtovane priključne ceste na obstoječe in načrtovano javno cestno omrežje.

1. člen (Druga, za občino pomembna območja) Druga za občino pomembna območja so: – letališče Cerklje ob Krki in Poslovno logistični terminal Feniks, – mestno jedro mesta Brežic, – pomembno turistično rekreativno območje, ki se nahaja ob reki Savi in Krki, v navezavi s – Športno rekreacijskim centrom Vrbina, rekreacijskimi površinami na območju Šentvida in z mestnim jedrom Brežic, – Terme Čatež, – območja industrijsko-obrtnih in poslovnih con v Brezini, Dobovi, Brežicah, Slovenski vasi, – območja izjemnih krajin Jovsi, Gadova peč in Stankovo, Podsreda, – območje gradu Bizeljsko, – območje gradu Mokrice, – območje gradu Pišece, – območje gradu Podsreda, – območje regijskega parka Kozjansko, – območje Natura 2000, EPO in zavarovano območje Jovsi, – Terme Paradiso – Dobova, – vinogradniška območja.
2. člen (območja in urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični oziroma krajinski načrti)

(1)Urbanistični načrti se izdelajo za mesto Brežice in za naselja Cerklje ob Krki (v povezavi z naseljem Župeča vas), Dobova in Bizeljsko.

(2)V primeru, da se v naselju izkaže potreba po novih stavbnih površinah, sanaciji degradiranih površin ali celovitem urejanju slabo ali neizkoriščenih površin, se zanj izdela urbanistični načrt.

(3)Za ožje območje Bizeljskega in južna pobočja Orlice je kot podlago za podrobnejše urejanje območja treba izdelati posebne strokovne podlage v obliki celostne krajinsko urbanistične rešitve: – Zaradi izjemnega prepleta naravnih in kulturnih kakovosti ter prepoznavnosti in visoke stopnje ohranjenosti kulturne krajine, katere značilnost je preplet naravnih in ustvarjenih sestavin prostora, ter zaradi prisotnosti različnih potreb za razvoj dejavnosti v prostoru ter zahtev za varstvo različnih sestavin prostora je za območje potreben kompleksen pristop ter izdelava krajinskega načrta. – Okvirne meje ureditvenega območja celostne krajinsko urbanistične rešitve predstavljajo občinska in državna meja na vzhodu, krajinska meja z območjem doline Dramlje ter južna pobočja Orlice.

(4)Za Osrednje turistično-rekreativno območje ob mestu Brežice je kot podlago za podrobnejše urejanje območja treba izdelati posebne strokovne podlage v obliki celostne krajinsko urbanistične rešitve. Okvirne meje ureditvenega območja predstavlja širši pas reke Krke in Save do Sotočja ter naprej do Term Čatež, športno-rekreativna površina Vrbina ob mestnem jedru vključno z mestnim jedrom ter območje Šentvida.

(5)Zaradi zastarelosti in neaktualnosti nekaterih rešitev obstoječega Ureditvenega načrta za mestno jedro Brežic je potrebna priprava novega OPPN ali drugih ustreznih načrtov. II.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture 16. člen (Razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1)Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena bo občina še nadalje razvijala v skladu s potrebami gospodarskega in širšega družbenega razvoja, upoštevaje danosti in omejitve v prostoru ter gospodarno porabo javnih sredstev. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v prihodnje dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in telekomunikacijsko ter energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.

(2)Z razvojem prometne infrastrukture bo občina podpirala razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višjega ranga.

(3)Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavljajo kvalitetni bivalni in delovni pogoji, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire. II.4.1 Prometna infrastruktura Zasnova prometne infrastrukture je prikazana na karti 2.1.2.1 Zasnova prometnega omrežja. 17. člen (Cestna infrastruktura)

(1)Na območju občine je 18,2 km avtoceste, 92 km državnih, 257,36 km lokalnih, 446,4 km javnih poti, 12,6 km zbirnih mestnih ali krajevnih cest, 10,5 mestnih ali krajevnih cest in 63,4 km gozdnih cest.

(2)Preko občine poteka pomembna avtocestna povezava A2 Obrežje–Ljubljana, ki omogoča kakovostno dostopnost območja občine predvsem v smeri proti Ljubljani in Zagrebu.

(3)Glavne cestne povezave potekajo po osrednjem dolinskem delu občine ter v dolinah večjih pritokov rek. Na območju občine sta tudi dva priključka na avtocesto: Brežice in Obrežje.

(4)Na območju Občine Brežice potekajo državne ceste: – A2 OBREŽJE–LJUBLJANA – R1 1241 BISTRICA–BIZELJSKO – R1 1242 BIZELJSKO–ČATEŽ – R1 1334 KRŠKO–BREŽICE – R1 1480 ČATEŽ OB SAVI – R2 1206 KRIŽAJ–ČATEŽ OB SAVI – R2 1335 BREŽICE–DOBOVA–RIGONCE – R3 1207 ČATEŽ OB SAVI–MOKRICE – R3 1244 BIZELJSKO–OREŠJE – R3 2202 PIŠECE–ZG. POHANCA–KRŠKO – R3 2203 NOVA VAS–PIŠECE – R3 2204 SP. POHANCA–KAPELE.

