Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj, stran 8224.

(1)S tem odlokom se sprejme izvedbeni prostorski načrt Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: IPN).

(2)V postopku priprave Občinskega prostorskega načrta je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in izdana odločba št. 35409-191/2010 z dne 1. 9. 2014 Ministrstva za kmetijstvo in okolje o sprejemljivosti vplivov njegove izvedbe na okolje.

(3)IPN je podlaga za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj, za gradnjo novih objektov, rekonstrukcijo, odstranitev objektov in spremembo namembnosti objektov ter izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo nezahtevnih objektov in gradnjo oziroma postavitev enostavnih objektov.

1. člen (vsebina) IPN na celotnem območju občine Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: MOK) določa: – enote urejanja prostora, – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) in usmeritve za pripravo OPPN, – območja, za katera se pripravi državni prostorski načrt (v nadaljevanju: DPN).
2. člen (sestavni deli)

(1)IPN je sestavljen iz odloka s prilogami k odloku in prilogami k prostorskemu aktu ter grafičnega dela.

(2)Besedilo odloka sestavljajo: I. UVODNE DOLOČBE II. SKUPNE DOLOČBE

1. OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA
2. SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI 2.1 prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor, 2.1.1 dopustne vrste objektov glede na namen, možnost spremembe namembnosti objektov ter vrste nezahtevnih in enostavbnih objektov glede na namen, 2.1.2 dopustne vrste gradenj, 2.2 prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, 2.3 prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in zmogljivosti objektov, 2.4 prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja, 2.5 prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo, 2.6 prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, 2.7 prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb, 2.8 prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja,
3. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO ENOTAH UREJANJA PROSTOR III. POSEBNE DOLOČBE PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV IV. OBMOČJA, ZA KATERA SE PRIPRAVI OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT V. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJU DRŽAVNIH PROSTORSKIH AKTOV, KI ŠE NISO V PRIPRAVI VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE.

(3)Grafični del sestavljajo:

1. pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,
2. pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture,
3. prikazi območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
4. prikazi območij enot urejanja prostora in prikazi gospodarske javne infrastrukture.

(4)Grafični prikazi so izdelani na zemljiško katastrskem prikazu (v nadaljevanju: ZKP) v merilu 1:5000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:50 000.

(5)Priloge k odloku o IPN: 1 – Preglednica enot urejanja prostora, 2 – Usmeritve za ureditev parka v EUP Kranj Primskovo KR P 28/2, 3 – Usmeritve za gradnjo objektov v EUP Kranj Labore KR L 2/1 4 – Usmeritve za posege v prostor v EUP Hrastje HR 6/3. 4. člen (pomen izrazov)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO
2. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine nepokritih balkonov in odprtih etaž.
3. Celovita prenova je proces oživitve urbanih ali drugih območij, s katerim se ustvarja kvalitetne pogoje za razvoj naselja ali posamezne EUP.
4. Delež zelenih površin (ZP) je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino parcele, namenjene gradnji, nestanovanjskih stavb.
5. Dopolnilna dejavnost na kmetiji je dejavnost povezana s predelavo in prodajo kmetijskih izdelkov, turizmom na kmetiji in izdelavo izdelkov oziroma storitev povezanih s tradicionalnimi znanji na kmetiji. Kmetija mora imeti v lasti najmanj en hektar ali v zakupu najmanj pet hektarov (primerljivih) površin, razen v primeru pridelave medu in čebeljih izdelkov. Dopolnilna dejavnost se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
6. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida oziroma nadzida nov del objekta do največ 50% obstoječe BTP objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50% obstoječe BTP, pomeni novogradnjo objekta. Dozidan oziroma nadzidan del objekta je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta.
7. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje (zanje gradbeno dovoljenje ni potrebno).
8. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi pritličje (P), klet (K) in mansarda (M).
9. Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora z določenimi enotnimi prostorski izvedbenimi pogoji (PIP) oziroma usmeritvami za izdelavo OPPN, če je ta predviden.
10. Faktor izrabe (FI) parcele, namenjene gradnji, je razmerje med bruto tlorisno površino (BTP) objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je BTP objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim, razen garažnih kleti in kletne etaže, ki je nižja od 2,10 m.
11. Faktor zazidanosti (FZ) parcele, namenjene gradnji, je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Zazidana površina je tlorisna projekcija zunanje dimenzije največje etaže nad terenom, pri čemer se ne upoštevajo balkoni in napušči (brez podpor), upoštevajo pa se površine vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so stavbe ter površine uvoza in izvoza v klet.
12. Frčada je dvignjen del strehe, namenjen osvetljevanju mansardne etaže.
13. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
14. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjena opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, komunikacijsko in prometno infrastrukturo.
15. Gradbeni inženirski objekt je namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno).
16. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt, se objekt dozida oziroma nadzida ali na mestu odstranjenega zgradi nov objekt.
17. Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena vsakomur (cesta, ulica, trg, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica).
18. Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.
19. Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
20. Krajina je del prostora, katerega značilnost je prevladujoča prisotnost naravnih sestavin in je rezultat medsebojnega delovanja in vplivanja naravnih in človeških dejavnikov.
21. Legalizacija stavbe ali dela stavbe je gradnja novega objekta ali dela objekta, za katerega se gradbeno dovoljenje izda naknadno za nelegalno ali neskladno zgrajen obstoječi objekt ali del objekta, pod pogojem, da je gradnja v skladu z določbami tega odloka.
22. Meja zazidljivosti je meja med stavbnim zemljiščem in drugimi zemljišči.
23. Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.
24. Mansarda je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho s svetlo višino na najnižjem delu do 1,50 m. Namenjena je bivanju ali opravljanju dejavnosti in ima lahko eno ali več etaž.
25. Medsosedska ograja je ograja za lastne potrebe, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na stavbno zemljišče ali parcelo, namenjeno gradnji, zaradi zagotavljanja zasebnosti.
26. Neskladna gradnja je gradnja v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem.
27. Nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti, zanje je potrebno (malo) gradbeno dovoljenje.
28. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja ali dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.
29. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nestanovanjskih površin.
30. Odstranitev objekta je izvedba del s katerim se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi v prejšnje stanje.
31. Obstoječi objekt je zakonito zgrajeni objekt oziroma objekt, za katerega je bilo pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje in objekt, ki je bil zgrajen pred letom
33. Odprte bivalne površine (OBP) so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Delež OBP se izrazi v odstotkih OBP od možnih bruto etažnih površin glede na faktor izrabe parcele, namenjene gradnji.
34. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.
35. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi.
36. Parcela, namenjena gradnji je stavbno zemljišče, namenjeno gradnji. Sestavljena je iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena njihova ureditev.
37. Pogojno zazidljivo območje kmetije je 20 m oziroma 50 m pas okrog stavbnih zemljišč obstoječe kmetije, v katerem je dopustno postavljati nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte.
38. Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na terenu in pod njim. Drugi poseg v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditve in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.
39. Podstrešje je del stavbe nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho in ni namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti.
40. Praviloma, izraz pomeni, da je treba upoštevati določbe tega odloka, razen v primeru, ko zaradi javnega interesa, varstvenih režimo, razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal, oblikovnega prilagajanja sosednjim stavbam in možnostim izkoriščanje sončne energije … to ni mogoče. Odstopanja mora projektant obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
41. Prikaz stanja prostora je nabor podatkov o dejanskem in pravnem stanju prostora in je obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov.
42. Prostorska ureditev je sklop usklajeno načrtovanih posegov v prostor, dejavnosti in omrežij s pripadajočim površinami na določenem območju.
43. Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov železniške proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m. Če progo prečka daljnovod napetosti 220 kV, se višina prostora nad ravnino tirnic poveča na 12,75 m, pri daljnovodu napetosti 400 kV pa na 14 m.
44. Priobalno zemljišče je s predpisom določen pas, ki meji na vodno zemljišče celinskih voda.
45. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.
46. Prostori, namenjeni bivanju, so: dnevna soba, delovni kot, dnevni kot, delovni kabinet.
47. Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.
48. Regulacijske črte so: regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija: – regulacijska linija ločuje obstoječe ali predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti, – gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča, – gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
49. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedbi del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne poveča za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.
50. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost. V grafičnem delu je razpršena gradnja prikazana kot stavbišče, izven območja stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju).
51. Razpršena poselitev je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja.
52. Sodobni hlev je sodobna stavba, ki ima, zaradi tehnoloških zahtev, večjo stavbno maso od klasičnih hlevov. Posledično ima, da stavba ne izstopa iz silhuete naselja, manjši naklon strešin (od 15° do 22°). Takšne stavbe ne sodijo v zavarovana vaška jedra.
53. Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi. Objekti spremljajoče dejavnosti morajo funkcionalno dopolnjevati objekte iz osnovne namenske rabe in se jih lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nimajo negativnih vplivov.
54. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
55. Sprememba namembnosti objekta je sprememba dejavnosti v obstoječem objektu.
56. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50% BTP namenjenih prebivanju.
57. Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
58. Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je s tem odlokom namenjena za graditev.
59. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
60. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
61. Vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe ali do najvišjega prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
62. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.
63. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.
64. Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi.
65. Zakonito zgrajeni objekt je objekt, ki je bil zgrajen na podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj ali je bil zgrajen pred letom
67. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
68. Zelene površine naselja so urejene in opremljene (klopi, koši za smeti) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, preživljanju prostega časa in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.

(3)Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremeni, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki. 5. člen (enote urejanja prostora)

(1)Celotno območje MOK je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), ki obsegajo naselje ali del naselja ali del odprtega prostora. Za posamezno enoto EUP je določena namenska raba in prostorski izvedbeni pogoji.

(2)EUP so označene s črkovno oznako naselja ali naselja in dela naselja in tekočo številko EUP. Manjša območja znotraj EUP (podenote) so označena s črkovno oznako in tekočo številko EUP s poddelivko.

