Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Velika Polana, stran 8996.

(1)Občinski prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2)Strateški del določa: – izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine; – zasnovo prostorskega razvoja občine; – zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; – usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo; – usmeritve za razvoj v krajini; – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(3)V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta se določijo: – območja namenske rabe prostora (NRP); – enote urejanja prostora (EUP); – območja urejanja gospodarske javne infrastrukture (GJI); – prostorsko izvedbene pogoje (PIP); – območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA 1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 3. člen (analiza stanja)

(1)Ureditveno območje, za katerega je izdelan občinski prostorski načrt je območje Občine Velika Polana, ki vključuje 3 katastrske občine, v katerih je prav toliko istoimenskih naselij, in sicer: Velika Polana, Mala Polana in Brezovica. Naselja so deljena na posamezne zaselke. Sedež občine je naselje Velika Polana, ki je že v bivši Občini Lendava bilo pomembno lokalno središče z urejeno družbeno infrastrukturo in oskrbnimi funkcijami. Vsa naselja, vključno z naseljem Velika Polana so tipična nižinska naselja, strnjena ob prometnicah, obdana s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in travniki. Površina občine zajema 1867 ha.

(2)Stanje v občini lahko strnemo v naslednje: – zelo počasi se dviguje število prebivalcev zaradi izgube delovnih mest v Občini Velika Polana, – povečuje se indeks staranja in je močno nad povprečjem regije in države, – šibak kadrovski potencial, kar je tudi posledica skromnih študijskih možnosti v regiji, – stopnja brezposelnosti se v zadnjih letih zmanjšuje, vendar je še zmeraj nad povprečjem regije in države, – upada primarna kmetijska dejavnost (živinoreja, poljedelstvo), – skozi občino se načrtujejo in gradijo številni veliki infrastrukturni objekti (avtocesta, daljnovod, železnica), ki so del V. pan­evropskega prometnega koridorja, kar bo imelo dolgoročne posledice v okolju, istočasno pa pomeni dodatne prednosti v gospodarskem razvoju naselja in občine, – cela občina je v območju varstva narave, kar istočasno predstavlja omejitve v prostorskem razvoju in razvojni potencial v smislu kakovosti okolja in razvoja turizma. 4. člen (težnje in problemi prostorskega razvoja občine)

(1)V Občini Velika Polana so prisotne težnje za gradnjo individualnih stanovanj. Občina spodbuja gradnjo individualnih stanovanj znotraj obstoječih naselij kot zapolnitve praznih vrzeli med in ob obstoječi poselitvi in tako omogočiti domačemu prebivalstvu bivanje v domači občini.

(2)V naselju Velika Polana so prisotne težnje po ureditvi gospodarske cone oziroma ureditvi manjše obrtno poslovne cone, ki bi nudila zaposlitev domačim prebivalcem ter težnje po ureditvi turističnih območij, kar je nujno za nadaljnji razvoj.

(3)Tako kot v celotni državi, tudi v Občini Velika Polana narašča težnja po ureditvi cestnih prometnih površin, saj narašča osebni avtomobilski promet. Urejene so vse ulice, ceste in javne poti v naseljih in med njimi, pomanjkljiva pa je odvodnja cest. Urejajo se tudi hodniki za pešce in kolesarske steze.

(4)Občina ima urejeno čiščenje odpadnih voda.

(5)Kot vse ostale Pomurske občine se je tudi Občina Velika Polana vključila v projekt ureditve regionalnega vodovodnega sistema, ki bi naj združil vse vodne vire na območju štirih UE (Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer) in povezal vodovodna omrežja. Občina ohranja lastno zajetje, kot rezervni vir.

(6)Povečuje se število večjih kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko kmetovanje se zmanjšuje. Kmetijska dejavnost postaja čedalje bolj panoga, enakovredna ostalim dejavnostim, s katero se je možno tudi preživljati. Občina Velika Polana predvideva na območju kmetijskih zemljišč, ki so močvirna in so v naravi pretežno zarasla, ohraniti kmetijska zemljišča, kot travnike in pašnike. 5. člen (možnosti prostorskega razvoja občine)

(1)Državni strateški plan spodbuja policentrični razvoj naselij. Krepi se vloga lokalnih središč, vzpodbuja se razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne migracije. Ta vloga v Občini Velika Polana pripada občinskemu središču, ki ima zagotovljeno družbeno infrastrukturo, oskrbne, storitvene in druge dejavnosti. Zagotoviti je treba dodatne površine za gospodarske dejavnosti, saj obstoječa obrt zaseda vse razpoložljive površine, se nahaja znotraj naselja in nima zagotovljenih parkirnih mest.

(2)Poselitev se usmerja v nezazidana stavbna zemljišča znotraj naselij (notranji razvoj), zaradi večje izkoriščenosti izgrajene gospodarske javne infrastrukture pa tudi v prazne vrzeli med obstoječo pozidavo. Z zapolnitvijo vrzeli se ohranja tradicionalna struktura naselij to je strnjena obcestna pozidava v prvi vrsti in vrtovi in sadovnjaki ob robovih.

(3)Glede na to, da naselje Velika Polana že zadovoljuje potrebe po centralnih dejavnostih razvoj sekundarnih centrov ni predviden. Krepi se obstoječi centralni del z dograditvami in obnovitvami.

(4)Gospodarska javna infrastruktura je izgrajena v vseh naseljih Občine Velika Polana. S tem so dani pogoji za nadaljnji razvoj vseh naselij, saj gospodarska javna infrastruktura pomembno vpliva na kvaliteto bivalnih območij. Posodablja in ureja se vsa druga infrastruktura.

(5)Na območju občine je izgrajena avtocesta in sprejeta je gradnja večje državne infrastrukture DV M. Sobota–Lendava 110 kV, DV Cirkovce–Pince (2 x 400 kV). Načrtuje se izgradnja prenosnega plinovoda M9 Lendava–Kidričevo. Nove ureditve se usmerja v koridorje obstoječih večjih infrastrukturnih objektov.

(6)V Občini Velika Polana so realne osnove za rabo obnovljivih virov energije, predvsem v izkoriščanju geotermalne energije kakor tudi ostalih alternativnih virov.

(7)Celotna Občina Velika Polana je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem.

(8)Raba naravnih virov v naravovarstvenih območjih je racionalna. Ohranja se obnovljivost in kvaliteta, zagotavlja se dolgoročni obstoj in ohranja biotska raznovrstnost. Kmetijska dejavnost se vzpodbuja tam, kjer niso prizadete kulturne in simbolne kakovosti krajine ali biotska raznovrstnost ter naravne vrednote.

(9)Prednostna razvojna območja so turistična območja, to so območja z naravnimi kakovostmi, kulturno dediščino in prepoznavna krajinska območja. 6. člen (razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije)

(1)Razvojne potrebe občine so naravnane na odpravo slabosti, ki ovirajo hitrejši razvoj. To so predvsem negativna demografska gibanja, šibak kadrovski potencial in nizka podjetniška iniciativa. Čeprav se je brezposelnost zmanjšala je temeljna razvojna usmeritev občine zagotoviti dodatna delovna mesta v vseh panogah in na vseh možnih področjih ter nadaljevati trend zaposlovanja. Stalna zaposlitev in kvalitetni pogoji bivanja bodo ustavili negativne demografske kazalce ter omogočili izobraževanje. Nova delovna mesta bodo privabila kadrovski potencial tudi od drugod.

(2)Cilji prostorskega razvoja občine so torej: – ohranjanje in zagotavljanje delovnih mest v občini; – povečevanje števila delovnih mest v občini; – ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo novih bivalnih površin; – zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno gospodarsko infrastrukturo; – ohranjati prostorsko identiteto naselij; – zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih, centralnih dejavnosti, turističnih, rekreacijskih, okoljskih in stanovanjskih območij ter vzpostaviti zeleni sistem občine, – izkoristiti neposredno bližino avtoceste, – izkoristiti naravne potenciale za razvoj turizma, – spodbujati razvoj kmetijstva, – ohranjati zavarovana območja, – spodbujati racionalno izrabo naravnih virov in – spodbujati izrabo obnovljivih virov energije.