(5)Stanje cestnega omrežja na območju Občine Brežice je kljub vsakoletnemu rednemu vzdrževanju dokaj slabo. Cestne površine so minimalizirane s čim manj nudenja dodatnih uslug. Nekateri kraji so se šele v zadnjem času povezali s pločnikom, kar kaže izrazito slab potencial varnega prometa.

(6)Stanje cestnega omrežja na območju mesta Brežic je zadovoljivo. Skoraj ob vseh prometnicah so zagotovljene površine za pešce. Kolesarski promet je slabo razvit in ga je treba nadgraditi. Trenutno se vzpostavlja primarna kolesarska žila, ki bo povezala Terme Čatež, kot največji iniciator turizma, z občinskim centrom. Ob glavni prometni vpadnici – Bizeljski cesti je še zadosti razpoložljivega prostora za tvorbo kolesarskega pasu. S tem bi povezali osrednji del mesta Brežic z zunanjim robom. V mestnem jedru so hitrosti omejene na 30 km/h kar omogoča kolesarju prosto kolesarjenje po vozni površini.

(7)Na območju občine se načrtujejo naslednje obvozne ceste: – obvoznica Brezina – vzhodna obvoznica Brežice – Vrbinska cesta – obvoznica Skopic – obvozna cesta Cerklje – obvoznica Dobova.

(8)Večja prometna vozlišča se nahajajo v Cerkljah ob Krki, Brežicah, Dobovi, Obrežju, Bizeljskem, Spodnji Pohanci in Globokem. Tu se križajo glavne prometne poti in funkcijske navezave na preostale dele občine. Le-te je treba nadgraditi v smislu funkcionalnih izboljšav. 18. člen (Železniško omrežje)

(1)Železniško omrežje v občini je na slovenski in evropski sistem povezano z dvema tiroma. Železnico večinoma uporablja gospodarstvo za promet tovora, potniški promet proti Zidanemu mostu (z navezavo proti Mariboru in Ljubljani) in v smeri Zagreba.

(2)Modernizacija železniške proge je za občino strateškega pomena, tako glede razvoja tovornega kot potniškega, predvsem pa mednarodnega prometa. Glede na odlično geostrateško lego in umeščanje večjega gospodarskega središča v Posavju ob avtocestni koridor na območju Skopic in letališča Cerklje ob Krki, kjer je gospodarska cona odlično vpletena v zračni in cestni promet, je treba zagotoviti tudi potrebe po dodatnem logističnem terminalu ob obstoječi železniški progi. Primerna lokacija zaradi bližine meje z Republiko Hrvaško je nedvomno območje v neposredni bližini mednarodnega železniškega mejnega prehoda v Dobovi, katerega je ob načrtovanju območja potrebno tudi upoštevati.

(3)Na območju IPC Brezina naj se zagotovi nov – dodaten industrijski tir za potrebe obstoječih dejavnosti v prostoru (blagovne rezerve, proizvodnja zavornih diskov za vlake, izdelava betonskih izdelkov ipd.).

(4)V občini sta dve železniški potniški postaji Brežice in Dobova, ki je tudi največji železniški mednarodni mejni prehod v državi. Industrijski tiri so speljani le do poslovne cone Brezina.

(5)Daljinska železniška proga predvsem na območju Brežic je velika motnja v prostoru zaradi prometne propustnosti med naselji. Ob tem pa se v skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije predvideva rekonstrukcija te daljinske železniške povezave mednarodnega pomena, ki bo omogočila hitrosti do 160 km/h. Prav tako se preko občinskega prostora predvideva izgradnja hitre železniške povezave, ki bo zahteven projekt pri umeščenju železnice v občinski prostor.

(6)V občini se načrtujejo 4 izven nivojska križanja (Brezina, Bukošek in dva v Dobovi od katerih je eden že izveden), ki bodo nadomestila vsa nivojska križanja. S tem se bodo slednja tudi ukinila. Za dostope do njivski površin bodo obstoječi nivojski prehodi ostali v funkciji in se bodo temu tudi primerno uredili. Na območjih, kjer bo mogoče obstoječi nivojski prehod v celoti ukiniti, se to tudi izvede.

(7)Posodobljena železniška infrastruktura naj bi skladno z načeli trajnostnega razvoja prevzela večji delež tovornega prometa, obenem pa tudi večji del migracijskih tokov. 19. člen (mejni prehodi)

(1)Mejni prehodi so locirani v prostoru, kjer se je skozi zgodovino oblikovala komunikacijska povezava. Glede na pomembne cestne in železniške povezave se je v občini izoblikovalo kar nekaj prehodov, saj je meja pomemben dejavnik in predstavlja desetino vse meje s sosednjo državo Hrvaško.