(3)IPN sestavljajo: – EUP v naseljih: Babni vrt (BV), Bobovek (BO), Breg ob Savi (BRS), Britof (BR), Čadovlje (ČA), Čepulje (ČE), Golnik (GO), Goriče (GOR), Hrastje (HR), Ilovka (IL), Jama (JA), Jamnik (JAM), Javornik (JAV), Kokrica (KO), Kranj (KR), Lavtarski vrh (LV), Letenice (LE), Mavčiče (MA), Meja (ME), Mlaka pri Kranju (ML), Nemilje (NE), Njivica (NJ), Orehovlje (OR), Pangršica (PA), Planica (PL), Podblica (POD), Podreča (PO), Povlje (POV), Praše (PRA), Predoslje (PR), Pševo (PŠ), Rakovica (RA), Spodnja Besnica (SB), Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje (BI), Srakovlje (SR), Srednja vas – Goriče (SV), Suha pri Predosljah ((SU), Sveti Jošt nad Kranjem (JO), Šutna (ŠU), Tatinec (TA), Tenetiše (TE), Trstenik (TR), Zabukovje (ZAB), Zalog (ZA), Zgornja Besnica (ZB), Žablje (ŽAB) in Žabnica (ŽA); – EUP so v naselju (mestu) Kranj razdeljene še na dele naselja: Kranj–avtocesta (KR AC), Kranj–Čirče (KR Č), Kranj–Drulovka (KR D), Kranj–Jedro (KR J), Kranj–kanjon Kokre (KR K), Kranj–Labore (KR L), Kranj–obvoznica (KR O), Kranj–Planina (KR PL), Kranj–Primskovo (KR P), Kranj–Rupa (KR R), Kranj–Sava (KR SA), Kranj–Sever (KR SE), Kranj–Stražišče (KR ST), Kranj–Struževo (KR S), Kranj–Šmarjetna gora (KR Š), Kranj–Zlato polje (KR Z) in Kranj–železnica (KR Ž); – EUP v krajini: Škofjeloško hribovje (ŠH), Sorško polje (SP) in Dobrave (DO). II. SKUPNE DOLOČBE 1. OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA 6. člen (namenska raba prostora)

(1)OPN za celotno območje MOK določa območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora. Območja namenske rabe so določena gleda na fizične lastnosti in predvideno rabo prostora.

(2)V EUP je podrobnejša in pod podrobnejša namenska raba določena na podlagi pretežne rabe prostora; v območju mesta Kranja s primestnimi naselji in v območju naselja Golnik pa na podlagi urbanističnega načrta (v nadaljevanju: UN) Kranj in UN Golnik. 7. člen (vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora) 1.1 OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ so razdeljena na naslednja območja podrobnejše in pod podrobnejše namenske rabe: +-----+--------+------------------------------------------------+ | |S |območja stanovanj | | | |so namenjena bivanju in spremljajočim | | | |dejavnostim in se delijo na: | | +--------+------------------------------------------------+ | |SSe |stanovanjske površine e no- in dvos tanovanjskih| | | |stavb, ki so namenjene bivanju brez | | | |spremljajočih dejavnosti | | +--------+------------------------------------------------+ | |SSn |stanovanjske površine st avb v nizu, ki so| | | |namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti | | +--------+------------------------------------------------+ | |SSe(

1. s)|stanovanjske površine e no- in dvos tanovanjskih| | | |stavb, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi | | | |dejavnostmi | | +--------+------------------------------------------------+ | |SSv |stanovanjske površine ve čstanovanjskih stavb, | | | |ki so namenjene bivanju s spremljajočimi | | | |dejavnostmi | | +--------+------------------------------------------------+ | |SB |stanovanjske površine za posebne namene, ki so| | | |namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju | | | |različnih skupin prebivalstva (otrok, | | | |ostarelih, študentov, in drugih socialnih | | | |skupin) | | +--------+------------------------------------------------+ | |SK |površine podeželskega naselja, ki so namenjene | | | |površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in | | | |bivanju | | +--------+------------------------------------------------+ | |SK(
2. k)|površine kmetij, ki so namenjene objektom, ki | | | |neposredno služijo primarni kmetijski | | | |proizvodnji in stanovanjem kmetij | | +--------+------------------------------------------------+ | |SP |površine počitniških hiš, ki so namenjene za | | | |počitek | | +--------+------------------------------------------------+ | |SP(
3. s)|površine počitniških hiš in stanovanjskih | | | |stavb, ki so namenjene za počitek in bivanje | | +--------+------------------------------------------------+ | |C |območja centralnih dejavnosti | | | |so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim | | | |dejavnostim ter bivanju in se delijo na: | | +--------+------------------------------------------------+ | |CU |osrednja območja centralnih dejavnosti, to so| | | |območja historičnih ali novih jeder, kjer gre | | | |pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, | | | |storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, | | | |vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in | | | |podobnih dejavnosti ter bivanje | | +--------+------------------------------------------------+ | |CD(
4. i)|druga območja centralnih dejavnosti, ki so | | | |namenjena izobraževanju | | +--------+------------------------------------------------+ | |CD(
5. v)|druga območja centralnih dejavnosti, ki so | | | |namenjena opravljanju verskih obredov | | +--------+------------------------------------------------+ | |CD(
6. z)|druga območja centralnih dejavnosti, ki so | | | |namenjena zdravstvu in bolnišnični dejavnosti | | +--------+------------------------------------------------+ | |CD(
7. t)|druga območja centralnih dejavnosti, ki so | | | |namenjena trgovski dejavnosti | | +--------+------------------------------------------------+ | |I |območja proizvodnih dejavnosti | | | |so pretežno namenjena industrijskim, | | | |proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter | | | |servisnim dejavnostim in se delijo na: | | +--------+------------------------------------------------+ | |IP |površine za industrijo, ki so na menjene| | | |industrijskim in proizvodnim dejavnostim | | +--------+------------------------------------------------+ | |IG |gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, | | | |skladiščnim prometnim, trgovskim, poslovnim in | | | |proizvodnim dejavnostim | | +--------+------------------------------------------------+ | |IK |površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki| | | |so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno | | | |pridelavo rastlin in rejo živali | | +--------+------------------------------------------------+ | |B |posebna območja | | | |so namenjena posebnim dejavnostim, kot so | | | |območja za turizem, nakupovalna središča in | | | |podobno in se delijo na: | | +--------+------------------------------------------------+ | |BT |površine za turizem so n amenjene hotelom, | | | |bungalovom in drugim objektom za turistično | | | |ponudbo in nastanitev | | +--------+------------------------------------------------+ | |BC |športni centri so športne površine in objekti, | | | |ki so namenjeni športnim aktivnostim in | | | |športnim prireditvam | | +--------+------------------------------------------------+ | |BD |površine drugih območij , ki so namenjene večjim| | | |nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim | | | |parkom, prireditvenim prostorom in drugim | | | |podobnim dejavnostim | | +--------+------------------------------------------------+ | |Z |območja zelenih površin | | | |so namenjena preživljanju prostega časa, | | | |predvsem rekreaciji in športu na prostem in | | | |izboljšavi kakovosti bivanja in se delijo na: | | +--------+------------------------------------------------+ | |ZS |površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so| | | |namenjene oddihu rekreaciji in športu na | | | |prostem | | +--------+------------------------------------------------+ | |ZP |parki, to so urejena območja odprtega prostora | | | |v naselju | | +--------+------------------------------------------------+ | |ZD |druge urejene zelene površine kot zeleni pasovi| | | |za zaščito oziroma drugo funkcijo | | +--------+------------------------------------------------+ | |ZK |pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop| | | |in spominu na umrle | | +--------+------------------------------------------------+ | |P |območja prometne infrastrukture | | | |so namenjena za izvajanje dejavnosti | | | |gospodarskih služb s področja prometa in se | | | |delijo na: | | +--------+------------------------------------------------+ | |PC |površine cest | | +--------+------------------------------------------------+ | |PŽ |površine železnic | | +--------+------------------------------------------------+ | |PO |ostale prometne površine | | +--------+------------------------------------------------+ | |T |območja komunikacijske infrastrukture | | | |so namenjena za izvajanje dejavnosti | | | |gospodarskih služb s področja telekomunikacij. | | +--------+------------------------------------------------+ | |E |območja energetske infrastrukture | | | |so namenjena za izvajanje dejavnosti | | | |gospodarskih služb s področja energetike | | +--------+------------------------------------------------+ | | O |območja okoljske infrastrukture | | | |so namenjena za izvajanje dejavnosti | | | |gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, | | | |čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki | | +--------+------------------------------------------------+ | |F |območja za potrebe obrambe v naseljih | | | |so namenjena izključno za obrambne potrebe, na | | | |katerih potekajo stalne aktivnosti za | | | |razmestitev, usposabljanje in delovanja vojske | | +--------+------------------------------------------------+ | |A |površine razpršene poselitve, kot avtohtoni | | | |poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote | | | |pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, | | | |razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, | | | |razpostavljenih in razloženih naselij ter | | | |drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša | | | |gručasta naselja) in se delijo na: | | +--------+------------------------------------------------+ | |A(
8. sk)|površine razpršene poselitve, ki so namenjene | | | |kmetijskim gospodarstvom | | +--------+------------------------------------------------+ | |A(
9. s)|površine razpršene poselitve, ki so namenjene | | | |bivanju | | +--------+------------------------------------------------+ | |A(
10. v)|površine razpršene poselitve, ki so namenjene | | | |opravljanju verskih obredov | | +--------+------------------------------------------------+ | |A(
11. k)|površine razpršene poselitve, ki so namenjene | | | |zavetiščem in kočam | | +--------+------------------------------------------------+ | |A(
12. p)|površine razpršene poselitve, ki so namenjene | | | |poslovnim dejavnostim | | +--------+------------------------------------------------+ | |- |razpršena gradnja, kot zemljišče pod stavbo | | | |izven območij stavbnih zemljišč (informacija o | | | |dejanskem stanju). | +-----+--------+------------------------------------------------+ 1.2 OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ, ki so razdeljena na naslednji območji podrobnejše namenske rabe: +------+-----+--------------------------------------------------+ | |K1 |površine najboljših kmetijskih zemljišč | +------+-----+--------------------------------------------------+ | |K2 |površine drugih kmetijskih zemljišč | +------+-----+--------------------------------------------------+ 1.3 OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ, ki so razdeljena na naslednje območje podrobnejše namenske rabe: +------+-----+--------------------------------------------------+ | |G |območja gozdov | | | |so zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča | | | |namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju | | | |gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu | | | |z Zakonom o gozdovih določene kot gozd | +------+-----+--------------------------------------------------+ 1.4 OBMOČJA VODA, ki so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe: +------+-----+--------------------------------------------------+ | |V |območja površinskih voda | | | |so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja | | | |rabe voda | +------+-----+--------------------------------------------------+ | |VC |celinske vode | +------+-----+--------------------------------------------------+ | |VI |območja vodne infrastrukture | | | |so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in| | | |vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in | | | |podobno. | +------+-----+--------------------------------------------------+ 1.5 DRUGA ZEMLJIŠČA, ki so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe: +------+-----+--------------------------------------------------+ | |L |območja mineralnih surovin | | | |so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja | | | |izkoriščanja mineralnih surovin | +------+-----+--------------------------------------------------+ | |LN |površine nadzemnega pridobivalnega prostora | +------+-----+--------------------------------------------------+ | |N |območja za potrebe varstva pred naravnimi in | | | |drugimi nesrečami | | | |so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja | | | |varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi | | | |nesrečami | +------+-----+--------------------------------------------------+ | |f |območja za potrebe obrambe | | | |so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja | | | |obrambe zunaj naselij in so določena kot območja | | | |izključne rabe | +------+-----+--------------------------------------------------+ 2. Skupni PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI 2.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 2.1.1 Dopustne vrste objektov glede na namen ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen (v nadaljevanju: vrste objektov). 8. člen (celotno območje OPN) 2.1.1.1 Na celotnem območju OPN, razen na vodnih in priobalnih zemljiščih, so dopustne naslednje vrste objektov: – vrste objektov glede na namen: – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje, razen poljskih poti, ni dovoljena, izjemoma je ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti dopustna ureditev postajališč, javnih kolesarnic z nadstreškom s tlorisno površino največ 15 m² ter postavitev nadstrešnic za potnike na postajališčih s tlorisno površino največ 15 m²), – objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, ki se ne urejajo z DPN ali OPPN, – mostovi, viadukti, predori in podhodi (na kmetijskih zemljiščih je gradnja novih objektov iz te alineje dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti, na vodnih in priobalnih zemljiščih pa so objekti iz te alineje dovoljeni le kot objekti javne infrastrukture), – jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, – objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, – nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, – hudourniške pregrade, – stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov, – gradnje novih objektov iz pete, šeste, sedme, osme in devete alineje te točke so na kmetijskih zemljiščih dopustne le izjemoma kot posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – grajena spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi, kapelice (gradnja teh novih objektov na kmetijskih zemljiščih ni dovoljena), – pomožni cestni objekti (gradnja teh novih objektov na kmetijskih zemljiščih je dovoljena le izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti), – priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (na kmetijskih zemljiščih je gradnja priključkov na cesto iz te alineje dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti), – kolesarske, peš, gozdne in podobne poti (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje ni dovoljena; izjemoma je ob rekonstrukcijah lokalnih cest dopustna gradnja kolesarskih poti in pločnikov ob vozišču ceste), – vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje razen bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, – grajene poljske poti in gozdne prometnice (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih gozdnih prometnic ni dovoljena), – pomožni komunalni objekti, razen merilnih in regulacijskih postaj ter ekoloških otokov, – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (na kmetijskih zemljiščih so dopustni le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekt za opazovanje neba, objekt za spremljanje seizmičnosti)), – pomoli (gradnja teh novih objektov na kmetijskih zemljiščih ni dovoljena), – začasni objekti: odri z nadstreškom in tribune za gledalce (iz montažnih elementov), pomoli, kot vstopno/izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov (po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni). 9. člen (stavbna zemljišča) 2.1.1.2 Na stavbnih zemljiščih so, poleg vrste objektov iz 8. člena tega odloka, po posameznih podrobnejših in pod podrobnejših namenskih rabah dopustne še naslednje vrste objektov:

(1)SSe – stanovanjske površine eno in dvostanovanjskih stavb namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti: – vrste objektov glede na namen: – eno- in dvostanovanjske prostostoječe stavbe in dvojčki, – v stavbah je dopustna gradnja ali ureditev manjših (do dva zaposlena) poslovnih prostorov za dopolnilne oblike dela na domu, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – majhne stavbe, – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov), – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)SSn – stanovanjske površine stavb v nizu namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti: – vrste objektov glede na namen: – enostanovanjske stavbe v nizu in dvostanovanjske stavbe v nizu (z enim vhodom v stavbo) ter dvojčki, – v stavbah je dopustna gradnja ali ureditev manjših (do dva zaposlena) poslovnih prostorov za dopolnilne oblike dela na domu, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – majhne stavbe, – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov), – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)SSe(s) – stanovanjske površine eno- in dvostanovanjskih stavb namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi: – vrste objektov glede na namen: – eno- in dvostanovanjske prostostoječe stavbe in dvojčki, – stavbe spremljajočih dejavnosti: gostinske stavbe namenjene strežbi hrane in pijače, stavbe za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, gasilski domovi, banke, pošte, trgovske stavbe (do 500 m2), stavbe za opravljanje verskih obredov, stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, zaklonišča ter stavbe za storitvene dejavnosti in delavnice, pod pogojem da obseg dejavnosti vključuje le do 5 zaposlenih in da dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje. – nestanovanjske kmetijske stavbe in stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij le, če gre za posege na obstoječih kmetijah, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – majhne stavbe, – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov), – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – športno igrišče na prostem, – bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, – objekti za oglaševanje, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4)SSv – stanovanjske površine večstanovanjskih stavb namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi: – vrste objektov glede na namen: – večstanovanjske stavbe in večstanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, – stavbe spremljajočih dejavnosti: gostinske stavbe namenjene strežbi hrane in pijače, stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, stavbe za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, gasilski domovi, pošte, banke, zavarovalnice, lekarne, trgovske stavbe (do 700 m2), garažne stavbe, zaklonišča, parkirišča, toplarne, kotlovnice, trgi, zelenice ter stavbe za storitvene dejavnosti pod pogojem, da obseg dejavnosti vključuje le do 5 zaposlenih in da dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – športno igrišče na prostem, – bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(5)SB – stanovanjske površine za posebne namene: – vrste objektov glede na namen: – dom za starejše občane, študentski in dijaški domovi, socialno-varstveni zavodi in druge podobne nastanitvene stavbe, – stavbe spremljajočih dejavnosti: stavbe z oskrbovanimi stanovanji, lekarne, trgovske stavbe (do 300 m2), banke, gostinske stavbe namenjene strežbi hrane in pijače, garažne stavbe, zaklonišča, parkirišča, trgi in zelenice, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – majhne stavbe, razen drvarnic in pokritih skladišč za lesna goriva, – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov), – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – športno igrišče na prostem, – bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(6)SK – površine podeželskih naselij: – vrste objektov glede na namen: – eno- in dvostanovanjske prostostoječe stavbe ter nestanovanjske kmetijske stavbe, – stavbe spremljajočih dejavnosti: stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij, gostinske stavbe namenjene strežbi hrane in pijače ter penzioni, stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, stavbe za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, gasilski domovi, banke, pošte, trgovske stavbe (do 300 m2), stavbe za opravljanje verskih obredov, zaklonišča ter stavbe za storitvene dejavnosti, in delavnice pod pogojem, da obseg dejavnosti vključuje le do 5 zaposlenih in da dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje, – na površinah podeželskih naselij ni dopustna gradnja hlevov, za katera je po predpisih s področja varstva okolja, potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – majhne stavbe, – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov), – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – športno igrišče na prostem, – bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, – objekti za oglaševanje, – objekti za rejo živali, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(7)SK(k) – površine kmetij: – vrste objektov glede na namen: nestanovanjske kmetijske stavbe, stavbe za dopolnilno dejavnost kmetij in eno- in dvostanovanjske prostostoječe stavbe pod pogojem, da so te sestavni del kmetijskega gospodarstva (kmetije), – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – majhne stavbe, – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov), – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s

1. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s
2. členom tega odloka, – rezervoarji, – samostojna parkirišča, – objekti za oglaševanje, – objekti za rejo živali, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(8)SP – površine počitniških hiš: – vrste objektov glede na namen: počitniške hiše, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov), – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s

1. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s
2. členom tega odloka, – rezervoarji, – bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(9)SP(s) – površine počitniških hiš in stanovanjskih stavb: – vrste objektov glede na namen: počitniške hiše in eno stanovanjske prostostoječe stavbe, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – majhne stavbe, – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov), – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – samostojna parkirišča, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s

1. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s
2. členom tega odloka, – rezervoarji, – bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(10)CU – osrednja območja centralnih dejavnosti: – vrste objektov glede na namen: trgovske, gostinske, oskrbne, storitvene, gasilske, upravne in pisarniške stavbe, stavbe namenjene izobraževanju, otroškemu varstvu, znanstveno-raziskovalnemu delu, zdravstvu, kulturi in razvedrilu, opravljanju verskih obredov, stanovanjske stavbe, bencinski servisi, garažne stavbe, zaklonišča, parkirišča, trgi, parki in zelenice, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – majhne stavbe so dovoljene le k eno- in dvostanovanjskim stavbam, – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov) so dovoljene le k eno- in dvostanovanjskim stavbam, – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – športno igrišče na prostem, – bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(11)CD(i) – druga območja centralnih dejavnosti namenjena izobraževanju: – vrste objektov glede na namen: – stavbe namenjene izobraževanju in znanstvenoraziskovalnemu delu, – stavbe spremljajočih dejavnosti: športne dvorane in športna igrišča, zdravstvene ambulante, garažne stavbe, zaklonišča, parkirišča, trgi in zelenice, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – garaže, nadstreški, vetrolovi, – ograje, – podporni zid, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – športno igrišče na prostem, – bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(12)CD(v) – druga območja centralnih dejavnosti namenjena opravljanju verskih obredov: – vrste objektov glede na namen: stavbe namenjene opravljanju verskih obredov s spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti, parkirišča, trgi in zelenice, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – nadstreški, vetrolovi, – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(13)CD(z) – druga območja centralnih dejavnosti namenjena zdravstveni in bolnišnični dejavnosti: – vrste objektov glede na namen: – zdravstvene in bolnišnične stavbe ter stavbe namenjene negovalnim bolnišnicam, – spremljajoči objekti, ki služijo osnovni dejavnosti: lekarne, specializirane trgovine, bifeji, garažne stavbe, zaklonišča, parkirišča, trgi, zelenice in podobno, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – garaže, nadstreški, vetrolovi, senčnice, – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(14)CD(t) – druga območja centralnih dejavnosti namenjena trgovski dejavnosti: – vrste objektov glede na namen: – trgovske stavbe, – stavbe spremljajočih dejavnosti: gostinske stavbe namenjene strežbi hrane in pijače, pošte, banke, zavarovalnice, stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe, parkirišča, trgi in zelenice, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – garaže, nadstreški, vetrolovi, senčnice, – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s

1. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s
2. členom tega odloka, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – športno igrišče na prostem, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori in cirkus, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(15)IP – površine za industrijo: – vrste objektov glede na namen: – stavbe namenjene industriji, proizvodnji, obrti, skladiščenju, servisom in energetskim objektom, – stavbe spremljajočih dejavnosti: upravne stavbe podjetij, trgovine lastnih proizvodov, okrepčevalnice in bifeji, prometni terminali, bencinski servisi, garažne stavbe, zaklonišča in parkirišča, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – garaže, nadstreški, vetrolovi, – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – samostojna parkirišča, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – začasni objekti: montažni šotori in skladišča nenevarnih snovi, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(16)IG – gospodarske cone: – vrste objektov glede na namen: – stavbe namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, servisnim, in proizvodnim dejavnostim, energetski objekti (toplarne in kotlovnice) in bencinski servisi, – stavbe spremljajočih dejavnosti: storitve, izobraževanje, okrepčevalnice in bifeji, garažne stavbe, zaklonišča in parkirišča, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – garaže, nadstreški, vetrolovi, – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – samostojna parkirišča, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – začasni objekti: montažni šotori in skladišča nenevarnih snovi, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(17)IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo: – vrste objektov glede na namen: nestanovanjske kmetijske stavbe namenjene za intenzivno pridelavo rastlin, rejo živali in spravilo pridelka ter druge nestanovanjske kmetijske stavbe s spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – garaže, nadstreški, vetrolovi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – samostojna parkirišča, – objekti za oglaševanje, – objekti za rejo živali, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(18)BT – površine za turizem: – vrste objektov glede na namen: – gostinske stavbe namenjene turizmu in nastanitvam, – stavbe spremljajočih dejavnosti: specializirane trgovine, storitve namenjene turizmu, garažne stavbe, parkirišča, trgi in zelenice, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – majhne stavbe razen drvarnic in pokritih skladišč za lesna goriva, – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen lop in drvarnic), – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – športno igrišče na prostem, – bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(19)BC – površine za športne centre: – vrste objektov glede na namen: – stavbe za šport, športna igrišča, tribune in drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – stavbe spremljajočih dejavnosti: objekti za storitve ter specializirane trgovine za šport in rekreacijo, okrepčevalnice in bifeji, garažne stavbe in parkirišča, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – garaže, nadstreški, vetrolovi, senčnice, – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – športno igrišče na prostem, – bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – pomožni objekti na smučiščih, – začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori in cirkus, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(20)BD – površine namenjene večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom in prireditvam: – vrste objektov glede na namen: trgovske stavbe, sejemske dvorane in razstavišča, gostinske stavbe namenjene strežbi hrane in pijače, gasilske stavbe, stavbe s poslovnimi prostori, stavbe za storitvene dejavnosti, skladišča, bencinski servisi, garažne stavbe in parkirišča, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – nadstreški, vetrolovi, senčnice, – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori in cirkus, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(21)ZS – površine za oddih rekreacijo in šport: – vrste objektov glede na namen: – športna igrišča in drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti čas, – stavbe spremljajočih dejavnosti: tribune za gledalce, okrepčevalnice in bifeji, pisarne, garderobe, sanitarije, parkirišča in podobno, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – nadstreški, senčnice, – pomožni objekti v javni rabi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – športno igrišče na prostem, – bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(22)ZP – parki: – vrste objektov glede na namen: ureditev parkov, vrtov in drugih zelenih javnih površin s sprehajalnimi potmi in drugimi objekti vrtne arhitekture, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – nadstreški, senčnice, – pomožni objekti v javni rabi, – vodnjaki, vodometi, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(23)ZD – druge urejene zelene površine: – vrste objektov glede na namen: zasaditve za zaščito pred vetrom, protihrupne zelene bariere, zeleni obvodni pasovi in druge ozelenitve z varovalno funkcijo, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – grajena oprema trim steze, protihrupne ograje, – objekti za oglaševanje, razen v EUP KRL 19 in KR L 20, – začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(24)ZK – pokopališča: – vrste objektov glede na namen: ureditev površin namenjenih pokopu in spominu na umrle, pokopališke stavbe s spremljajočimi objekti, stavbe za opravljanje verskih obredov, parkirišča in trgovske stavbe kot sestavni del dejavnosti pokopališča, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – garaže, nadstreški, vetrolovi in stojnice za prodajo cvetja in sveč, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki.

(25)PC – površine cest: – vrste objektov glede na namen: avtoceste, glavne ceste, regionalne ceste, lokalne ceste, in javne poti, mostovi, viadukti, predori, podhodi ter spremljajoči objekti in naprave cestno prometne infrastrukture; – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – nadstreški – nadkrite čakalnice, – objekti za razsvetljavo, drogovi, – ograje, – podporni zid, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – sezonski gostinski vrtovi so izjemoma dovoljeni v mestnem središču pod pogojem, da ne segajo v vozne površine, – objekti za oglaševanje: obešanke na drogovih javne razsvetljave, čezcestni transparenti, svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih in prenosni objekti za oglaševanje.

(26)PŽ – površine železnic: – vrste objektov glede na namen: železniške proge, železniške postaje ter spremljajoči objekti in naprave železniške infrastrukture vključno z zaklonišči, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – nadstreški – nadkrite čakalnice, – grajena urbana oprema, objekti za razsvetljavo, drogovi, – ograje, – podporni zid, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – objekti za oglaševanje: obešanke na drogovih javne razsvetljave, čezcestni transparenti, svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih in prenosni objekti za oglaševanje.

(27)PO – ostale prometne površine: – vrste objektov glede na namen: površine in objekti (garažne hiše) za mirujoči promet, terminali, poligoni varne vožnje, avtobusne in železniške postaje z večnamenskimi stavbami bencinski servisi, zaklonišča in spremljajoči objekti prometne infrastrukture; – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – garaže, nadstreški, vetrolovi, – grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekti za razsvetljavo, drogovi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – poligoni varne vožnje, – samostojna parkirišča, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – začasni objekti: montažni šotori, cirkus in skladišča nenevarnih snovi, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(28)T – območja telekomunikacijske infrastrukture: – vrste objektov glede na namen: stavbe in naprave za izvajanje komunikacij in zaklonišča, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – ograje, – podporni zid, – samostojna parkirišča, – merilne in regulacijske postaje.

(29)E – območja energetske infrastrukture: – vrste objektov glede na namen: energetski objekti in naprave ter zaklonišča, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – ograje, – podporni zid, – samostojna parkirišča, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje.

(30)O – območja okoljske infrastrukture: – vrste objektov glede na namen: objekti in naprave s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z nenevarnimi odpadki (zbiranje, sortiranje predelava in odlaganje odpadkov), – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – garaže, nadstreški, vetrolovi, prijavnice, – ograje, – podporni zid, – rezervoarji, – samostojna parkirišča, – objekti za oglaševanje, – merilne in regulacijske postaje, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(31)F – območja za potrebe obrambe v naseljih: – vrste objektov glede na namen: vojašnice, obrambni objekti namenjeni za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske s spremljajočimi objekti in zaklonišča, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – garaže, nadstreški, vetrolovi, prijavnice, – grajena urbana oprema, telefonske govorilnice, objekti za razsvetljavo, drogovi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s

1. členom tega odloka, – rezervoarji, – samostojna parkirišča, – športno igrišče na prostem, – merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki, – začasni objekti: montažni šotori in skladišča nenevarnih snovi, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. 2.1.1.3 Na površinah razpršene poselitve so, poleg vrste objektov iz
2. člena tega odloka, po posameznih pod podrobnejših namenskih rabah dopustne še naslednje vrste objektov:

(1)A(sk) – površine razpršene poselitve namenjene kmetijskim gospodarstvom: – vrste objektov glede na namen: stanovanjske in nestanovanjske stavbe kmetij, stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – majhne stavbe, – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov), – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s

1. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s
2. členom tega odloka, – rezervoarji, – bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, – objekti za rejo živali, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost.

(2)A(s) – površine razpršene poselitve namenjene bivanju: – vrste objektov glede na namen: eno- in dvostanovanjske prostostoječe stavbe, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – majhne stavbe, – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov), – ograje, – podporni zid, – samostojna parkirišča, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni.

(3)A(v) – površine razpršene poselitve namenjene opravljanju verskih obredov: – vrste objektov glede na namen: stavbe namenjene opravljanju verskih obredov s spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti in parkirišča, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – nadstreški, vetrolovi, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – vodnjaki, vodometi, – samostojna parkirišča.

(4)A(k) – površine razpršene poselitve namenjene zavetiščem in kočam: – vrste objektov glede na namen: stavbe namenjene zavetiščem za živali ter planinske, lovske, ribiške, taborniške in druge koče z manjšimi okrepčevalnicami, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – majhne stavbe, – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov), – grajen gostinski vrt, – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka, – rezervoarji, – samostojna parkirišča.

(5)A(p) površine razpršene poselitve namenjene poslovnim dejavnostim: – vrste objektov glede na namen: delavnice, skladišča, trgovine, servisi, stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori ter stanovanjske stavbe, ki lahko pripadajo tem poslovalnicam, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – majhne stavbe, – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov), – ograje, – podporni zid, – male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s

1. členom tega odloka, – nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s
2. členom tega odloka, – rezervoarji, – samostojna parkirišča, – objekti za oglaševanje. 2.1.1.4 Stavbe spremljajočih dejavnosti, katerih gradnja je dovoljena v okviru območij posameznih podrobnejših namenskih rab iz podtočke 2.1.1.2 in 2.1.1.3 tega člena, ne smejo presegati 10% površine EUP. Na posamezni parceli, namenjeni gradnji, oziroma v posamezni stavbi spremljajoče dejavnosti ne smejo presegati 30% bruto etažnih površin osnovne dejavnosti. 2.1.1.5 Posamezne stavbe se, v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen, lahko gradijo kot eno namenske stavbe, lahko pa stavbe ali njihovi deli vključujejo tudi spremljajoče dejavnosti, katerih gradnja je dovoljena v okviru območij posameznih podrobnejših namenskih rab iz podtočke 2.1.1.2 in 2.1.1.3 tega člena. 2.1.1.6 Majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti postavljene na zemljiški parceli, ki pripada stavbi h kateri se gradijo.
3. člen (kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča) 2.1.1.7 Na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih so, poleg vrste objektov iz
4. člena tega odloka, po posameznih namenskih rabah dopustne še naslednje vrste objektov in ureditev:

(1)K1 in K2 – kmetijska zemljišča: – vrste objektov in drugih ureditev glede na namen: – agrarne operacije po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča, – sistemi za namakanje in osuševanje, – vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, – ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči ter druga pomožna kmetijsko-gozdarska oprema, premični tuneli in nadkritja, zaščitne mreže, lovske preže, – sanacije gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo, – izjemoma kmetijske stavbe za rastlinsko predelavo, rejo živali in spravilo pridelka pod pogojem, da bo zanje uveljavljen OPPN za gradnjo kmetijskih objektov. – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen (na območjih K1 in K2): – agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, – enostavni pomožni kmetijsko gozdarski objekti razen kleti in vinske kleti ter grajene gozdne prometnice, – nezahtevni pomožni kmetijsko gozdarski objekti, razen kleti in vinske kleti le v 20-metrskem pasu okrog stavbnih zemljišč, na katerih je v okviru EUP dovoljena gradnja objektov za potrebe kmetijske dejavnosti, – grajeni rastlinjaki za potrebe kmetijske dejavnosti v 50-metrskem pasu okrog stavbnih zemljišč, na katerih je v okviru EUP dovoljena gradnja objektov za potrebe kmetijske dejavnosti; izjemoma so dovoljeni tudi izven površin takšnega pasu, kadar znotraj le-teh rastlinjaka ni mogoče postaviti, – koritasti silosi do 150 m2 tlorisne površine, – podporni zidovi v okviru agromelioracij, – začasni objekti: montažni šotori, cirkus in skladišča nenevarnih snovi (po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni). Na (območjih K2) so dovoljeni še: – premični čebelnjaki kot enoetažni in pritlični objekti s tlorisno površino največ 20 m2.