(3)Naselje Velika Polana se bo razvijalo kot središče lokalnega pomena z vlogo občinskega središča, za kar ima vse prostorske pogoje. Zagotoviti bo treba le pogoje za sproščen trg stavbnih zemljišč, površin za individualno stanovanjsko gradnjo je dovolj, primanjkujejo površine za proizvodne in turistične dejavnosti. Izboljšati je treba bivalne pogoje v naseljih, kar pomeni predvsem vzdrževanje in dograditev infrastrukture. Ohranja se tradicionalna struktura naselij, gradnja se prilagaja tradicionalni arhitekturi.

(4)Na širši ravni se oblikujejo atraktivna, enakomerno razmeščena in dostopna centralna območja, z možnostjo zagotavljanja oskrbnih, storitvenih, poslovnih, servisnih in drugih centralnih dejavnosti. Glede na to, da Velika Polana, kot večji lokalni center znotraj občine in v upravni enoti Lendava že zadovoljujejo tovrstne potrebe, ni potrebe po razvoju sekundarnih centrov. 7. člen (medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1)Vplivi in povezave med sosednjimi območji so v pretežni meri na področju infrastrukturnih ureditev in turizma. Tako preko občine poteka avtocesta, ki povezuje Madžarsko preko Slovenije še z Italijo, Avstrijo in Hrvaško. Tovrstna infrastrukturna ureditev povezuje občino z ostalimi občinami in omogočila tesnejši stik s sosednjimi državami. Prometne povezave odpirajo tudi možnosti za sodelovanje na gospodarskem področju.

(2)Druga infrastrukturna povezava se načrtuje z novo železniško povezavo Lendava z Mursko Soboto, ki pa še ni verificirana, zato se koridor varuje in upošteva pri vseh posegih v prostor. Povezava je v fazi proučevanja variant, ki potekajo preko Občine Velika Polana.

(3)Naslednji infrastrukturni povezavi sta trasi daljnovodnih povezav M. Sobota–Lendava (110 kV) in Cirkovce–Pince (2 x 400 kV) in sta že definirani. 110 kV daljnovod poteka po severnem delu občine preko Črnega loga ob strugi Ledave, 2 x 400 kV pa po južnem delu občine preko kmetijskih zemljišč.

(4)Preko občine poteka magistralni plinovod R 15 (premer 200, tlak 50 bar). Drugi prenosni plinovod M 9 Lendava–Kidričevo je v načrtovanju.

(5)Občina Velika Polana je na področju turizma vključena v državne in meddržavne, predvsem naravovarstvene projekte. Razvoj tovrstnega turizma, poleg domačih obiskovalcev, privablja čedalje več obiskovalcev iz drugih regij Slovenije in tudi Evrope. 2. Zasnova prostorskega razvoja občine 8. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Zasnova prostorskega razvoja se nanaša predvsem na poselitev, kmetijstvo, turistična območja in gospodarske dejavnosti, za katere je predvidena sprememba rabe.

(2)Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti: – prednostna območja za razvoj poselitve so vsa naselja, – centralne dejavnosti se razvijajo v centru naselij, – razvoj intenzivne urbanizacije je v občinskem središču in deloma v Mali Polani, – razvoj proizvodnih in poslovnih dejavnosti se usmerja ob občinsko središče, – v vseh naseljih se zagotovi oziroma omogoči razvoj manjših servisnih in obrtnih dejavnosti, – razvoj turističnih dejavnosti se razvija na območju celotne občine, – posebej se razvijajo znane turistične točke in območja; Copekov mlin, rojstna hiša Miška Kranjca, obnovljene domačije znotraj naselij, Polanski log – gozdna učna pot, rastišča močvirske logarice in sibirske perunike, Velika Polana – Evropska vas štorkelj …, – razvoj kmetijske dejavnosti se ohranja v vseh naseljih, – spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti v vseh podeželskih naseljih, – večje kmetijske proizvodne objekte se usmerja na robove naselij, – intenzivno kmetijstvo se razvija na najboljših kmetijskih zemljiščih, – revitalizirajo se večja območja močvirnih travnikov (čiščenje zaraščenih površin, ureditev pašnikov in travnikov ipd.), – varuje se mozaično krajino (živice, solitere, velike in manjše skupine dreves, drobna parcelna struktura kmetijskih zemljišč ipd.), – razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se usmerja na že določene površine v vseh naseljih in tudi na območja izven naselij, – naselje Velika Polana se razvija v družbeni in gospodarski center z okolico, – kolikor je možno se poselitev načrtuje (občina je v celoti v Naturi 2000 in EPO), – na naravovarstveno manj občutljivih območjih (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij, pri tem se upošteva varstvene cilje PosVO SI5000010 Mura), – izven poplavnih območij, katerih ohranitev je nujna za ohranjanje biotske pestrosti, dosledno naj se upošteva ohranjanje puferske cone priobalnega zemljišča, – pri načrtovanju širitve poselitvenih območij kakor tudi gradnji objektov izven poselitvenih območij naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti še na območjih ohranjanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, pri tem se upošteva varstvene cilje PosV SI5000010 Mura. 9. člen (omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo) V Občini Velika Polana le naselje Velika Polana izpolnjuje upravne, centralne, oskrbne in druge funkcije, zato je postalo občinsko središče in ohranilo funkcijo središča ožje lokalne skupnosti. Ostali dve naselji sta opredeljeni kot podeželska naselja, kjer prevladuje kmetijska dejavnost z raznimi dopolnilnimi dejavnostmi kot so turizem, obrt, rekreacija ipd. in bivanju s spremljajočimi dejavnostmi. V vseh naseljih se zadovoljuje osnovno preskrbo, spodbuja se razvoj turizma in rekreacije ter razvoj obrti. 10. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Temeljne smeri prometnega povezovanja se v občini ne spreminjajo. Še zmeraj ostaja glavna povezava v občini regionalna cesta R3-729. Prometno je Občina Velika Polana navezana na sosednje občine in pomembnejša lokalna središča (Lendava, Murska Sobota) le s cestno infrastrukturo. Glavne prometne smeri so še speljane do Občine Črenšovci in do Občine Turnišče, kjer je priključek na avtocesto. Tako je občina preko avtoceste dobro povezana s širšim območjem regije in ostalo Slovenijo ter s sosednjimi državami.

(2)Ostale povezave Občine Velika Polana z ostalimi občinami so predvidene preko železniške povezave med Mursko Soboto in Lendavo ter tudi preko vse ostale načrtovane gospodarske javne infrastrukture: daljnovod 110 kV M. Sobota–Lendava, daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince in obstoječi ter načrtovani plinovodi. 11. člen (posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote)

(1)Na območju Občine Velika Polana je evidentirano ekološko pomembno območje Mura – Radmožanci in Natura 2000. Na območju občine se nahaja velik delež naravnih vrednot, in sicer Polanski log in močvirni travniki s svojo biosfero. Območja se varujejo, kljub temu pa predstavljajo potencial za razvoj turizma. Območja nelegalnih kopov (opuščene gramoznice), so predvidene za sanacijo (brez izkoriščanja mineralnih surovin) v rekreacijske in turistične namene.

(2)V občini ni pridobivalnih prostorov za gospodarsko pridobivanje mineralnih surovin. Celotni občinski prostor sodi v območje raziskovalnega prostora za nafto, zemeljski plin in geotermično energijo imenovan Murska depresija.

(3)Na območju Občine Velika Polana je raziskovalni prostor in pridobivalni prostor za katerega je država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin. Skrajni jugovzhodni del območja Občine Velika Polana leži znotraj območja pridobivalnega prostora Murska depresija. Celotno območje Občine Velika Polana leži znotraj območja raziskovalnega prostora Murska depresija. Ostala območja na katerih so bila izvedena nezakonita rudarska dela (brez koncesije za izkoriščanja mineralnih surovin) so nelegalni kopi.