(2)Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo so se na prostoru Občine Brežice izoblikovali mednarodni mejni prehod Obrežje, meddržavni mejni prehod Orešje, Rigonce in Slovenska vas ter maloobmejni prehodi Nova vas ob Sotli, Stara vas – Bizeljsko, Rakovec. Eden izmed pomembnejših mednarodnih železniških prehodov v Sloveniji je nedvomno Mednarodni železniški mejni prehod Dobova. Večina ureditev je bila vnesenih v prostor na podlagi državnih aktov – uredbe. Območja mejnih prehodov trenutno ne izkazujejo potenciala po dodatnih širitvah oziroma ne potrebujejo prekapacitiranih stavbnih zemljišč, saj ni razvojnih potreb. 20. člen (vodni promet) V skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije se predvidi možnost izgradnje mednarodnega rečnega pristanišča na Savi v obmejnem območju občine, kolikor se zagotovi plovnost reke Save od izliva Donave do mejne točke z R Hrvaško. 21. člen (zračni promet)

(1)V občini se nahaja Letališče Cerklje ob Krki (ICAO kratica LJCE), ki je edino vojaško letališče v Sloveniji in se nahaja v letalski bazi Cerklje ob Krki 5 km od Brežic. Na območju deluje tudi civilni del letališča, ki je za razvoj turizma v občini zelo pomembna razvojna priložnost.

(2)Na območju letališča deluje tudi javni zavod Letalski center Cerklje ob Krki in helioport. Individualni helioport, za svoje lastne potrebe, ima tudi bolnišnica Brežice v neposredni bližini bolnišnice. Na južni strani Mihalovca (med vasjo in reko Savo) je locirana vzletno pristajalna steza za lahka letala. 22. člen (Javni potniški promet)

(1)Po načelu trajnostnega razvoja mest se v Brežicah izboljša sistem javnega potniškega prometa. Občina Brežice si bo prizadevala za spremembo potovalnih navad v mestu. Spodbujala bo uporabo javnega potniškega prometa ter peš in kolesarski promet z izgradnjo mreže varnih peš in kolesarskih poti. Uporabo javnega potniškega prometa bo občina zagotavljala s povezovanjem različnih prometnih sistemov, z zagotavljanjem primernih poti za prevozna sredstva v javnem potniškem prometu, s povečano dostopnostjo in zanesljivostjo javnega potniškega prometa in z ureditvijo parkirišč (sistem »parkiraj in pelji«), ki bodo locirana ob predelih, ki so zaprti ali težje dostopni za promet.

(2)Avtobusna postaja se nahaja v mestu Brežice in je ustrezno urejena. Ravno tako so urejena tudi avtobusna postajališča v občini. Šolski prevozi so organizirani. Zaradi razpršene poselitve prevladuje osebni potniški promet. Redne avtobusne linije so redke in so slabo zasedene. Število avtobusnih linij postopoma upada. Za razvoj javnega avtobusnega potniškega prometa je v prihodnje treba najti rešitev za spodbuditev te veje prometne infrastrukture. Ravno tako je potrebno vzpostaviti povezavo med železniškim in avtobusnim prometom.

(3)Iz središča mesta Brežice vozi redna avtobusna linija do Term Čatež. Le-to bi bilo smiselno nadgraditi v obliko mestnega javnega avtobusnega prometa, ki bi se navezoval tudi na železniški promet.

(4)Spodbuja se uporaba železnice, kot alternativne oblike javnega potniškega prometa z navezavo na druge trajnostne oblike prometa.

(5)Ohranja in nadgrajuje se vzpostavljen sistem avtobusnega javnega potniškega prometa za celotno območje občine tudi zaradi potrebe razvoja turizma. 23. člen (Kolesarska infrastruktura, pešpoti in vodni turizem)

(1)Z ustrezno mrežo glavnih kolesarskih poti se bodo v Občini Brežice in širši regiji zagotovili kvalitetni pogoji za kolesarjenje. Vzpostavilo se bo celovito omrežje državnih in lokalnih kolesarskih povezav v Občini Brežice s predlogom optimalnih tras in oblik kolesarskih povezav. Poseben poudarek bo namenjen kolesarskemu omrežju na območju HE Brežice in HE Mokrice, ki se bo urejalo v sklopu gradnje le-teh.

(2)Na območju občine so naslednje državne kolesarske povezave: – Daljinska kolesarska povezava 910200 (Novo mesto–Otočec–Kostanjevica na Krki–Čatež ob Savi–MMP s Hrvaško) – Daljinska kolesarska povezava 910600 (Bistrica ob Sotli–Brežice) – Glavna kolesarska povezava 921900 (Brestanica–Krško–Brežice).