(2)G – gozdne površine: – vrste objektov glede na namen: – posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, sanacije degradiranega prostora, sanacije nelegalnih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo, krčitev gozdov za kmetijske namene do površine 0,5 ha, pod pogojem, da se ne razvrednoti ekoloških in socialnih funkcij gozdov, objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah; – v varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko javno infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov; – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – gozdne vlake, kolikor se ne nahajajo na arheoloških območjih, – planinske poti, – pastirski stan, – krmišča kot enoetažni in pritlični objekti s tlorisno površino 30 m2, – grajene obore za rejo divjadi, – napajalno korito, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, – čebelnjaki kot enoetažni in pritlični objekti s tlorisno površino največ 20 m2, pri čemer je potrebno pridobiti mnenje pristojne čebelarske službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, njegov investitor pa vpisan v register čebelarjev, – grajena oprema trim stez in vadbena oprema, – športna igrišča na prostem kot enostavni objekti, pod pogojem, da se z gradnjo ne spreminjajo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja, – na območju ribnikov so za potrebe ribištva dovoljeni še grajen gostinski vrt, sanitarna enota in kmečka lopa za potrebe ribištva, ki se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna in je zanje možno organizirati ustrezne parkirne površine, – postavljanje ograj v gozdu ali ob gozdu praviloma ni dovoljeno. V primeru zaščite vodnih zajetij, naravnih vrednot in kulturnih spomenikov je ograditev gozda, z dovoljenjem pristojnega zavoda, izjemoma dopustna.

(3)VC – vodne površine in priobalna zemljišča: – vrste objektov glede na namen: objekti gospodarske javne infrastrukture, objekti grajenega vodnega javnega dobra, mostovi, brvi, mlini, žage in male hidroelektrarne, ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, objekti potrebni za rabo voda, objekti namenjeni varstvu voda pred onesnaževanjem in objekti namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije; – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – varovalna ograja, – podporni zid, – pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4)VI – območja vodne infrastrukture: – vrste objektov glede na namen: visokovodni nasipi, pregrade in jezovi, zadrževalniki, zbiralniki, žage, mlini, male hidroelektrarne in objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih.

(5)LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora: – vrste objektov glede na namen: objekti in naprave za pridobivanje mineralnih surovin s spremljajočimi objekti; – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – pokrita skladišča, nadstreški, – ograje, – podporni zid, – samostojna parkirišča, – začasni objekti: skladišča nenevarnih snovi.

(6)N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: – vrste objektov glede na namen: objekti in naprave za izvajanje dejavnosti s področja varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(7)f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij, določena kot območja izključne rabe prostora: – vrste objektov glede na namen: obrambni objekti in naprave za izvajanje dejavnosti s področja obrambe; – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: – pomožni obrambni objekti (pokrita skladišča, prijavnice), – ograje, – podporni zid, – pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, – začasni objekti: montažni šotori in skladišča nenevarnih snovi. 2.1.2 Dopustne vrste gradenj

1. člen (vrste gradenj) 2.1.2.1 Na celotnem območju OPN, razen na vodnih in priobalnih zemljiščih, so dopustne naslednje vrste gradenj: – gradnja novih objektov v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen iz prve alineje
2. člena tega odloka; – rekonstrukcije in vzdrževalna dela (redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist) zakonito zgrajenih stavb ter odstranitve objektov. Pri rekonstrukcijah objektov stavbne dediščine je potrebno predhodno izdelati posnetek obstoječega stanja. Odstranitve objektov ali delov objektov kulturne dediščine praviloma niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine; – spremembe namembnosti na stavbnih zemljiščih zakonito zgrajenih stavb ali delov stavb, pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z dovoljeno namembnostjo stavb v posamezni EUP; – gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen iz druge alineje
3. člena tega odloka; – na zakonito zgrajenih objektih, ki po vrsti objektov glede na namen niso v skladu z namensko rabo določeno v EUP, so dopustna le vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitve objektov ter spremembe namembnosti objektov, vendar le v skladu z namensko rabo določeno v EUP. 2.1.2.2 Na stavbnih zemljiščih so poleg vrste gradenj določenih v podtočki 2.1.2.1 tega člena, v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen in dopustnimi vrstami nezahtevnih in enostavnih objektov določenih v podtočki 2.1.1.2 iz
4. člena tega odloka, dopustne še naslednje vrste gradenj: – gradnja novih objektov ter dozidave in nadzidave zakonito zgrajenih stavb, v območjih registrirane naselbinske dediščine so novogradnje in gradnje na mestu prej odstranjenega objekta dovoljene v skladu z varstvenim režimom te dediščine; – gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov. 2.1.2.3 Na površinah razpršene poselitve so poleg vrste posegov, določenih v podtočki 2.1.2.1 tega člena, v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen in dopustnimi vrstami nezahtevnih in enostavnih objektov določenih v podtočki 2.1.1.3 iz
5. člena tega odloka, dopustne še naslednje vrste gradenj: – dozidave in nadzidave zakonito zgrajenih stavb; – gradnje na mestu prej odstranjenih objektov; – gradnje novih objektov le, če se ohranja prepoznavne značilnosti prostora; – gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov. 2.1.2.4 Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih so, poleg vrste gradenj določenih v podtočki 2.1.2.1 tega člena, v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen in dopustnimi vrstami nezahtevnih in enostavnih objektov določenih v prvem in drugem odstavku podtočke 2.1.1.7 iz
6. člena tega odloka, dopustne še naslednje vrste gradenj in ureditev: – novogradnje in ureditve zemljišč s pripadajočimi objekti in napravami, – gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov. 2.1.2.5 Na priobalnih in vodnih zemljiščih ter območjih vodne infrastrukture so, v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen in dopustnimi vrstami nezahtevnih in enostavnih objektov določenimi v tretjem in četrtem odstavku podtočke 2.1.1.7 iz
7. člena tega odloka, dopustne naslednje vrste gradenj in ureditev: – gradnja novih objektov; – rekonstrukcije in vzdrževalna dela (redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist) zakonito zgrajenih stavb ter odstranitve objektov; – gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov; – za obstoječe zakonito zgrajene objekte in naprave na vodnem ali priobalnem zemljišču so dovoljene rekonstrukcije, spremembe namembnosti in gradnje na mestu prej odstranjenih objektov, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. 2.1.2.6 Na površinah nadzemnega pridobivalnega prostora, območjih za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in območjih za potrebe obrambe zunaj naselij so, poleg vrste gradenj določenih v podtočki 2.1.2.1 tega člena, v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen in dopustnimi vrstami nezahtevnih in enostavnih objektov določenih v petem, šestem in sedmem odstavku podtočke 2.1.1.7 iz
8. člena tega odloka, dopustne še naslednje vrste gradenj: – gradnja novih objektov ter dozidave in nadzidave zakonito zgrajenih stavb; – gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov. 2.1.2.7

(1)Na in ob stavbiščih razpršene gradnje so dopustne naslednje vrste gradenj: – vzdrževalna dela in rekonstrukcije in dozidave zakonito zgrajenih objektov, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali za vnos novih dejavnosti. Dozidave so dopustne le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot funkcionalna zemljišča; – gradnja oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov: majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni kmetijsko gozdarski objekti, ograje in podporni zid, pod pogojem, da se gradijo na funkcionalnih zemljiščih, ki pripadajo osnovnim objektom.

(2)V primeru, da v upravnem dovoljenju funkcionalno zemljišče ni bilo določeno, se funkcionalno zemljišče (parcelo, namenjeno gradnji) šteje površina stavbišča osnovnega objekta, pomnožena s faktorjem 3,5. 2.1.2.8 Na in ob stavbiščih, ki deloma segajo izven meje stavbnih zemljišč, so dopustne naslednje vrste gradenj: – nadzidave zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je višinski gabarit v skladu z določili, ki veljajo za EUP (znotraj stavbnih zemljišč), v kateri se deloma nahajajo; – ureditve zelenih, parkirnih in manipulacijskih površin v 5 m pasu merjeno od roba stavbišča osnovnega objekta. 2.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov 12. člen (odmiki stavb) 2.2.1 Odmiki stavb – splošni pogoji: – Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelne meje sosednjih zemljišč tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba stavbe v okviru zemljiške parcele, na kateri se gradi. Za odmik objekta od parcelne meje se šteje najkrajša razdalja med točko objekta (najbolj izpostavljeni nadzemni in podzemni deli stavb, vključujoč napušče, nadstreške, balkone in podobne gradbene elemente) in parcelno mejo. – Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb glede na tipologijo urbanističnega oblikovanja v EUP ali delu EUP. – Ograje in podporni zid (razen ob javnih cestah) so lahko postavijo do meje zemljiških parcel, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje, škarpe in podporni zidovi se lahko gradijo tudi na meji parcel, če se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo. Za postavitev ograj, škarp in podpornih zidov ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavca, ki določi ustrezne odmike (pri čemer je minimalni odmik 1.0

1. m)in ostale pogoje za gradnjo, tako da objekti ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest. – Nove stavbe, razen stavb v območjih IP, IG, IK, BT, BC in BD, morajo biti od cestnega telesa javnih cest oziroma regulacijske linije, kjer je ta določena oddaljene najmanj 5,0 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi, glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le takrat, kadar morajo nove stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja. – Nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe, morajo biti od cestnega telesa javnih cest oziroma regulacijske linije, kjer je ta določena oddaljene najmanj 2,0 m. Določba ne velja za odmik garaž, in sicer na delu med uvozom v garažo in javno cesto kjer mora biti ta odmik najmanj 5,0 m. – Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno tehnični in požarno varstveni pogoji. Pri postavitvi novih stavb je potrebno upoštevati vpad svetlobe, razdalje med stavbami, tako da se zagotavlja 45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov. Stavbe morajo biti postavljene tako, da je, z upoštevanjem njihovega odmika od posestnih meja oziroma medsebojnega odmika, omejeno širjenje požara na sosednje objekte. – Med javno cesto in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno cesto in ograjo ali zapornico, ki vozilom zapira pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se vozilo lahko ustavi, dokler na parkirišče ni omogočen dovoz oziroma izvoz. – Objekti ob gozdnih zemljiščih morajo biti od sosednjega gozda odmaknjeni najmanj za višino odraslih dreves sosednjega gozda, v nasprotnem primeru morajo investitorji prevzeti odgovornost za poškodbe na njihovih objektih, ki jih lahko povzroči normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme in sanacije njihovih posledic. 2.2.2 Poleg splošnih pogojev iz točke 2.2.1 tega člena veljajo po posamezna območjih še naslednji pogoji: 2.2.2.1 Območja: SSe, SSe(s), SK, SK(k), SP, SP(s), A(sk), A(
2. s)in A(k)

(1)Nove stavbe morajo biti od parcelne meje sosednjih zemljišč (razen ob javnih cestah) oddaljene najmanj 4,0 m, podzemni deli stavb, ki so v celoti vkopani, najmanj 2,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m.