(4)Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). 3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena 12. člen (prometna infrastruktura)

(1)Glavna povezava v občini regionalna cesta R3-729, ki se navezuje na avtocesto. Občinske ceste so lokalne ceste in javne poti in povezujejo naselja v občini. Občina načrtuje postopno rekonstrukcijo in obnovo vseh cest. Država načrtuje rekonstrukcijo regionalne ceste R3-729. Uredijo se pločniki predvsem v občinskem središču. Za povezovanje posameznih območij v naselju, predvsem znotraj novih stanovanjskih con, ki se povežejo z ostalim delom naselja, se načrtujejo nove lokalne cestne povezave. Prav tako se uredijo nove cestne povezave lokalnega značaja med naseljem in bodočo proizvodno cono.

(2)Predvidena je ureditev tematskih poti, ki bodo potekale med turističnimi točkami znotraj Občine Velika Polana. Glede na razvijajočo se turistično dejavnost v občini in širšem območju regije je v občini zasnovana mreža turističnih in rekreacijskih poti izven koridorjev državnih in lokalnih cest. K obstoječim se načrtujejo manjše ali nove povezave turističnih, rekreacijskih pešpoti, ipd. in sicer po celotnem območju občine. Obstoječe in urejene se sproti vzdržujejo.

(3)Kolesarske poti potekajo po ali vzporedno s obstoječimi cestami in potmi. Zaradi porasta prometa po lokalnih in državnih cestah, ki so posredno ali neposredno povezane z avtocesto, se načrtuje ureditev ločenih kolesarskih poti ob regionalnih cestah. V prihodnje je načrtovana izvedba kolesarskih poti med preostalimi naselji v občini z občinskim središčem oziroma naseljem Velika Polana in kolesarska povezava z regionalnimi kolesarskimi potmi.

(4)Javni potniški promet je v upadanju, po potrebi se vzpostavi lokalne povezave s sosednjimi občinami in regionalnimi centri. Spodbuja se večja gostota javnih prevozov, zagotovi se naj varen dostop do avtobusnih postajališč, kot so hodniki za pešce, prehodi za pešce ipd., avtobusna postajališča se dodatno opremijo (horizontalna signalizacija, ureditev nadstreškov, voznih redov itd.). 13. člen (elektronske komunikacije)

(1)Občina na svojem območju spodbuja razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij.

(2)Na področju fiksne telefonije Občina Velika Polana želi posodobiti in povečati pokritost telekomunikacijskega omrežja na območju občine in tako omogočiti vnos vseh signalov. Predvidena je izgradnja optičnega krajevnega omrežja z ostalim optičnim omrežjem. Občina Velika Polana spodbuja razvoj in vgradnjo novih elektronskih komunikacij na območju občine.

(3)Območje občine je solidno pokrito tudi s signali mobilne telefonije. Omogoča se gradnja brezžične telefonije na območju občine v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji. 14. člen (energetski potenciali)

(1)Ob povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, se na posameznih območjih zgradijo nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Potrebe se preverijo pred izdelavo dokumentacije in na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč. Skladno s potrebami po novi odjemni moči se lahko pričakuje tudi izgradnje kabelskih interpoliranih postaj z možnostjo dvostranskega napajanja. Po območju Občine Velika Polana je vzporedno z daljnovodom 2 x 110 kV Ljutomer–Lendava načrtovan še daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince, za katerega sprejet državni prostorski načrt. Vsi enosistemski daljnovodi se rekonstruirajo na dvosistemske.

(2)Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo in energijo biomase. Toplotna energija, pridobljena s črpanjem geotermalne vode se uporabi predvsem v kmetijstvu, turizmu in za ostale potrebe. Med realne možnosti izkoriščanja energije obnovljivih virov lahko omenimo tudi koriščenje sončne energije. Nadaljnja možnost koriščenja obnovljivih virov energije bi bila proizvodnja bioplina, saj se je tu ohranila poljedelska in živinorejska proizvodnja. Občina spodbuja razvoj in koriščenje vseh vrst alternativnih virov energije.

(3)Preko občine poteka magistralni plinovod R15 (premer 200, tlak 50 bar). Občina spodbuja izvedbo priključkov v vseh naseljih. Pri načrtovanju se upošteva prenosno plinovodno omrežje z omejitvami v pripadajočem nadzorovanem oziroma varnostnem pas. 15. člen (vodooskrba)

(1)Vsa naselja v Občini Velika Polana so oskrbovana s pitno vodo iz krajevnega vodnega zajetja v Veliki Polani. Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Kolikor vodno zajetje v Veliki Polani ne bo vključeno v širši vodooskrbni sistem, se ga ohrani za lokalne potrebe kot rezervni vir ali kot požarna voda.

(2)Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagodljivostjo rabe, da se ohranjata kvaliteta in količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

(3)Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda se pridobi vodna pravica na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.

(4)Spodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen tudi Občina Velika Polana sodeluje pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja.

(5)Na območju Občine Velika Polana se nahajata vplivni vodovarstveni območji obe cona 3 vodnega zajetja Kapca in Gaberje – Gornji Lakoš. 3 cona Gaberje – Gornji Lakoš se nahaja na poselitvenem delu naselja Velika Polana. Vsa območja se varuje v skladu z veljavnimi odloki oziroma predpisi o varovanju vodnih virov.

(6)Občina Velika Polana ima obstoječe črpališče pitne vode, kateri bo služil kot rezervni vir in za katerega je podala predlog za zavarovanje. 16. člen (čiščenje in odvajanje odpadnih voda)

(1)Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno s področnimi predpisi o varstvu voda in predpisi s področja varstva okolja.

(2)V primeru povečanih potreb po čiščenju komunalnih odplak se po potrebi ustrezno povečajo obstoječe čistilne naprave.

(3)Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj zadrži na mestu, kamor je padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali se spelje v površinske odvodnike. 17. člen (ravnanje z odpadki)

(1)Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter spodbuja recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

(2)Za nove dejavnosti, katerih posledica so nove količine zbranih in skladiščenih odpadkov mora občina zagotoviti zadostno število zabojnikov za odlaganje odpadkov.Zbiranje in skladiščenje odpadkov mora biti izvedeno skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi in na način, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje.

(3)Izvajati se mora ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastajanja in njihovo skladiščenje. Odpadke, ki so namenjeni za predelavo ali odstranjevanje, je treba skladiščiti ločeno od ostalih odpadkov in z njimi ravnati tako, da izpolnjujejo zahteve za predvideni način predelave ali odstranjevanja. Skladiščenje ločeno zbranih odpadkov je dovoljeno le v za to namenjenih in v skladu s predpisi urejenih objektih.

(4)Nevarni odpadki, ki se zbirajo ali skladiščijo, njihova embalaža ali zabojniki morajo biti označeni skladno s predpisi, ki urejajo označevanje nevarnih snovi.

(5)Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem koledarskem letu nastane najmanj 150 ton odpadkov ali najmanj 200 kilogramov nevarnih odpadkov, mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki. 18. člen (vodno gospodarstvo)

(1)V Občini Velika Polana je večji potok Ledava, ki je

1. reda in Črnec, Črni potok in Libovija, ki so vodotoki
2. reda ter nekaj manjših vodotokov. Vodne površine so še nelegalni kopi (opuščene gramoznice), ki se jih sanira (brez izkoriščanja mineralnih surovin) v rekreacijske in turistične namene. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(2)Na področju vodnega gospodarstva občina načrtuje čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih odvodnikov, ki niso v pristojnosti države zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih voda iz naselij. 19. člen (načrtovanje gospodarske javne infrastrukture na zavarovanih območjih narave)

(1)Gospodarsko javno infrastrukturo naj se načrtuje izven naravovarstveno občutljivih območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij).

(2)Pri načrtovanju ali gradnji gospodarskih con naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja naj se celovitost oziroma naj se vzpostavlja prehodnost prostora za prosto živeče živali (upoštevati mesta najpogostejših prehodov živali in z ustreznimi tehničnimi rešitvami zagotavljati prehodnost).