(3)Na območju občine so naslednje lokalne kolesarske povezave: – Artiška sadjarska kolesarska pot – Brežiška kolesarska pot – Kolesarska tura »Skrivnosti rjavorumenega peska« – Kolesarska tura »Orlovska tura« – Kolesarska tura »Potep po deželi Cvička« – Kolesarska tura »Prisluhnimo šumenju Mokriških gozdov« – Kolesarska tura »ob skrivnostni Krki« – Kolesarska tura »na Sv. Jedrt« – Kolesarska tura »na greben Orlice« – Kolesarska tura »po Krško-Brežiškem polju« – Kolesarska tura »na Sv. Vid« – Kolesarska tura »v deželo Čateškega škrata« – Kolesarska tura »okoli Brežic« – Kolesarska tura »Sremiška kolesnica« – Kolesarska tura »Bizeljska kolesnica« – Kolesarska tura »na planino« – Kolesarska tura »Vinogradniška kolesnica« – Kolesarska tura »gorska kolesnica« – Kolesarska tura »kulturna kolesnica« – Kolesarska tura »po kozjanskem parku« – Kolesarska tura »jezerska kolesnica«.

(4)Nekatere trase lokalnih kolesarskih povezav bo treba zaradi izgradnje hidroelektrarn prilagoditi novim razmeram.

(5)V strategiji razvoja državnega kolesarskega omrežja je med daljinskimi povezavami opredeljena tudi smer iz Brežic proti Krškem po sedanji regionalni cesti iz Brežic proti Spodnji Pohanci in naprej proti Krškem. Glede na dejstvo, da se dolgoročno načrtuje nova povezovalna cesta med Brežicami in Krškim je smiselno načrtovati daljinsko kolesarsko povezavo ob novi povezovalni cesti. Le-ta se ob novi povezovalni cesti načrtuje od krškega do območja NSRAO. V nadaljevanju je kolesarska pot umeščena v okviru državnega prostorskega načrta za odlagališče NSRAO in državnega prostorskega načrta za območje HE. Na območjih, kjer je intenziteta pešcev velika, naj se zagotavljajo hodniki za pešce in pločniki. Glede na dejstvo, da Cesta Svobode zgublja na svoji primarni vlogi obvozne ceste in se vse bolj spreminja v glavno mestotvorno cesto, je na celotni trasi nujno treba načrtovati in urediti površine za pešce in kolesarje. Dobovska cesta, ki poteka po južnem robu mesta Brežic je le delno opremljena s površinami za pešce, kar je treba nadgraditi na celotni trasi.

(6)Kolesarsko omrežje je s kolesarskimi stezami pokrito samo znotraj mesta Brežice. Načrtuje se povezava večjih naselij severno in južno od ravninskega dela s kolesarskimi stezami. S tem bi dvignili nivo usluge na cesti proti Bizeljskem, ki je primarna vertikalna smer v občini. Ostali dve vertikali sta nižjega ranga, a ravno tako zelo pomembni za lokalno prebivalstvo. Vsem trem povezavam proti severnem delu občine je treba dvigniti nivo usluge in jih načrtovati v smislu zagotavljanja pretočnosti in varnosti v cestnem prometu. Vse tri povezave so v pretežnem delu locirane v ravninskem predelu in ni večjih vzponov, kar je ugodna pozicija za razvoj rekreacijskega kolesarjenja kot tudi daljinskega kolesarstva, ki ga je treba spodbujati. Na južnem delu območja se ob regionalni cesti Kostanjevica na Krki–državna meja z Republiko Hrvaško načrtuje daljinska kolesarska povezava, ki je predmet Strategije razvoja kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji.

(7)Kolesarske poti se na območju občine povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in se nadgrajujejo v povezan sistem v rekreativne in turistične namene. Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene.

(8)Ob križanju predvidenih kolesarskih poti z javnimi cestami in regionalnimi prometnicami je treba zagotoviti ustrezno zavarovano traso za kolesarje ter varno križanje prometnic.

(9)Površine za kolesarje in pešce so v Brežicah in centralnih naseljih urejene vzdolž obvoznic, vpadnic, dostopnih poti do postajališč regionalnega, primestnega avtobusnega in železniškega javnega potniškega prometa, v mestu pa tudi znotraj mreže stanovanjskih ulic.

(10)Na območju občine je zelo atraktiven tudi turizem v povezavi z vodnimi površinami, še posebej z reko Savo, Krko in Sotlo. Predvsem na reki Krki se omogočijo tudi vodne transportne poti za namen rekreacije in športa.

(11)Občina je vključena v projekt Krka-Sava bike. 24. člen (Mirujoči promet)

(1)V mestu Brežice in ostalih središčih se bo zagotovil prostor za izgradnjo ustreznega števila parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, tudi z nivojskimi ureditvami in s parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih in drugih poslovnih objektov se bo vezala na ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce.