(2)Če so odmiki stavb manjši od zgoraj predpisanih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja zmanjšani odmik utemeljiti. Manjši odmiki od predpisanih so možni: – pri gradnji manj zahtevnih, vendar ne manj kot 2,5 m, in nezahtevnih objektov, če se z manjšim odmikom strinjajo lastniki sosednjih zemljišč in objektov, za kar mora biti, k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo manj zahtevnega objekta oziroma k vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, priloženo notarsko ali upravno overjeno soglasje; – pri gradnji oziroma postavitvi enostavnih objektov, če se z manjšim odmikom strinjajo lastniki sosednjih zemljišč in objektov; – pri gradnjah enostanovanjskih stavb, v primeru, da je stavba od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj za polovico svoje višine (merjeno od terena do kapne lege), vendar ne manj kot 2,5 m; – v primerih gradnje eno- ali dvostanovanjske stavbe, ki se bo v enakih višinskih gabaritih gradila na mestu prej odstranjene stavbe, pri kateri je odmik od meje sosednjih zemljišč enak ali večji kot je bil pri stavbi, ki se nadomešča, kar ne velja za odmike od javnih cest. 2.2.2.2 Območja SSn Stavbe v nizu morajo biti v smeri niza postavljene ob posestne meje, kar pa ne velja za končne stavbe v nizu, ki morajo biti od posestnih meja oddaljene najmanj za polovico svoje višine (merjeno od terena do kapne lege). Za ostale odmike veljajo določbe iz točke 2.2.2 tega člena. 2.2.2.3 Območja SSv Nove stavbe morajo biti od parcelne meje sosednjih zemljišč (razen ob javnih cestah) oddaljene najmanj za polovico svoje višine. Odmik podzemnih delov stavb, ki so v celoti vkopani, je najmanj 2,0 m, nezahtevnih in enostavnih objektov pa 1,5 m. 2.2.2.4 Historična jedra

(1)V območjih historičnih mestnih oziroma vaških jeder z ohranjeno stavbno dediščino je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi jedra in obstoječim gradbenim linijam.

(2)V območjih naselbinske dediščine je treba ohranjati značilno obstoječo naselbinsko zasnovo (parcelacijo) in druge varovane elemente (lega objektov, odmiki od sosednjih zemljišč, gostota objektov); pozicija objektov na parceli mora biti skladna z zazidalno strukturo naselja; regulacijske črte morajo slediti obstoječim. 2.2.2.5 Območja: CU, CD(t), SB, CD(i), CD(v), CD (

1. z)in A(
2. v)Odmiki stavb morajo biti v skladu s predpisanimi normativi in standardi, ki urejajo posamezne dejavnosti. Če v normativih in standardih odmiki niso določeni, je min odmik stavb od parcelne meje sosednjih zemljišč (razen ob javnih cestah) 4,0 m, odmik podzemnih delov stavb, ki so v celoti vkopani, je najmanj 2,0 m, nezahtevnih in enostavnih pa objektov 1,5 m. 2.2.2.6 Območja: IP, IG, IK, BT, BC in BD Nove stavbe morajo biti od parcelne meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 5,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa 1,5 m. Od meje cestnega telesa javnih cest morajo biti stavbe oddaljene najmanj 10,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa 3 m. 2.2.2.7 Območja ZS, ZK in A(
3. p)Za odmike stavb veljajo določbe prvega odstavka točke 2.2.2 tega člena. 2.2.2.8 Območja: T, E, O, F in PO Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru zemljiške parcele, na kateri se gradi. Minimalen odmik nezahtevnih in enostavnih objektov od parcelne meje sosednjih zemljišč je 1,5 m. 2.2.2.9 Območja: ZP, K, G Minimalni odmik nezahtevnih in enostavnih objektov od parcelne meje sosednjih zemljišč je 1,5 m. 2.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in zmogljivosti objektov 13. člen (tlorisni in višinski gabariti objektov) 2.3.1 Gabariti stavb

(1)Tlorisni gabariti stavb se določijo glede na namen posamezne stavbe in so odvisni od velikosti parcele, namenjene gradnji, oziroma dopustnega faktorja zazidanosti ali izrabe parcele.

(2)V EUP z namensko rabo SP je maksimalna bruto tlorisna površina vsake etaže počitniške hiše 60 m2, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave lahko skupaj obsegajo tlorisno velikost 20 m2.

(3)V območjih naselbinske dediščine se morajo novogradnje, dozidave in nadzidave objektov prilagoditi varovanim objektom kulturne dediščine in ne smejo zmanjšati ali prizadeti varovanih vrednot.

(4)Dopustni višinski gabariti izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja ali dela naselja in so določeni v Prilogi 1 – Preglednica enot urejanja prostora, ki je sestavni del tega odloka. 14. člen (faktor izrabe in faktor zazidanosti parcele ter delež odprtih bivalnih površin) 2.3.2 Stopnja izkoriščenosti zemljišč

(1)Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo je v EUP, glede na značilnosti oblikovanja grajene strukture, določena s faktorjem izrabe (FI) in faktorjem zazidanosti (FZ) ter z deležem odprtih bivalnih površin (OBP) oziroma deležem zelenih površin (ZP) in je razvidna Priloge 1 – Preglednica enot urejanja prostora.

(2)Pri določanju velikosti stavb je potrebno upoštevati vsa določila glede: maksimalnega FI in FZ, minimalnega deleža OBP ali ZP ter maksimalne etažnosti stavb. V primeru, da FI omogoča etažnost, ki je večja od predpisane maksimalne etažnosti se kot kriterij skladnosti posega vzame maksimalna etažnost.

(3)V primeru, ko je obstoječa zazidanost parcele, namenjene gradnji, večja od dovoljene, so na tej parceli dovoljene rekonstrukcije, odstranitve, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti objektov, slednje so dovoljene takrat, kadar se ne povečuje število potrebnih parkirnih mest.

(4)V območjih naselbinske dediščine se praviloma ohranja obstoječi faktor zazidanosti. Za povečanje faktorja zazidanosti je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje. 2.4 Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja 15. člen (pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja) 2.4.1 Pogoji za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja ali dela naselja 2.4.1.1 Urbanistično oblikovanje – splošni pogoji

(1)Pri umeščanje novih stavb in drugih prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati morfološke značilnosti posameznih območij. Posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno enovitost v posamezni EUP in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam zlasti: glede na lego objektov na parceli, orientacijo objektov, odmike od sosednjih objektov, gradbene mase, naklon strešin, kritino in smeri slemen. Na pobočjih mora biti daljša stranica stavbe vzporedna s plastnicami. Zmanjšanje potreb po ogrevanju in hlajenju stavb zagotoviti s pravilno orientacijo stavb in ustreznimi odmiki med njimi. Pri orientaciji, legi in smereh slemen objektov je potrebno upoštevati možnost izrabe sončne energije (upoštevati naklon in orientacijo strehe glede na vpadni kot žarkov).

(2)V urbanističnem delu posebnega dela projekta (PGD) je pri načrtovanju postavitve stavb, za okolico objekta (v radiju 100 m), potrebno izdelati urbanistični vzorec na načrtu parcel ali ortofoto posnetku v merilu 1:1000 in postavitev nove prostorske ureditve vključiti v urbanistični vzorec.

(3)Poleg splošnih pogojev iz točke 2.4.1.1 tega člena za posamezne tipološke vzorce grajene strukture veljajo še naslednji pogoji: 2.4.1.2 Območja historičnih mestnih in vaških jeder

(1)Pri umeščanju novih stavb je potrebno ohranjati obstoječi tradicionalni vzorec poselitve, ki ga tvorijo stavbe v gručah ali stavbe, ki so nanizane vzdolž prometnic, za katere je značilna postavitev na ali ob posestne meje. Ohranjati je potrebno obstoječe gradbene linije in značilne smeri slemen. Z novimi posegi se ne sme razvrednotiti obstoječih dominant in značilnih pogledov nanje.

(2)Prometne površine se morajo prilagajati vzorcu poselitve. Urejanje javnih površin mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja (vaške lipe, kostanji, trgi, tlakovanja, urbana oprema, pešpoti). Ohraniti je potrebno vse oblike in vrste tradicionalnih ograj in kamnitih opornih zidov.

(3)Pri vaških historičnih jedrih je na robovih potrebno ohranjati obstoječo značilno avtohtono vegetacijo. 2.4.1.3 Območja gručaste zazidave Pri umeščanju novih stavb je potrebno ohranjati obstoječi tradicionalni vzorec poselitve in arhitekturno oblikovanje, ki ga tvorijo stavbe v gručah. Z novimi posegi se ne smejo razvrednotiti obstoječe dominante in značilni pogledi. Na robovih naselij je potrebno ohranjati obstoječo značilno avtohtono vegetacijo. 2.4.1.4 Obcestna zazidava Pri umeščanju novih stavb je potrebno ohranjati in dopolnjevati značilni vzorec postavitve stavb, ki so nanizane vzdolž prometnic. Ohranjati je potrebno obstoječe gradbene linije ob prometnicah in značilne smeri slemen. 2.4.1.5 Ulična zazidava

(1)Pri umeščanju novih stavb je potrebno ohranjati berljiv vzorec ulične (mrežne) zazidave. Prepoznavne gradbene linije je potrebno ohranjati. Če je za EUP ali del EUP značilna enotna orientacija slemen, je le-ta obvezna.