(3)Gospodarsko javno infrastrukturo naj se načrtuje izven poplavnih območij, katerih ohranitev je nujna za ohranjanje biotske pestrosti, dosledno naj se upošteva ohranjanje puferske cone priobalnega zemljišča.

1. člen (načrtovanje gospodarske javne infrastrukture na zavarovanih območjih kulturne dediščine) Pri načrtovanju zasnove gospodarske javne infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta. Gospodarska javna infrastruktura ima lahko zaradi svojih praviloma večjih dimenzij večplastne prostorske posledice, zato je treba ob izdelavi presoj vpliva na dediščino upoštevati tudi prostor izven zarisanih območij varovanja. Zahtevnost varstva je odvisna od pomena dediščine in od prostorskih značilnosti širšega prostora. Osnovne usmeritve za izvajanje varstva so: – infrastrukturne sisteme načrtovati tako, da je zagotovljeno ohranjanje kulturne dediščine; – v največji možni meri varovati dediščino na mestu samem, kar pomeni, da se večji infrastrukturni posegi (če je le možno) dediščini načeloma izogibajo; – komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen); – varovati prostorsko oziroma vizualno integriteto kulturnih spomenikov (locirati večje objekte gospodarske infrastrukture izven pomembnejših prostorskih vizur); – načrtovati posege v prostor tako, da se zagotavlja integriteta večjih odprtih površin (varovanje vplivnih območij spomenikov pred posegi, ki zmanjšujejo njihovo zgodovinsko in prostorsko pričevalnost); – antenske naprave na objektih in v območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in njene prostorske pojavnosti – posebno pozornost posvetiti lociranju baznih postaj brezžične telefonije; – objekte in naprave je načeloma dopustno načrtovati tudi v obstoječih vodnih pregradah za druge namene, če so posegi skladni z zahtevami varstva kulturne dediščine; – prosto stoječe električne omarice v varovanih območjih niso sprejemljive.
2. Določitev okvirnih območij naselij in razpršene poselitve
3. člen (določitev okvirnih območij naselij in razpršene poselitve)

(1)Območja naselij so definirana z mejami, povzetimi iz prostorskih sestavin planov Občine Velika Polana, ki so na nekaterih mestih korigirane glede na dejansko stanje, glede na načrtovane širitve naselij, glede vključitve prostih vrzeli med poselitvijo ali vključitve ali izbrisa robnih parcel posameznega naselja. Naselja Velika Polana, Mala Polana in Brezovica vključno s svojimi zaselki so strnjena obcestna gručasta naselja.

(2)Okvirna območja naselij poleg obstoječih območij znotraj meja stavbnih zemljišč obsegajo tudi površine, ki predstavljajo potencialna območja širitve naselij.

(3)Območja razpršene poselitve so posamični objekti in skupine objektov v manjšem številu, ki so povezana z matičnim naseljem in od roba naselja nekoliko odmaknjena, imajo pretežno bivalno funkcijo, kjer so nekdaj bile ali so še kmetije ter se funkcijsko in prostorsko navezujejo na osnovno naselje. Vsa območja razpršene poselitve so opremljena z vso osnovno javno gospodarsko infrastrukturo kot matično strnjeno naselje. 5. Usmeritve za prostorski razvoj občine 22. člen (usmeritve za razvoj poselitve)

(1)Razvoj naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev. V Občini Velika Polana je razvoj vseh naselij usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih ob cestni pozidavi. Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš.

(2)Posamezni objekti, predvsem tisti, ki so pod režimom varovanja objektov stavbne dediščine v vseh naselij se obnovijo ali uredijo na novo v skladu s kulturno varstvenimi pogoji. Prenova v naseljih je omejena le na prenovo gospodarske javne infrastrukture.

(3)Širitev naselja je predvidena za namene ureditve gospodarskih in turističnih dejavnosti. Za stanovanjsko gradnjo je predvideno zapolnjevanje vrzeli med obstoječo pozidavo in zapolnjevanje prostih tamponov med obcestno pozidavo, pod pogojem, da je do parcele urejena komunalna infrastruktura in da ima parcela urejen dostop z javne ceste in da gre za funkcionalno zaokrožitev meje naselja in racionalno izrabo javne gospodarske infrastrukture. 23. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)Razporeditev dejavnosti izhaja iz obstoječe namenske rabe zemljišč in naravnih danosti posameznega območja. Njihov razvoj pa je vezan predvsem na težnje prostorskega razvoja občine in se bodo usmerjale v prostor v skladu z osnovno in podrobno namensko rabo površin. Podeželska naselja bodo še dalje ohranjala značilen preplet kmetij, bivanja, storitev in drugih dejavnosti (npr. turizma, dopolnilnih dejavnosti …).

(2)Srednje velike obrti znotraj posameznih naselij niso opredeljene kot območja za gospodarske dejavnosti in so sestavni stanovanjskih površin ali kot površine s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. Gospodarske dejavnosti ter večje obrtne dejavnosti se umeščajo na robove naselij. Znotraj Velike Polane sta dva nekoliko večja proizvodna objekta, ki sta opredeljena kot površine namenjene za proizvodne dejavnosti in kot centralne dejavnosti.

(3)Gradnja izven poselitvenih območij je možna, kadar gre za gradnjo objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, za upravljanja voda, za potrebe športa in rekreacije, pridobivanja energije in izkoriščanje drugih naravnih virov, za varnost državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in za potrebe javne gospodarske infrastrukture. Pri tem se upošteva javna korist in možnost komunalne opreme brez večjih stroškov. Gradnja izven poselitvenih območjih ne sme povzročiti škodljivih vplivov na okolje in ne sme ogrožati biotske raznovrstnosti ter kakovosti naravnih virov. 24. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)V vseh naseljih se ohranja značilna obcestna pozidava z upoštevanjem zaporedne pozidave: ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rastoča domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju naselij. Oblikovanje novih objektov naj vključuje elemente stavbne dediščine območja Občine Velika Polana. V drugi vrsti je gradnja možna pod pogojem, da si investitor zagotovi osnovno komunalno opremo (vodovod, kanalizacijo, elektriko in samostojni dostop). Ohranjanja se obcestna razvejana gradnja, ki se zaokrožuje in zapolnjuje na mestih kjer je gruča ali obcestna pozidava prekinjena ali nezadostno izkoriščena (enostranska obcestna pozidava). Zeleni tamponi znotraj gručaste pozidave, ki je prepoznavna identiteta vseh krajev v Občini Velika Polana se ohranja. Na nekaterih takih območjih bo možna gradnja po izdelavi OPPN-jev, ki bodo z oblikovanjem sledili morfologiji naselja. Ohranja se parcelacija, ki je pravokotna na dovozno cesto.

(2)Velika Polana je razpotegnjeno gručasto naselje z večjim gručastim jedrom ob potoku Črncu. Po podrobni namenski rabi je jedro naselja namenjeno stanovanjem in centralnim dejavnostim. Dotrajani objekti se obnovijo ali nadomestijo z novimi, pri čemer se upošteva ulična gradbena linija in višinski gabarit, ki pretežno sledita obstoječemu. Z novogradnjami se ohranja značilna zazidava ob ulični gradbeni liniji. Višji gabariti se dovolijo na območju centralnega dela naselja in se prilagodijo višinam obstoječih zgradb, ob obstoječih objektih višjih etažnosti in na območjih proizvodnih in turističnih dejavnosti. 6. Usmeritve za razvoj v krajini 25. člen (usmeritve za razvojna območja)

(1)Razvoj v krajini se usmerja v razvoj dejavnosti, ki temeljijo na naravnih potencialih. Razvoj v krajini na območju Občine Velika Polana je usmerjen predvsem v razvoj turističnih območij in razvoj kmetijstva. V obeh panogah se izkoristijo naravne danosti ob upoštevanju osnovne namenske rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov.

(2)Kmetijska dejavnost se pretežno izvaja kot poljedelstvo. Občina spodbuja poljedelstvo in pridelavo pod rastlinjaki z namakanjem in z ogrevanjem z geotermalno vodo ali drugim virom. Občina prav tako spodbuja vzpostavitev pašne živinoreje, na močvirnem območju, ki se zarašča.