(2)Izdelale se bodo prostorske rešitve za parkirne kapacitete ob obstoječih stanovanjskih objektih v mestu. Novogradnje stanovanjskih objektov se bodo vezale na ustrezno število parkirnih mest za stanovalce. Pri večstanovanjskih stavbah naj se zagotovijo podzemne garaže za parkiranje osebnih vozil stanovalcem.

(3)Urejene parkovne površine in zelenice v strnjenem mestnem prostoru Brežic se načeloma ne bodo namenjali za parkiranje. Obstoječe parterne zelene površine pri večstanovanjskih objektih naj se ne namenjajo za parkirišča.

(4)S prostorskimi rešitvami se bo v Brežicah omogočilo povečanje parkirnih kapacitet ob obstoječih javnih objektih in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov, skladno s potrebami teh objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprte javne površine.

(5)V vseh centralnih naseljih se bodo ob umeščanju dejavnosti zagotavljale zadostne površine za potrebe mirujočega prometa.

(6)Za potrebe turističnega razvoja ter lokalnega prebivalstva se bo v okviru naselij omogočalo ureditev manjših parkirnih ploščadi.

(7)Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar načeloma izven naravnih vrednot in drugih varovanih območij.

(8)Prostor za parkirišča za tovorna vozila se usmerja na dobro dostopne lokacije ob pomembnejših prometnicah, v okviru gospodarskih con in ob obstoječih tovrstnih parkiriščih, kot širitev le-teh.

(9)Parkirne prostore za avtodome umeščamo v okviru kampa v Termah Čatež in načrtovanega kamp prostora v Vrbini, dodatna parkirišča pa se usmerjajo na dobro dostopne lokacije (bencinska črpalka na Bizeljskem) in ob avtocesti (bencinske črpalke) ter ob Cesti svobode v mestu Brežice. Tudi v okviru turističnih kmetij naj se zagotovijo prostorske možnosti za umeščanje parkirnih prostorov za avtodome ob upoštevanju kulturne krajine. II.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura Okoljska infrastruktura je prikazana na karti 2.1.2.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture. 25. člen (Splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)

(1)Na območju občine bodo vzpostavljena nova infrastrukturna omrežja ter rekonstruirana in dopolnjena obstoječa infrastrukturna omrežja, z namenom zagotavljanja izvajanja gospodarskih javnih služb, relativno enakovredne okoljske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.

(2)V občini je nujno treba povečati zanesljivost oskrbe s pitno vodo predvsem pa urediti okoljsko problematiko odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(3)Z ustreznim prostorskim načrtovanjem se bo zagotovila smotrna raba energije ter z načrtovanjem smotrne razporeditve naselij in objektov zmanjševali stroški za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Tako bo zagotovljena večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo ustreznejše umeščanje v prostor.

(4)Za komunalno neopremljena območja se v fazi prostorskega načrtovanja pred izdajo dovoljenj za gradnjo objektov izdelajo programi opremljanja stavbnih zemljišč, s katerimi se opredelijo stroški in viri finančnih sredstev za komunalno opremljanje zemljišč ter določi zavezance in višino komunalnega prispevka na območju opremljanja. II.4.2.1 Infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja 26. člen (Oskrba z vodo)

(1)Zagotavljati je treba zdravo pitno vodo za vse prebivalce občine in zadostne količine vode ustrezne kakovosti za vse vrste gospodarske izrabe.

(2)Zaradi zagotavljanja neoporečnosti pitne vode ter zmanjšanja izgub na vodovodnem omrežju je treba posodobiti zastarela vodovodna omrežja v občini.

(3)V občini ni celoten sistem oskrbe s pitno vodo v upravljanju javne gospodarske službe, saj kar nekaj lokalnih skupnosti samostojno vodi vodo-oskrbo pod vodstvom vodovodnih odborov. Iz tega sledi, da se javnega vodovodnega sistema Brežice oziroma iz vseh podsistemov oskrbuje 80 % ljudi.

(4)Vodovodni sistem Brežice je sestavljen iz 7 vodovodnih sistemov (VS BREŽICE, VS PIŠECE, VS MOKRICE, VS SROMLJE, VS STOJANSKI VRH, VS KRIŽE, VS MRZLAVSKI GAJ–VITOVEC–STANKOVO). V občini se nahaja še kar nekaj vodovodnih sistemov, ki še niso v upravljanju občine. Tu gre predvsem za manjše sisteme, ki se napajajo iz sledečih vodnih zajetij: – Zlaman potok (vodovodni sistem Šapole – delno sega v Občino Krško) – Riglec (del Velike Doline) – Toplica (del Velike Doline) – Podvrtiči (del Velike Doline) – Jarek (del Velike Doline) – Stankovo (vodovodni sistem Mrzlavski gaj, Vitovec, Stankovo) – Zgornja Pohanca (vodovodni sistem Oklukova gora–Volčje) – Pšeničnica I (del vodovodnega sistema Mrzlava vas) – Pšeničnica II (del vodovodnega sistema Mrzlava vas) – Lešje (vodovodni sistem Križe) – Izvir (vodovodni sistem za naselje izvir) – Studenec (vodovodni sistem Gazice – tam, kjer je vodni vir »Studenec«) – Na območju Gorjancev je še kar nekaj vodovodnih sistemov, ki še niso v upravljanju občine.