(2)Gradnja slepih cest praviloma ni dovoljena. Izjemoma so slepe ceste dovoljene, če imajo na zaključku urejena ustrezna obračališča. 2.4.1.6 Obodna (karejska) zazidava To so območja z racionalno razporeditvijo stavb po obodu s skupnim notranjim prostorom (središčem) in tudi območja z enotnim konceptom zazidave. Pri umeščanju novih stavb je potrebno upoštevati prehode, vogale, orientacijo stavb glede na osvetlitvene razmere, prometne vplive ter ohranjati razmerja med javnim, poljavnim in zasebnim prostorom oziroma ohranjati enotni koncept zazidave. 2.4.1.7 Raščena območja To so območja, katerih zasnova grajene strukture je naključna, vezana na lastništvo parcel, z neracionalno izrabo in neorganiziranimi dovozi. Umeščanje novih objektov mora zagotavljati bolj racionalno izrabo prostora s skupnimi dovozi do javnih cest. Slepe ceste morajo imeti urejena ustrezna obračališča. 2.4.1.8 Posebna območja To so območja, ki predstavljajo grajeno strukturo, ki je pretežno namenjena stavbam splošnega družbenega pomena in drugim stavbam v javni rabi (stanovanjske stavbe za posebne namene, stavbe namenjene javni upravi, izobraževanju, zdravstvu, kulturi in opravljanju verskih obredov, športne dvorane, hoteli, večji nakupovalni centri, trgovske stavbe, gasilski domovi, gradovi, pokopališke stavbe itd.). Urbanistično oblikovanje mora biti podrejeno funkciji posameznih stavb. Postavitev stavb mora upoštevati predpisane normative in standarde za posamezne dejavnosti. Posebno pozornost je potrebno posvetiti javni in interni rabi, z zadostnimi zelenimi in parkirnimi površinami in pravilno orientacijo stavb. 2.4.1.9 Svojevrstna območja So območja, ki so podrejena funkciji ali tehnologiji stavb (skladišča, servisi, proizvodni in obrtno-delavniški objekti, farme, bencinski servisi, sejmišča, zabavišča, avtobusne in železniške postaje, garažni objekti, čistilne naprave itd.). Velikosti parcel, namenjenih gradnji, morajo zagotavljati zadostne parkirne in manipulativne površine glede na predvidene dejavnosti. 2.4.1.10 Razpršena poselitev Predstavlja (avtohtoni) poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto poselitve in različnimi namenskimi rabami stavb. Pri gradnji novih objektov je potrebno ohranjati prepoznavne značilnosti prostora, glede na tipologijo stavb, strukturo kmetijskih površin, pasove vegetacije, gozdne robove, živice, drevesa, skupine dreves in naravne oblike terena tako, da se ne spremeni njihova oblika oziroma pojavnost v prostoru. 16. člen (pogoji glede tipologije stavb) 2.4.2.1 Za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja je v po posameznih podrobnejših ali pod podrobnejših namenskih rabah potrebno upoštevati tipologijo stavb določeno v naslednji preglednici: +-----+----------------+----------------------------------------+ | |Podrobnejša ali |Tipologija stavb | | |podpodrobnejša | | | |namenska raba | | +-----+----------------+----------------------------------------+ | | |– eno- in dvostanovanjske prostostoječe | | |SSe |hiše | | | |– dvojčki | | | |– sodobne prostostoječe eno- in | | | |dvostanovanjske hiše | | | |– vile | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |SSn |– hiše v nizu | | | |– dvojčki | +-----+----------------+----------------------------------------+ | | |– eno- in dvostanovanjske prostostoječe | | |SSe(