(3)Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, pri tem se upošteva varstvene cilje PosVO SI5000010 Mura. Spodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). Na habitatnih tipih travišč naj se spodbuja rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo mejniki, živice, gozdni otoki ali vodna telesa. Kmetijske dejavnosti ob vodotokih naj se izvajajo na način, da se dosledno upoštevajo omejitve na priobalnem zemljišču. Deli varovanih območij, ki so hkrati opredeljeni kot botanične, zoološke ali ekosistemske naravne vrednote, naj se izvzamejo iz območij agrooperacij.

(4)Večja strnjena gozdna površina je Polanski log z lesnoproizvodno funkcijo, ki ima tudi pomembno ekološko in socialno funkcijo. Ostale gozdne površine so pretežno ostanki gozdov in zaraščajoče kmetijske površine v kmetijski krajini, predvsem na močvirnih travnikih, kjer je značilna prepletajoča dejavnost. V gozdovih se ohranjajo ekološka, socialna in proizvodna funkcija, ohranja se vse gozdne površine (zaplate, obmejki, biokoridorji v kmetijski krajini). Spodbuja se njihovo varovanje in hkrati vključuje v turistično ponudbo.

(5)Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.

(6)Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno naj se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. Načrtuje naj se ohranitev rokavov in vlažnih depresij. Vodna infrastruktura naj se načrtuje tako, da se omogoča delovanje ravnih procesov na vodah in ob njih. Regulirani vodotoki naj se vzdržujejo tako, da se omogoči obnova naravnih procesov ali izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje. Preprečuje naj se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke oziroma njihove dele naj se ustrezno sanira.

(7)Območja z naravovarstvenim statusom zajemajo celotno občino in prekrivajo tudi naselja in njihove dele. Predvidena je revitalizacija večjih območij močvirnih travnikov na območju občine, in sicer ob avtocesti, kjer so določena območja nadomestnih habitatov (nadomestni habitat – Gospodsko v k.o. Brezovica in nadomestni habitat Hotiška gmajna v k.o. Mala Polana).

(8)Na območju Občine Velika Polana se razvijajo turistične točke, ki so že uveljavljene oziroma znane in urejene (Copekov mlin, gozdna učna pot, Sabolova domačija …) ter nove, ki dopolnjujejo obstoječe. V odprti krajini se urejajo tematske poti z namenom predstavitve naravne in kulturne krajine. Znotraj naselja se vzpodbujajo obnove zapuščenih domačij in se jih vključuje v turistično ponudbo. Naravne ali kulturne znamenitosti Občine Velika Polana se med sabo povežejo s turističnimi (kolesarskimi in peš) potmi ter opremijo s potrebno infrastrukturo.

(9)Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Spodbuja naj se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. V območjih z naravnimi kakovostmi naj se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju. Spodbuja se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture. Naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave (pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot).

(10)Pri razvoju krajin je treba upoštevati splošna določila varstva krajine s poudarkom na naslednjih usmeritvah: – ohranjanje kulturne dediščine v prostoru – kulturne krajine in kakovostnih prostorskih struktur, ki ustvarjajo prepoznavnost krajine; – ohranjati kulturni in simbolni pomen ter doživljajsko vrednost krajine, ki jo predstavljajo pestra kulturna krajina, arheološka, stavbna in naselbinska dediščina; – ohranjati kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila; – ohranjati strukturo urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja; – ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo; – ohranjati vidno privlačne dele krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine; – pogled dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena; – pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in zgodovinskega okolja z dediščino ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo; – na območju kulturne dediščine ali spomenikov ter njihovih vplivnih območij vzpodbujati dejavnosti, ki krepijo prepoznavnost območij kulturne dediščine; – v kmetijskem in gozdnem prostoru upoštevati varstvene usmeritve in pogoje predvsem z vidika varstva arheološke dediščine in dediščinske kulturne krajine; – upoštevati kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (voda, reliefa, vegetacije); – izogibati se izkoriščanju naravnih surovin v območjih in v vplivnem območju enot kulturne dediščine; – izogibati se gradnji večjih infrastrukturnih objektov v območju pomembnih prostorskih vizur; – ohranjati oziroma revitalizirati (renaturirati) naravne krajinske prvine; – upoštevati izdelane raziskave s področja krajinskih, arhitekturnih in etnoloških regij ter ustrezne predpise s področja varstva kulturne dediščine; – upoštevati varstvene režime za posamezna področja kulturne dediščine; – zagotavljati integriteto večjih odprtih površin ter urejati večja krajinska območja s celovitimi prostorskimi dokumenti.

(11)V vseh naseljih so že urejena rekreacijska območja kot zelena igrišča s pripadajočimi objekti. Ob vseh igriščih je načrtovana dodatna komunalna oprema ali gradnja spremljajočih objektov. V Veliki Polani se kot rekreacijska površina uporabljajo tudi šolska igrišča, ki se jih po potrebi poveča.

(12)Nova območja nelegalnih kopov za izkoriščanje proda in peska (gramoza) oziroma »gramoznice« se na območju Občine Velika Polana ne pojavljajo. Obstajajo trije manjši nelegalni kopi (opuščene gramoznice), ki so predvideni za sanacijo (brez izkoriščanja mineralnih surovin). 26. člen (posebna območja)

(1)Posebna območja, ki so v Občini Velika Polana opredeljena kot kvalitetna in vredna območja, so območja varstva narave in območja kulturne dediščine. V teh območjih se ohranja obstoječe stanje, se jih v največji meri ohranja ali načrtuje v skladu z zahtevanimi režimi.

(2)Z načrtovanjem se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, osamelci, gozdni pasovi), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst, pri tem se upošteva varstvene cilje PosVO SI5000010 Mura. V varovalnih gozdovih se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti.

(3)Krajine se varuje tako, da se: – ohranja naravno prvobitnost in fiziografsko delovanje reke in manjših vodotokov v poplavnem svetu, – ohranja obseg in kakovost ravninskih gozdov (Polanski log), – ohranja mokrišča in travinje v dolinah in v ravnini (Dolinsko), – ohranja linearne vegetacijske člene in posamezna drevesa, – ohranja polikulturno kmetijstvo in parcelno zgradbo, – ohranja tipične značilnosti poselitve v načinu gradnje in tradicionalne razmestitve objektov v prostoru; v ravnini obcestna gradnja.

(4)Del Polanskega loga je po Uredbi o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09) opredeljen kot gozdni rezervat z poudarjeno raziskovalno funkcijo. To so gozdovi, ki so zaradi svoje razvojne faze in dosedanjega razvoja izjemno pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine.

(5)Z načrtovanjem prostorskih ureditev v krajini in pri izvajanju kmetijske dejavnosti se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst. Spodbuja se kmetijsko rabo zaraščajočih se kmetijskih površin, ohranja in ponovno se vzpostavi obmejke, živice in gozdne otoke. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov, ohranja se gozdne površine na kmetijskih območjih. Ohranja se priobalni pas vodotokov in vodnih površin.