(5)Z namenom zagotavljanja ustrezne kontrole nad kvaliteto pitne vode na območjih, ki se oskrbujejo iz teh sistemov, mora občina sisteme, ki še niso v upravljanju občine, prevzeti v upravljanje.

(6)Na območjih, kjer je v preteklosti prišlo do večjih širitev naselij ter za potrebe razvoja centralnih naselij v občini je treba obstoječi vodovod nadgraditi na način, da bodo zagotovljene ustrezne količine vode.

(7)Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna priključitev in uporaba v skladu z ustreznimi zakonskimi določili. Kjer vodovodno omrežje še ni zgrajeno je izjemoma možno priključevanje na lokalne vodne vire oziroma kapnice v skladu z državno regulativo.

(8)Velike porabnike tehnološke vode se usmerja v izrabo manj kvalitetnih virov vode. Ti uporabniki morajo imeti zaprte sisteme.

(9)Ohranjati in nadgrajevati je treba tudi sisteme, ki zagotavljajo zadostne količine protipožarne vode. V občini ni samostojnega hidrantnega omrežja. Z javnim vodovodnim sistemom se zagotavlja tudi požarna varnost. Vsi hidranti na območju občine ne dosegajo standardov v skladu z zakonodajo. Predvsem na vaških vodovodih je obstoječe hidrantno omrežje vzpostavljeno po in za trenutne potrebe in stanje v prostoru. Na lokacijah večjih objektov, ki se jim mora zagotavljati požarna varnost, se problemi rešujejo individualno. Za potrebe zagotavljanja primerne požarne varnosti naj se predvidi zagotavljanje s požarno vodo iz zajetij tehnične vode, ribnikov, mlak ipd. ali direktno iz virov manj kvalitetne vode.

(10)Nova vodovodna omrežja se gradijo v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu.

(11)Na celotnem območju občine se spodbuja racionalna raba pitne vode. 27. člen (Zaščita vodnih virov)

(1)Vodne vire bomo zaščitili pred morebitnim onesnaženjem z aktivnim izvajanjem nadzora nad aktivnostmi v območjih varstva naravnih virov. Treba je zagotoviti dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode iz vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire je treba raziskati in ustrezno zaščititi.

(2)Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato je treba ukrepe za varstvo vodnih virov, predvsem pa programe varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov usklajevati tudi s sosednjimi občinami.

(3)Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo občina varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno ter smotrno rabo pitne vode.

(4)Vodovarstvena območja v občini: – vodovarstveno območje za vodni vir Prilipe: vrtine: Pr-1, Pr-2 in Pr-3, – vodovarstveno območje za vodni vir Pišece: vrtina Piš-1/94, – vodovarstveno območje za vodni vir Glogov Brod: vrtine Vt-1, Ci-1, – vodovarstveno območje za vodni vir Mokrice: vrtina – Mo-1, Mo-2, – vodovarstveno območje za vodni vir Aquaductus Romanus: izvir: Rimski vodnjak, – vodovarstveno območje za vodni vir Pečice: – vrtina Pe-1, – vodovarstveno območje za vodni vir Pišece – izvir Gabernice, – vodovarstveno območje za vodni vir Čehovec, ki se nahaja na območju Občine Bistrica ob Sotli.

(5)Varovati je treba tudi vse lokalne vire, ki oskrbujejo naselja in druga manjša zajetja vode v občini, še posebej ob naseljih Artiče, Arnovo selo, Bizeljsko, pretežni del območij naselij na Gorjancih.

(6)S pravilnimi in nadzorovanim odstranjevanjem odpadkov, skladiščenjem, prevozom in uporabo nevarnih snovi je treba odpraviti, oziroma maksimalno zmanjšati možnost ogrožanja podtalnih voda.

(7)Nadaljevati je treba z raziskavami potencialnih virov pitne vode in zaščititi njihovo kvaliteto. Glede na to mora biti ustrezno planirana tudi zagotovitev (manj kvalitetne) vode za druge namene (požarna voda, tehnološke vode, voda za potrebe kmetijskih dejavnosti). 28. člen (Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod)

(1)V občini se nahajajo trije kanalizacijski sistemi, ki jih upravlja Komunala Brežice d. o. o. in znašajo dobrih 113 km. Komunala Brežice d. o. o. ima v upravljanju tri čistilne naprave (CČN Brežice, ČN Obrežje in ČN Globoko). V občini je trenutno evidentiranih 69 malih čistilnih naprav v upravljanju podjetja Komunala Brežice d. o. o.