1. s)|hiše | | | |– dvojčki | | | |– sodobne prostostoječe eno- in | | | |dvostanovanjske hiše | | | |– vile | | | |– posebne stavbe | | | |– večnamenske stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |SSv |– stolpiči in stolpnice | | | |– prostostoječi bloki | | | |– lamelni bloki | | | |– terasni bloki | | | |– karejski bloki | | | |– posebne stavbe | | | |– večnamenske stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |SB |– posebne stavbe | | | |– hiše v nizu in dvojčki (za varovana | | | |stanovanja) | | | |– večnamenske stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |SK |– eno- in dvostanovanjske hiše vaškega | | | |tipa (stegnjen dom, dom na vogel, | | | |gručast dom) | | | |– eno- in dvostanovanjske prostostoječe | | | |hiše | | | |– nestanovanjske kmetijske stavbe | | | |– sodobni hlevi, razen v območju | | | |zavarovanih vaških jeder | | | |– posebne stavbe | | | |– večnamenske stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |SK(
2. k)|– eno- in dvostanovanjske hiše vaškega | | | |tipa (stegnjen dom, dom na vogel, | | | |gručast dom) | | | |– eno- in dvostanovanjske prostostoječe | | | |hiše | | | |– nestanovanjske kmetijske stavbe | | | |– sodobni hlevi, razen v območju | | | |zavarovanih vaških jeder | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |SP |– počitniške hiše | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |SP(
3. s)|– počitniške hiše | | | |– enostanovanjske prostostoječe hiše | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |CU |– historična jedra: hiše vaškega tipa, | | | |vile, posebne stavbe, večnamenske stavbe| | | |in hiše v nizu (v mestnih jedrih) in | | | |nestanovanjske kmetijske stavbe (v | | | |vaških jedrih) | | | |– nova jedra: vile, prostostoječe hiše, | | | |sodobne prostostoječe hiše, hiše v nizu,| | | |bloki, stolpiči, stolpnice, posebne | | | |stavbe, večnamenske stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |CD(i), CD(v), |– posebne stavbe | | |CD(z), CD(
4. t)|– večnamenske stavbe | | |CD(
5. k)| | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |IP |– svojevrstne stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |IG |– svojevrstne stavbe | | | |– posebne stavbe | | | |– večnamenske stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |IK |– svojevrstne stavbe, | | | |– nestanovanjske kmetijske stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |BT in BC |– posebne stavbe | | | |– večnamenske stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |BD |– posebne stavbe | | | |– svojevrstne stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |BB |– v skladu z DPN in posebnimi določbami | | | |tega odloka | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |ZS |– posebne stavbe malega merila | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |ZK |– posebne stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |A(
6. s)|– eno- in dvostanovanjske prostostoječe | | | |hiše | | | |– počitniške hiše | | | |– eno- in dvostanovanjske hiše vaškega | | | |tipa (stegnjen dom, dom na vogel, | | | |gručast dom) | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |A(
7. sk)|– eno- in dvostanovanjske prostostoječe | | | |hiše | | | |– eno- in dvostanovanjske hiše vaškega | | | |tipa (stegnjen dom, dom na vogel, | | | |gručast dom) | | | |– nestanovanjske kmetijske stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |A(
8. v)|– posebne stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |A(
9. k)|– posebne stavbe malega merila | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |A(
10. p)|– svojstvene stavbe | | | |– eno- in dvostanovanjske prostostoječe | | | |hiše | | | |– večnamenske stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |T, E, O |– svojevrstne stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |F, f |– svojevrstne stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ | |PO, PŽ |– večnamenske stavbe | | | |– posebne stavbe | +-----+----------------+----------------------------------------+ 2.4.2.2 Na vseh območjih, navedenih v prejšnji točki tega člena, so dovoljene tudi gradnje ali postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili 9. člena tega odloka. 17. člen (podrobnejši pogoji glede tipologije in arhitekturnega oblikovanja objektov) 2.4.3 Stavbni tipi in pogoji za arhitekturno oblikovanje 2.4.3.1. Hiša vaškega tipa: – Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5. Tloris je lahko tudi lomljen v obliki črke »L« pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugega. S prizidavami se ne sme porušiti zgoraj predpisanega gabarita. – Višinski gabarit stavbe je lahko pritličen, z gabaritom (K) + P + M, pri čemer je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom, višina kolenčnega zidu je največ 1,20 m, ali nadstropen z gabaritom (K) + P + 1 + M, pri čemer je kota pritličja največ 0,30 m nad terenom (razen v primeru zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda na poplavnih območjih), višina kapu pa največ 6,00 m nad koto pritličja. Na terenu v naklonu se kota pritličja meri od najvišjega dela terena. Nadzidave stavb se lahko izvaja le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz prepoznavne silhuete naselja. – Strehe so simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene simetrične dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štirikapne (oziroma večkapne) strehe in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon strešin je dovoljen v razponu od 38° do 45°. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha. Strešna kritina je sive barve, glazirane kritine niso dovoljene. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je ta takrat obvezna. Odpiranje strešin je dovoljeno le v obliki klasičnih frčad. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine. Frčade morajo imeti isti naklon in isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. V primeru osvetlitve mansardnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih pasovih je spodnja vrsta odprtin izvedena s frčadami, zgornja vrsta odprtin pa s strešnimi okni. – Napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je dopustno tudi zapreti v vodoravni ravnini, vendar tako, da se debelina kapa ne povečuje. – Arhitekturno oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. Fasade morajo biti oblikovane v lepih razmerjih (značilne so poudarjene vratne in okenske odprtine ipd.). Vsebujejo lahko lesene arhitekturne elemente, pod pogojem, da njihovo oblikovanje izhaja iz lokalne tradicije oblikovanja (lahko tudi na sodoben način). Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah so dopustni v nadstropju. Balkonske ograje morajo biti preproste, izvedene z lesenimi, vertikalno položenimi deskami (razmik med deskami ne sme biti večji od 5 cm). Na obstoječih stavbah so dopustne tudi, oblikovno sicer neznačilne, tehnične rešitve, ki so potrebne za odpravo arhitekturnih ovir funkcionalno oviranih oseb (dvigala …). Stolpiči, večkotni, okrogli ali elipsasti izzidki ter okrogli ali elipsasti balkoni niso dovoljeni. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju). Vsiljive, izstopajoče barve fasad in fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Na streho se jih postavi tako, da njihov najvišji del ne presega višine slemena osnovne strehe, na stavbah kulturne dediščine morajo biti le-ti postavljeni vzporedno s strešino, pri ostalih stavbah pa je to le priporočilo. 2.4.3.2. Prostostoječa hiša: – Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi lomljen. Na območjih pretežno realiziranih izvedbenih prostorskih aktov (ki se sedaj urejajo s tem prostorskim aktom) mora načrtovana tlorisna zasnova slediti obstoječim tlorisnim zasnovam. – Višinski gabarit stavbe je lahko pritličen, z gabaritom (K) + P + M, pri čemer je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom, višina kolenčnega zidu je največ 1,20 m, ali nadstropen z gabaritom (K) + P + 1 + M, pri čemer kota kapu na najvišjem delu ne sme presegati višine 7,40 m nad terenom. Na terenu v naklonu se kota kapu meri na najnižjem delu terena. Nadzidava stavb se lahko izvaja le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavbe je potrebno poleg predpisane dovoljene višine upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nova stavba ne bo izstopala iz prepoznavne silhuete naselja. – Strehe so simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene simetrične dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štirikapne (oziroma večkapne) strehe in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon strešin je dovoljen v razponu od 30° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona v prostorski enoti. Strehe nad prizidki morajo imeti enake naklone kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove. Strešna kritina je sive barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali). S strešniki je treba ustvariti drobno teksturo. Nadstreški nad vhodi so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične, pultne in trikotne. Frčade morajo imeti isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine. – Arhitekturno oblikovanje stavb mora upoštevati kvalitetno oblikovanje v EUP (kvalitetne oblike ograj, napuščev, značilne vratne in okenske odprtine). Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju). Vsiljive, izstopajoče barve fasad in fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic ter gradnja stolpičev ni dovoljena. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Na streho se jih postavi tako, da njihov najvišji del ne presega višine slemena osnovne strehe, na stavbah kulturne dediščine morajo biti le-ti postavljeni vzporedno s strešino, pri ostalih stavbah pa je to le priporočilo. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). 2.4.3.3. Sodobna prostostoječa hiša (pasivna hiša, energetsko varčna hiša …): – Tlorisni gabarit stavbe mora biti praviloma podolgovat, lahko je tudi lomljen ali strukturiran na drugačen način. – Višinski gabarit stavbe je lahko pritličen (K) + P + M ali nadstropen (K) + P + 1 + M, pri čemer mansardni del z ravno streho ne sme presegati 60% osnovnega tlorisa stavbe. – Pri določanju višine stavbe je potrebno poleg predpisane dovoljene višine upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nova stavba ne bo izstopala iz prepoznavne silhuete naselja. – Strehe so lahko dvokapnice ali enokapnice z ali brez napušča, ravne strehe ali sestavljene strehe v primeru lomljenega tlorisa. V primeru postavitve in vgradnje fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov mora biti naklon strehe podrejen tehnološkim zahtevam izkoriščanja sončne energije. Strešna kritina je sive barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno, steklo in steklu podobni brezbarvni materiali). – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju). – Oblikovanje balkonskih ograj in napuščev upošteva sodobne trende oblikovanja, prav tako oblikovanje fasad (večje zastekljene površine …). Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). – Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. – Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. 2.4.3.4. Dvojček: – Dvojček je stanovanjska stavba z dvema enakima stanovanjskima enotama, ki se z eno stranico stikata na parcelni meji. Dvojček tvori eno gradbeno telo z dvemi ločenimi stanovanjskimi enotami in dvema ločenima vhodoma. – Tlorisni gabarit stavbe je podolgovat oziroma ima svojevrstno tlorisno zasnovo. – Dozidave stavb so dovoljene, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali vnos novih dejavnosti. Dozidave so dovoljene le v zrcalni obliki na obeh straneh stavbe. – Višinski gabarit stavbe je lahko pritličen, z gabaritom (K) + P + M, pri čemer je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom, višina kolenčnega zidu je največ 1,20 m, ali nadstropen z gabaritom (K) + P + 1 + M, pri čemer kota kapu na najvišjem delu ne sme presegati 7,40 m nad terenom. Na terenu v naklonu se kota kapu meri od najnižjega dela terena. Nadzidave dvojčka so možne za celotno stavbo, vendar le do predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavbe je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako, da dvojček ne izstopa iz prepoznavne silhuete naselja. – Obliko in naklon strehe ter kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Streha stavbe mora biti enotno oblikovana. Strehe so praviloma dvokapnice, oziroma sestavljene dvokapnice v primeru lomljenega tlorisa. V naseljih ali delih naselij z neenotno oblikovanimi strešinami so dovoljene tudi enokapne ali ravne strehe. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Strešna kritina je sive barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali). V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je takrat ta obvezna. Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične, pultne in trikotne. Frčade morajo imeti isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine. – Strehe nad prizidki morajo biti v enakem naklonu in enaki kritini kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove. – Arhitekturna zasnova dvojčka mora biti enotna. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovnim nizom. – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju). – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Na streho se jih postavi tako, da njihov najvišji del ne presega višine slemena osnovne strehe. Sončni zbiralniki morajo biti praviloma postavljeni vzporedno s strešino, oziroma enakega naklona za celotno stavbo. 2.4.3.5. Vila: – Zasnova tlorisa je praviloma kvadratna, lahko pa tudi členjena z manjšimi izzidki. – Višinski gabarit je dovoljen do (K) + P + 1 + M. – Oblikovanje strešin mora slediti tlorisni zasnovi; dovoljene so enokapnice, dvokapnice, štirikapnice, ravne ter druge oblike streh. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je ta takrat obvezna. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in klasičnih frčad. Frčade morajo imeti isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine. – Arhitekturno oblikovanje stavbe je razkošno. Fasade so lahko členjene z rizaliti. Pri oblikovanju novih objektov naj se uporablja tradicionalne materiale na sodoben način (npr. ometi v kombinaciji z lesom, leseni stavbni elementi; od pločevin je dovoljen baker). Oblikovanje dozidav in nadzidav je potrebno prilagoditi osnovni stavbi pri čemer je potrebno upoštevati njene prostorske in likovne kvalitete ter oblikovati zaključeno celoto. Pri posegih na obstoječih vilah je potrebno uporabljati avtentične materiale. – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju). Vsiljive, izstopajoče barve fasad in fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. – Dovoljena je postavitev in vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov tako, da le-ta ne razvrednoti podobe vile. 2.4.3.6. Hiše v nizu: – Gradnja stavb v nizu je nizka strnjena gradnja najmanj treh stanovanjskih enot, enakih gabaritov, ki se stikajo na parcelnih mejah parcel, namenjenih gradnji. Vsaka stanovanjska enota ima spredaj dvorišče za dostop, parkirišče ali garažo, zadaj pa intimni bivalni vrt. – Tlorisni gabarit stavbe je podolgovat oziroma ima svojevrstno tlorisno zasnovo. Dozidave stavb so dovoljene samo pri končnih enotah. – Višinski gabarit stavbe je lahko pritličen, z gabaritom (K) + P + M, pri čemer je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom, višina kolenčnega zidu je največ 1,20 m, ali nadstropen z gabaritom (K) + P + 1 + M, pri čemer kota kapu na najvišjem delu ne sme presegati 7,40 m nad terenom. Na terenu v naklonu se kota kapa meri od najnižjega dela terena. Nadzidave stavb so možne za celoten niz oziroma v oblikovno usklajenem ritmu, vendar le do predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz prepoznavne silhuete naselja. – Obliko in naklon strehe ter kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb morajo biti enotno oblikovane. Strehe stavb so praviloma dvokapnice, oziroma sestavljene dvokapnice v primeru lomljenega tlorisa. V naseljih ali delih naselij z neenotno oblikovanimi strešinami so dovoljene tudi enokapne ali ravne strehe. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Strešna kritina je sive barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali) in mora biti enaka za celotni niz. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je takrat ta obvezna. – Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične, pultne in trikotne. Frčade morajo imeti isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine. Fotovoltaične celice in sončni sprejemniki morajo biti praviloma postavljeni vzporedno s strešino, oziroma enakega naklona za celoten niz. – Strehe nad prizidki morajo biti v enakem naklonu in enaki kritini kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove. – Arhitekturna zasnova niza mora biti enotna. Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju).Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovnim nizom. 2.4.3.7. Počitniška hiša: – Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat, bruto tlorisna površina vsake etaže je maksimalno 60 m2. – Dozidave obstoječih počitniških hiš so dovoljene le do dopustne tlorisne površine. – Višinski gabarit počitniške hiše je dovoljen do (K) + P + M, pri čemer višina kapu na najvišjem delu ne sme presegati 5,40 m nad terenom. – Strehe počitniških hiš so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice in vzporedne s plastnicami. Naklon strešin je dovoljen v razponu od 35° do 45°. Lomljene in šotoraste strehe niso dovoljene. Strešna kritina je sive barve, glazirane kritine niso dovoljene. Odpiranje streh je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Strešine frčad morajo imeti iste naklone in kritino ter ne smejo biti višje kot je osnovna streha. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine. Nadstreški nad vhodom so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (~ 8°). Fotovoltaične celice in sončni sprejemniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino. Strehe nad prizidki so dovoljene le kot podaljški osnovne strehe. – Arhitekturna zasnova mora izhajati iz oblikovanja značilne lokalne tradicije. Napušči ne smejo tvoriti masivnih elementov, balkonske ograje pa naj imajo vertikalno položene deske. Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju). Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dovoljene. Objekti so lahko zgrajeni klasično ali montažno. Dozidave počitniških hiš morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. 2.4.3.8. Nestanovanjske kmetijske stavbe: – Gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju stranic vsaj 1:1,8, razen pri sodobnih hlevih, kjer je razmerje stranic vsaj 1:1,5. Razmerje stranic pri pomožnih kmetijskih stavbah je vsaj 1:1,3. – Višinski gabarit objekta je dovoljen do (K) + P z možnostjo izrabe podstrešja, pri čemer je kolenčni zid maksimalne višine 0,6 m. Pri določanju višine objekta je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da objekt ne izstopa iz prepoznavne silhuete naselja. – V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. – Obliko, naklon, kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. – Strehe so simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. V primeru lomljenega tlorisa so strehe lahko sestavljene simetrične dvokapnice istega naklona. Lahko so zaključene s čopi. Štirikapne (ali večkapne) strehe in lomljene strešine niso dovoljene. – Naklon strešin je dopusten v razponu od 30° do 45°, razen pri sodobnih hlevih, kjer je dopusten naklon od 15°do 22°. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je ta takrat obvezna. Pritlična dozidava na čelni fasadi ima lahko tudi enokapno streho. – Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine. – Napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi. Na območju vaške zazidave pa so napušči lahko oblikovani tudi tako, da so ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). – Arhitekturno oblikovanje na območju vaške zazidave mora izhajati iz lokalne tradicije. Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju).Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene, deli stavbe so lahko leseni; dolge fasade pa je potrebno členiti s slopi. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Na streho se jih postavi tako, da njihov najvišji del ne presega višine slemena osnovne strehe, na stavbah kulturne dediščine morajo biti le-ti postavljeni vzporedno s strešino, na ostalih stavbah pa je to le priporočilo. 2.4.3.9. Blok (prostostoječi, lamelni, terasni): – Tlorisni gabarit bloka je podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:2, kar ni nujno za terasni blok. Lamelni blok sestavlja več blokov. Dozidave so dovoljene le k lamelnim blokom. – Višinski gabarit bloka mora upoštevati obstoječe vertikalne gabarite dela naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz prepoznavne silhuete naselja. To pravilo je potrebno upoštevati tudi pri nadzidavah stavb. Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave. Oblikovanje streh znotraj posamezne EUP mora biti enotno. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je ta takrat obvezna. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad, ki morajo biti na posameznem bloku enotno oblikovane. V primeru osvetlitve mansardnih prostorov v dveh ali več etažah je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, vse ostale vrste pa le v obliki strešnih oken. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine. – Arhitekturno oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo upoštevati kvalitetno oblikovanje v EUP. Dovoljene so zasteklitve obstoječih balkonov, ki naj bodo izvedene enotno na celotnem objektu. Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju). Vsiljive in izstopajoče barve fasad niso dovoljene. – Dovoljena je postavitev in vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov. 2.4.3.10. Stolpič in stolpnica: – Tlorisni gabarit je kvadraten praviloma v razmerju stranic 1:1. – Dozidave niso dovoljene. – Višinski gabarit stolpiča je do K + P + 8, sto