(6)Pri zasnovi krajine se ohranja kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila. Dejavnosti se usmerja tako, da se ohranja kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto. 27. člen (usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)

(1)Ogrožena območja zaradi poplav oziroma območja, kjer je treba zagotavljati varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so poplavna območja ob potokih Ledava, Črnec, Črni potok in Libovija. Ob Lendavi je izgrajen obrambni nasip in se ga po potrebi sanira. Podatki o poplavnih območjih so podatki iz javnih evidenc in se jih obvezno uporabi pri občinskem prostorskem načrtu. Območje okrog Ledave je po namenski rabi kmetijsko in gozdno zemljišče in zanj ni predvidena sprememba rabe. Torej v območju niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje predstavljalo nevarnost. Poplavna območja segajo ob potoku Črnec v naselje Veliko Polano. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vse posege, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Glede na stopnjo ogroženosti so lahko dopustni posegi, ki izhajajo iz podrobnejše namenske rabe ter posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Na območju poplav iz Hidrološko-hidravlične presoje in kart poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območji potoka Črnec – novelacija kart, Ljubljana, junij 2013 se dejavnosti izvajajo v skladu z omilitvenimi ukrepi. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retencijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje retencijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(2)Zaradi ohranjanja ustreznih inundacijskih površin je potrebno območje naselja z okolico oziroma os SZ–JV še vedno ohranjati kot poplavno površino (predvsem JV del, ki že pri nizkih pretokih predstavlja zadrževalni prostor) in se izogibati nasutjem in umeščanju objektov, ki ovirajo poplavne tokove in vodi jemljejo razlivni volumen. Kolikor se posega v ta prostor je potrebno zagotoviti odvzete volumne. Zato se za dolgoročno zagotavljanje poplavne varnosti v Občini Velika Polana širitev razvoja dejavnosti prednostno usmerja izven izračunanih poplavnih območij in na že poseljena območja, ki ležijo na osi SV–JZ. Kolikor se želi izvajati nadaljnji razvoj občine na območju osi SZ–JV, je potrebno nove dejavnosti načrtovati na način, da se izogibamo utesnjevanju vodotoka, ki ima za posledico ozka grla in sekundarne poplavne tokove zato je potrebno pri novih posegih upoštevati vsaj tri načela, in sicer: – pustiti prosto pot obstoječim poplavnim tokovom, – izogibati se masovnemu širjenju dejavnosti in gradnji objektov znotraj poplavnih območij, – nadomeščanje izgubljenih volumnov.

(3)Kljub temu, da je obstoječa gradnja je po večini dvignjena nad 100-letno vodo, so nekateri objekti poplavljeni, zato je na analiziranem območju potrebno zagotoviti strokovno podprtega procesa individualne zaščite posameznih izpostavljenih objektov. Zagotoviti se mora tudi sprotno čiščenje struge vodotoka, ki mora biti usklajeno z naravovarstveno službo. Dolgoročno pa se mora izvesti analizo celotnega povodja Črnca s čimer bi bili definirani najbolj primerni ukrepi za izboljšanje poplavnosti celotnega območja.

(4)Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine, in sicer na prostih površinah ob čistilni napravi (v EUP MP 6), in sicer na območje izven poplavne nevarnosti oziroma preostale poplavne nevarnosti. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v občini tri pokopališča, ki zagotavljajta dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju čistilne naprave, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak. Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v osnovni šoli Velika Polana.

(5)V občini ni erozijskih območij ali območij, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda, tudi industrijskih območij, ki so potencialna območja tveganj industrijskih nesreč, ni.

(6)V Občini Velika Polana ni objektov ali območij za potrebe obrambe. V primeru načrtovanja nove in nadomestne infrastrukture za potrebe obrambe naj se zagotavljajo varnostni odmiki od naravovarstveno občutljivih območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij). Načrtovanje naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. 7. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 28. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planov Občine Velika Polana, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in območja drugih zemljišč.

(2)Stavbna zemljišča so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih, zaselkih in območjih posamičnih objektov. V izvedbenem delu prostorskega načrta se območja osnovne namenske rabe delijo na podrobnejšo namensko rabo glede na pretežnost rabe. Pri tem se upoštevajo naslednje usmeritve: – naselja se opredelijo kot podeželska naselja z možnostjo ohranitve kmetijske dejavnosti; – v naselju Velika Polana se podrobnejša namenska raba določi z upoštevanjem obstoječe namembnosti površin, pri tem se upošteva možnost razvoja urbanega centra naselja; – proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo ob rob naselja Velika Polana; – posebej se opredelijo območja namenjena rekreacijski in turistični dejavnosti.

(3)Kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, območja voda in območij drugih zemljišč se povzame iz prostorskih sestavinah planov Občine Velika ter smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora. 8. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev 29. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih EUP glede na osnovno in podrobnejšo namensko rabo. EUP se določi glede na značilnosti prostora.

(2)Pri določanju pogojev za posege v prostor s upošteva objekte in območja kulturne dediščine in območja varstva narave ter druge režime. 30. člen (koncept razvoja naselja Velika Polana)

(1)Koncept prostorskega razvoja občinskega središča: – V območjih za stanovanja je treba zagotavljati kvalitetno zasnovo stanovanjske zazidave, s primerno gostoto in zadostnimi javnimi odprtimi površinami, ki omogočajo razmestitev objektov in ureditev površin za kvalitetno bivalno okolje in ki vzpodbujajo socialne stike. Omogočena mora biti dostopnost do vseh potrebnih vsakodnevnih storitev (do centra naselja, zaposlitvenih območij in do zelenih površin). – Območja družbene infrastrukture (centralne dejavnosti) so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. – Eden od glavnih ciljev Občine Velika Polana je zagotoviti delovna mesta v domači občini, tako je v novi razporeditvi dejavnosti del zemljišč namenjenih za ureditve gospodarske cone, kjer bi se uredile proizvodne in poslovne dejavnosti. – Občina Velika Polana spodbuja razvoj turizma na severozahodnem delu občinskega središča, kjer je predvidena ureditev turističnega območja. – Znotraj naselja ni posebnih zelenih površina razen nogometnega igrišča, igrišč ob vzgojno izobraževalnih dejavnostih in pokopališče. V centralnem delu naselja se opredeli večja površina za parkovno ureditev. Ob obstoječem pokopališču se rezervira površine za razširitev pokopališča. Novo urejene kolesarske in peš poti se obsadijo z drevoredno drevnino. Posebno se obsadi predvidena gospodarska cona in turistične cone. Predvidena je tudi sanacija (brez izkoriščanja mineralnih surovin) območja nelegalnega kopa (opuščene gramoznice), ki so trenutno prepuščene naravni zarasti in nimajo opredeljene vsebine.

(2)Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa: – Regionalne in lokalne ceste znotraj naselja bodo namenjene le lokalnemu in medkrajevnemu prometu. Ceste v naselju, se rekonstruirajo z ustreznejšimi površinami za pešce in kolesarje.

(3)Nove cestne povezave so načrtovane le do in na območju predvidene proizvodne cone in turističnega območja ter na območju novih stanovanjskih con, kjer bo s priključitvijo novih površin treba vzpostaviti prometne povezave za motorni, kolesarski in peš promet. V naselju se po potrebi uredi lokalni potniški promet znotraj občine vključno z avtobusnimi postajališči. Ob predvideni parkovni ureditvi v centralnem delu naselja se uredi avtobusno postajališče. Obstoječa parkirišča so pred občinsko upravo in zadovoljujejo potrebe po parkiranju tudi za ostale dejavnosti (trgovino, bife, cerkev …). Ob novih objektih je obvezna zagotovitev parkirnih mest.

(4)Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja: – Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja temelji na obstoječi morfologiji naselja, ko stanovanjski objekti sledijo cestni infrastrukturi in tako ob razvejanih komunikacija tvorijo gručasto formo naselja. Kmetijski objekti se umeščajo v notranjost parcele. – Centralni del se ohranja in je namenjen centralnim dejavnostim, kakor tudi stanovanjem. Dotrajani objekti se obnovijo ali nadomestijo z novimi, pri čemer se upošteva ulična gradbena linija. – Na območju predvidene gospodarske cone se višine prilagajajo zahtevani tehnologiji. Prav tako se višji gabariti dovolijo na območju centralnega dela naselja, kjer so že starejši objekti višjih etažnosti. – Pas ob potoku Črncu južno od gospodarske cone se ohranja kot zeleni prehod proti naselju. Na območju gospodarske cone se v največji možni meri ozelenijo nepozidane površine (parkirišča, robovi).

(5)Koncept zelenega sistema naselja: Zeleni sistem v naselju Velika Polana tvorijo: – rekreacijske površine, – turistično območje, – parkovne površine, – vodotoki z obvodno vegetacijo, – individualni vrtovi, – manjše gozdne površine in – kolesarske steze in pešpoti. Obstoječi in predvideni zeleni elementi znotraj vasi se povezujejo z okoliško krajino preko rekreacijskih, turističnih in športnih dejavnosti. Občina v svojem centralnem delu načrtuje zeleno površino javnega značaja, kjer bo parkovna ureditev.