(2)Na sistem Obrežje so priključena naselja Obrežje, Mala Dolina, Velika Dolina, Slovenska vas, Nova vas pri Mokricah, Rajec ter Jesenice na Dolenjskem.

(3)Na kanalizacijski sistem Globoko so priključena naselja Globoko, Mali Vrh in Dečno selo.

(4)Čistilna naprava v Brežicah ima status centralne čistilne naprave in je edina opremljena z vsem potrebnim za sprejem in obdelavo blata iz drugih čistilnih naprav. Na sistem je priključeno mesto z okolico, in sicer 9.698 prebivalcev.

(5)Del naselja Artiče, ki se ne navezuje na osrednjo zahodno čistilno napravo Brežice, se rešuje z manjšo čistilno napravo do 100 PE, ki pa se ji omogoči možnost za širitev. Terme Čatež imajo v neposredni bližini term, ob mrtvici Save, čistilno napravo za svoje lastne potrebe, ki jo bo treba modernizirati in razširiti, zaradi širitve območja.

(6)V Občini Brežice je evidentiranih 6.832 nepretočnih greznic, ki jih prazni komunalno podjetje. Praznjenje se izvaja tudi za ostale greznice, ki pa niso nepretočne. Skladno z občinskim odlokom o odvajanju in čiščenju se v drugem odstavku 14. člena zagotavlja prevzem in obdelava blata iz obstoječih greznic najmanj 1-krat na 3 leta.

(7)Na podlagi Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Brežice (Aeiroria, Darko Drašler s.p., april 2011) je načrtovana izgradnja javne kanalizacije do leta 2017 v naslednjih ukrepih: – osnovni program Vključena naselja ali deli naselij: Artiče, Bušeča vas, Cundrovec, Čatež ob Savi, Gazice, Globočice, Gorenje Skopice, Gornji Lenart, Hrastje pri Cerkljah, Jesenice, Koritno, Prilipe, Račja vas, Slovenska vas, Velika dolina, Velike Malence, Veliki Obrež, Zasap, Žejno, Župeča vas. – dodatni program

1. stopnje Vključena naselja ali deli naselij: Dvorce, Loče, Mostec, Rakovec, Rigonce in Slovenska vas. – dodatni program
2. stopnje Vključena naselja ali deli naselij: Dolenja Pirošica, Laze in Trebež. – dodatni program
3. stopnje Vključena naselja ali deli naselij: za naselje Jesenice. – dodatni program
4. stopnje Vključena naselja ali deli naselij: Arnovo selo, Brezje pri Veliki dolini, Bukošek, Bukovina, Cirnik, Cundrovec, Dečno selo, Dobeno, Dolenja vas – pri Artičah, Dolnji Cirnik, Gornji Lenart, Gaj, Globočice, Glogov Brod, Goli Vrh, Gornji Cirnik, Ivanje selo, Izvir, Kamence, Kraška vas, Mala Dolina, Pečice, Pišece, Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Ribnica, Sela pri Dobovi, Spodnja Pohanca, Trebež, Vitovec, Vranjek, Vrtički, Zgornji Obrež, Žejno. – dodatni program
5. stopnje Vključene posamezne stavbe, ki niso vključene v predhodne stopnje.

(8)Padavinske vode iz javnih površin in javnih objektov se preko meteorne kanalizacije vodijo v ponikovalnice oziroma vodotoke, skladno z veljavnimi predpisi, na način razpršenega ponikanja. Padavinske vode iz drugih objektov se rešujejo na zemljiščih, kjer se zajemajo.

(9)V strnjenih naseljih z obcestno pozidavo se omogoča odvajanje meteornih voda v obstoječe vodne zbiralnike, kolikor so za to zagotovljeni ustrezni tehnični in drugi pogoji, vendar ne v omrežje javne meteorne kanalizacije. 29. člen (Ravnanje z odpadki)

(1)Komunalni odpadki iz Občine Brežice se zbirajo na Zbirno reciklažnem centru Boršt ... Na celotnem območju občine je vzpostavljen sistem ekoloških otokov oziroma zbiralnice, za ločeno zbiranje odpadkov.

(2)Na območju gramoznice Boršt je lociran Zbirno reciklažni center Boršt. Odpadki, ki niso iz ločenih zabojnikov, se sortirajo in začasno deponirajo. Nevarni odpadki se skladiščijo v prostorih, ki so namenjeni za posamezno vrsto odpadkov in se ob prevzemu na primeren način transportirajo do CERODA ali drugega prevzemnika.

(3)Vsi objekti morajo imeti urejen prostor za zbiranje odpadkov, ki mora ustrezati estetskim, urbanističnim, tehnološkim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim kriterijem. Vsi prostori oziroma prevzemna mesta za zbiranje in prevzem odpadkov morajo imeti zagotovljen ustrezen dostop s komunalnimi vozili in biti urejeni v skladu z veljavnim občinskim odlokom.