(6)Koncept prostorskih ureditev v zvezi z varstvom okolja: – Na območju gospodarske cone se načrtuje manj agresivno proizvodnjo. Tudi v gospodarski coni in ostalih predvidenih območjih se morajo posamezni onesnaževalci opremiti z najsodobnejšo tehnologijo. Gospodarsko cono, turistično območje in tudi stanovanjske soseske se izdatno obsadi. – Na področju komunalne opremljenosti se reši odvajanje meteornih voda z utrjenih površin s ponikanjem in odvodom v bližnje potoke. – Čiščenje komunalnih odplak je urejeno, vsak nov objekt se priključi na javno kanalizacijo. Kolikor to ni možno, mora investitor zagotoviti čiščenje odpadne vode v skladu z veljavnimi predpisi.

(7)Lokalni energetski koncept: – V naselju, kjer se že izkoriščajo vsi možni energetski viri, se še naprej spodbuja iskanje alternativnih virov, kot so geotermalna energija, energija biomase, pridelava energetskih rastlin in drugih obnovljivih virov energije. – Pri gradnji novih objektov se upošteva sodoben način gradnje s poudarkom na racionalnejši rabi energije, toplotni sanaciji stavb, varčevanju in izločitev virov, ki prekomerno onesnažujejo okolje in izrabi obnovljivih virov energije (sončne, biomaso …).

(8)Koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo: – Vsa cestna infrastruktura se po potrebi obnavlja. Nove cestne povezave se načrtujejo za povezovanje manjših območij znotraj naselij, kjer je predvidena zapolnitev praznih vrzeli. – Skozi naselje je speljana kolesarska povezava. Uredijo se tudi rekreacijske in druge tematske turistične poti. – Ohranja se medkrajevni javni potniški promet, novih prog in notranjega prometa občina ne načrtuje. Urejeno je avtobusno postajališče v centralnem delu naselja. – Novi energetski vodi znotraj naselja se bodo gradili na območjih širitve stavbnih zemljišč, na obstoječih stavbnih zemljiščih se posodablja in vzdržuje obstoječo elektroenergetsko mrežo. – Za oskrbo z zdravo pitno vodo se Občina Velika Polana vključuje v sistem regionalnega vodovoda. Sanira se obstoječe vodovodno omrežje in ohranja kot občinski vodni vir. V naselju se ustrezno reši odvod meteornih odpadnih voda.

(9)Koncept podrobnejše namenske rabe: Podrobnejša namenska raba se je v naselju določila na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Ohrani se osnovna delitev na centralni del, stanovanjski del, rekreacijske površine, prometne površine, okoljska infrastruktura, zelene površine ter na robu naselja gospodarska cona. III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA 1. Enote urejanja prostora 31. člen (enote urejanja prostora)

(1)Enote urejanja in podenote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote urejanja prostora so posamezna območja v občinskem središču Velika Polana, območja v strnjenih naseljih Mala Polana, Brezovica z njunimi zaselki ter ostala območja stavbnih zemljišč (zelene površine, državni prostorski načrti …). Posebne enote urejanja prostora so območja krajine, deljene po režimih. V vsaki prostorski enoti je določena podrobnejša namenska raba prostora ter prostorski izvedbeni pogoji.

(2)Pregled enot urejanja prostora v Občini Velika Polana: 1.1 Enote urejanja prostora v Občini Velika Polana +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ | Oznaka | Ime | Podrobnejša | Režimi* v| Način | PIP | | enote /| enote / | namenska raba| enoti / | urejanja | v | |podenote| podenote | enote / | podenoti | in faktor |členu| | | | podenote | |zazidanosti| | | | | urejanja | | | | | | | prostora | | | | +------------------------------------------------------------------+ |Brezovica | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |BR 1 |Velika |SK-površine |› HMO |CD – 0,6 |