(4)Za zbiranje, zaščitno obdelavo, reciklažo, sežig ali dokončno odlaganje nevarnih odpadkov mora v skladu z zakonskimi predpisi poskrbeti onesnaževalec oziroma povzročitelj. II.4.2.2 Energetska in komunikacijska infrastruktura Energetska infrastruktura je prikazana na karti 2.1.2.3 Zasnova energetske infrastrukture. 30. člen (Elektroenergetsko omrežje)

(1)Čez območje občine potekajo visokonapetostni daljnovodi: – DV 2x400 kV Krško–Republika Hrvaška, – DV 400 kV Mihovce–Krško ter – DV 2x110 kV Krško–Brežice.

(2)Predvideni pa so še naslednji visokonapetostni daljnovodi: – DV 2x400 kV Krško–Republika Hrvaška, – DV 2x400 kV Cirkovce–Krško ter – KBV 2x110 kV vzankanje HE Brežice, – DV 2x110 kV Brežice–Mokrice–Republika Hrvaška (sprejet Odlok o lokacijskem načrtu za daljnovod 2x110 kV Brežice–Mokrice–meja z Republiko Hrvaško (Uradni list RS, št. 46/92, 6/93)), – DV 2x110 kV vzankanje HE Mokrice.

(3)Treba je nadgraditi nizkonapetostno omrežje ter zagotoviti število in zmogljivost transformatorskih postaj v naseljih, kjer se že sedaj izkazuje nezadostna napetost, obenem pa zagotoviti kakovostno oskrbo z električno energijo za nosilce razvoja v občini.

(4)V urbanih in delno urbanih naseljih v občini je treba pristopiti h kabliranju nizkonapetostnih ter po potrebi tudi VN 110 KV vodov. Prioritetno je to treba v Trnju in mestu Brežice.

(5)Kontinuirano se bo posodabljalo elektro-energetski sistem s ciljem zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo predvsem industrijskih in poslovnih objektov (postavitev novih TP postaj, kabliranje NN kabla v območju naselij ...) na območju celotne občine.

(6)Na strehah večjih industrijskih, poslovnih in kmetijskih objektov se omogoči postavitev fotovoltaičnih zbiralnikov, kolikor njihova postavitev ne posega negativno v krajinsko podobo naselij.

(7)Občina bo spodbujala soproizvodnjo električne energije in toplote energije v vseh možnih kombinacijah uporabe goriv ter z možnostjo uporabe tudi za hlajenje objektov (plinska kogeneracija, kogeneracija v kotlovnici na obnovljivi vir energije …). 31. člen (Plinovodno omrežje)

(1)V občini je zgrajeno plinovodno omrežje razvod Drnovo–Češnjice–Cerklje–Krška vas–Brežice, ob katerem so plinificirana predvsem naselja Črešnjice, Cerklje, Župeča vas, Račja vas, Boršt, Krška vas, Brežice z zaselkoma Trnje in Zakot. V izgradnji pa je omrežje v Brežicah ter razvod Čatež in Terme Čatež.

(2)Predvideva se širitev plinskega omrežja v območje Brezine severno od Brežic nad železniško progo, območja ob cesti med Brežicami vključno z Dobovo, ter naselja Skopice v navezavi na Krško vas. Za plinovodno omrežje Brežic so izdelani projekti PGD in PID. Koncesionar za oskrbo s plinom v občini je Adrija plin d. d. Ljubljana.

(3)Na območju občine se načrtuje prenosni plinovod: – R44A Krško–Bregana. 32. člen (Daljinsko ogrevanje)

(1)V Brežicah so izvedeni toplovodni sistemi z zunanjimi podzemnimi rezervoarji in kotlovnicami na lokacijah Hrastina, Maistrova ulica, Trnje, Bizeljska 11, Bizeljska 9, Šolska 1, Gregorčičeva 9, Gubčeva 10, CPB 9, CPB 19, 21, Prešernova 13A, Milavčeva 21 in Bizeljska 14.

(2)Obstoječi sistemi se bodo ohranili oziroma obnavljali. Bodoči način ogrevanja se bo izvajal s plinifikacijo, ki bo zajela približno 75 %–80 % objektov v mestu oziroma preko alternativnih virov energije. Največ z izkoriščanjem geotermalne vode v okviru katerega se lahko sistem daljinskega ogrevanja začne izvajati tudi izven mesta. 33. člen (viri energije)

(1)V občini se izkorišča hidroenergija na območju reke Save. V sklopu verig elektrarn na Spodnji Savi sta v Občini Brežice predvideni dve hidroelektrarni – Brežice in Mokrice. Za obe hidroelektrarni je v izdelavi državni prostorski načrt.

(2)Za pridobivanje dodatne elektri