1. | | |Brezovica |podeželskega | | |člen | | | |naselja | | | | | | |CD-druga | | | | | | |območja | | | | | | |centralnih | | | | | | |dejavnosti | | | | | | |PC-površine | | | | | | |cest | | | | | | |VC-celinske | | | | | | |vode | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |BR 2 |Velika |SK-površine |› HMO | |
2. | | |Brezovica- |podeželskega | | |člen | | |­zaselek |naselja | | | | | | |PC-površine | | | | | | |cest | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |BR 3 |Mala |SK-površine |› HMO | |
3. | | |Brezovica |podeželskega | | |člen | | | |naselja | | | | | | |PC-površine | | | | | | |cest | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |BR 4 |Pokopališče |ZK-pokopališče|› HMO | |
4. | | |Brezovica |CD-druga | | |člen | | | |območja | | | | | | |centralnih | | | | | | |dejavnosti | | | | +------------------------------------------------------------------+ |Mala Polana | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 1 |Mala |SK-površine |› NV |CU – 0,6 |
5. | | |Polana – |podeželskega |območje | |člen | | |Bukovje |naselja |(Evid. | | | | |(stara |CU-osrednja |št.: 1008)| | | | |šola) |območja |› HMO | | | | | |centralnih | | | | | | |dejavnosti | | | | | | |PC-površine | | | | | | |cest | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 2 |Mačkovci |SK-površine |› KD | |
6. | | | |podeželskega |(Ešd: | |člen | | | |naselja |3471, | | | | | |PC-površine |16179, | | | | | |cest |23806, | | | | | | |23807, | | | | | | |23808), | | | | | | |› NV | | | | | | |območje | | | | | | |(Evid. | | | | | | |št.: 6956)| | | | | | |› POPLAVE | | | | | | |(Pm,Ps,Pp)| | | | | | |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 2/1 |Mačkovci |SK-površine |› POPLAVE | |
7. | | | |podeželskega |(Pm, Ps, | |člen | | | |naselja |Pp) | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 2/2 |Mačkovci |SK-površine |› POPLAVE | |
8. | | | |podeželskega |(Pm, Ps) | |člen | | | |naselja | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 2/3 |Mačkovci |SK-površine |› POPLAVE | |
9. | | | |podeželskega |(Pm, Ps, | |člen | | | |naselja |Pp) | | | | | |PC-površine |› HMO | | | | | |cest | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 2/4 |Mačkovci |SK-površine |› POPLAVE | |
10. | | | |podeželskega |(Pp) | |člen | | | |naselja |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 2/5 |Mačkovci |SK-površine |› POPLAVE | |
11. | | | |podeželskega |(Pm, Ps, | |člen | | | |naselja |Pp) | | | | | | |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 2/6 |Mačkovci |SK-površine |› POPLAVE | |
12. | | | |podeželskega |(Pm, Pp) | |člen | | | |naselja | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 2/7 |Mačkovci |SK-površine |› POPLAVE | |
13. | | | |podeželskega |(Pm, Pp) | |člen | | | |naselja | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 2/8 |Mačkovci |SK-površine |› NV | |
14. | | | |podeželskega |območje | |člen | | | |naselja |(Evid. | | | | | | |št.: 6956)| | | | | | |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Ps, | | | | | | |Pp) | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 3 |Kramarove |SK-površine |› POPLAVE | |
15. | | |hiše |podeželskega |(Pm, Pp) | |člen | | | |naselja |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 4 |Pokopališče |ZK-pokopališče|› HMO | |
16. | | |Mala |CD-druga | | |člen | | |Polana |območja | | | | | |(vežica, |centralnih | | | | | |Parkirišče) |dejavnosti | | | | | | |PO-ostale | | | | | | |prometne | | | | | | |površine | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 5 |Obrtna |IG-gospodarska|› NV |OPPN |
17. | | |cona Mala |cona |območje |IG – 0,8 |člen | | |Polana |VC-celinske |(Evid. | | | | | |vode |št.: 6956)| | | | | | |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Ps, | | | | | | |Pp) | | | | | | |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 6 |Čistilna |O-območja |› NV | |
18. | | |naprava |okoljske |območje | |člen | | | |infrastrukture|(Evid. | | | | | |VC-celinske |št.: 6956)| | | | | |vode |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Ps, | | | | | | |Pp) | | | | | | |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 7 |Obrtna |IG-gospodarska|› POPLAVE |OPPN |
19. | | |cona Mala |cona |(Pm, Ps, |IG, IK – 08|člen | | |Polana |IK – |Pp) | | | | | |intenzivna |› HMO | | | | | |kmetijska | | | | | | |proizvodnja | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 8 |Kmetijska |K1 najboljša |› POPLAVE | |
20. | | |zemljišča |kmetijska |(Pm, Ps, | |člen | | |ob |zemljišča |Pp) | | | | |gospodarski | |› HMO | | | | |coni | | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 9 |Žaligove |SK-površine |› POPLAVE | |
21. | | |hiše |podeželskega |(Pp) | |člen | | | |naselja | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 10 |Copekov |BT-površine za|› KD |OPPN |
22. | | |mlin |turizem |(Ešd: |BT – 0,6 |člen | | | |PC-površine |1173) | | | | | |cest |› NV | | | | | | |območje | | | | | | |(Evid. | | | | | | |št.: 1008,| | | | | | |6956) | | | | | | |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Ps, | | | | | | |Pp) | | | | | | |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 12 |Turistično |CU-osrednja |› POPLAVE |OPPN |
23. | | |območje |območja |(Pm, Pp) |BT- 0,6 |člen | | | |centralnih |› HMO | | | | | |dejavnosti | | | | | | |BT-površine za| | | | | | |turizem | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 13 |Mačkovci |SK-površine |› NV | |
24. | | | |podeželskega |območje | |člen | | | |naselja |(Evid. | | | | | |PC-površine |št.: 6956)| | | | | |cest |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Ps, | | | | | | |Pp) | | | | | | |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |MP 14 |Mačkovci |SK-površine |› KD |CD – 0,6 |
25. | | |(GD, |podeželskega |(Ešd: | |člen | | |kapela) |naselja |3471, | | | | | |PC-površine |23807) | | | | | |cest |› POPLAVE | | | | | |CD-druga |(Pm, Ps, | | | | | |območja |Pp) | | | | | |centralnih |› HMO | | | | | |dejavnosti | | | | +------------------------------------------------------------------+ |Velika Polana | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 1 |Šola |CD-druga |› POPLAVE | |
26. | | | |območja |(Pm, Ps, | |člen | | | |centralnih |Pp) | | | | | |dejavnosti | | | | | | |PC-prometne | | | | | | |površine | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 2 |Igrišče |BC-športni |› KD |BC – 0,6 |
27. | | |(asfaltno |center |(Ešd: | |člen | | |in zeleno |PC-površine |1147), | | | | |igrišče) |cest |› NV | | | | | | |območje | | | | | | |(Ešd.: | | | | | | |6956) | | | | | | |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Ps, | | | | | | |Pp) | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 3 |Mežnar |SK-površine |› KD | |
28. | | |(stanovanjsko|podeželskega |(Ešd: | |člen | | |območje) |naselja |1147) | | | | | |K2-druga |› POPLAVE | | | | | |kmetijska |(Pm, Ps, | | | | | |zemljišča |Pp) | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 4 |Centralne |CU-osrednja |› KD | |
29. | | |dejavnosti |območja |(Ešd: | |člen | | | |centralnih |1147) | | | | | |dejavnosti | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 5 |»Turistično |BT-površine za|› NV |OPPN |
30. | | |območje« |turizem |območje |BT – 0,6 |člen | | | |K2-druga |(Evid. | | | | | |kmetijska |št.: 6956)| | | | | |zemljišča |› HMO | | | | | | |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Ps, | | | | | | |Pv, Pp in | | | | | | |ARSO) | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 6 |Park in |ZP-park |› KD | |
31. | | |avtobusna |PO-ostale |(Ešd: | |člen | | |postaja |prometne |1147) | | | | | |površine |› POPLAVE | | | | | | |(Pp) | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 7 |Pokopališče |ZK-pokopališče|› KD | |
32. | | |Velika |CD-druga |(Ešd: | |člen | | |Polana |območja |1147) | | | | |(vežica) |centralnih | | | | | | |dejavnosti | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 8 |Zadruga |CU-osrednja |› NV | |
33. | | | |območja |območje | |člen | | | |centralnih |(Evid. | | | | | |dejavnosti |št.: 6956)| | | | | | |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Ps, | | | | | | |Pp) | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 9 |Dom za |SB- | | |
34. | | |ostarele |stanovanjske |› VVO – | |člen | | |in GD |površine za |občinski | | | | | |posebne namene|nivo (
35. | | | | | |CU-osrednja |pas) | | | | | |območja |› POPLAVE | | | | | |centralnih |(Pm, Ps) | | | | | |dejavnosti | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 10 |Center – |CU-osrednja |› KD | |
36. | | |občina, |območja |(Ešd: | |člen | | |cerkev, |centralnih |1147, | | | | |župnija, |dejavnosti |19857) | | | | |trgovine, |PC-površine |› VVO – | | | | |parkirišče |cest |občinski | | | | | |PO-ostale |nivo | | | | | |prometne |(
37. pas) | | | | | |površine |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Ps, | | | | | | |Pp) | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ | |Centralna |CU-osrednja |› KD | |
38. | |VP 10/1 |dejavnost |območja |(Ešd: | |člen | | |in obrt |centralnih |1147), | | | | | |dejavnosti |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Pp) | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 11 |»Gospodarska |IG-gospodarska|› NV | |
39. | | |cona« |cona |območje | |člen | | |Velika |PC-površine |(Ešd.: | | | | |Polana |cest |7408) | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 12 |Soseska |SSm-mešane |/ |OPPN |
40. | | |Gornji |stanovanjske | |SS – 0,4 |člen | | |Konec |površine | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 14 |Nelegalni |ZD-druge |› NV | |
41. | | |kop – |urejene zelene|območje | |člen | | |opuščena |površine |(Ešd.: | | | | |gramoznica | |7408) | | | | | | |› POPLAVE | | | | | | |(ARSO) | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 15 |Naselje |SK-površine |› KD |CU – 0,6 |
42. | | |Velika |podeželskega |(Ešd: 801,| |člen | | |Polana – |naselja |1172, | | | | |zahod |CU-osrednja |23816, | | | | | |območja |1147) | | | | | |centralnih |› NV | | | | | |dejavnosti |območje | | | | | |PC-površine |(Evid. | | | | | |cest, |št.: 6956,| | | | | |K2-druga |7408) | | | | | |kmetijska |› POPLAVE | | | | | |zemljišča |(Pm, Ps, | | | | | | |Pv, Pp in | | | | | | |ARSO) | | | | | | |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 16 |Naselje |SK-površine |› KD | |
43. | | |Vzhod |podeželskega |(Ešd: | |člen | | | |naselja |1147) | | | | | |PC-površine |› NV | | | | | |cest |območje | | | | | |K2-druga |(Evid. | | | | | |kmetijska |št.: 6956)| | | | | |zemljišča |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Ps, | | | | | | |Pp) | | | | | | |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 16/1 |Naselje |SK-površine |› POPLAVE | |
44. | | |vzhod – |podeželskega |(Pm, Ps, | |člen | | |poplavno |naselja |Pp) | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |VP 17 |Naselje |SK-površine |› NV | |
45. | | |Jug |podeželskega |območje | |člen | | | |naselja |(Evid. | | | | | |PC-površine |št.: 7408)| | | | | |cest |› VVO – | | | | | | |občinski | | | | | | |nivo | | | | | | |(3.pas) | | | | | | |› HMO | | | | | | |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Ps, | | | | | | |Pp) | | | +------------------------------------------------------------------+ |Odprta krajina | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 1 – |Nadomestni |K1-najboljša |› NV |DPA – AC- |
46. | |DPA |habitat- |kmetijska |območje |Beltinci– |člen | | |Gospodarsko/ |zemljišča |(Evid. |Lendava | | | |Brezovica |G-gozdna |št.: 6955)|(Uradni | | | | |zemljišča |› HMO |list RS, | | | | | |› DPA |št. 37/05) | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 2 – |Gospodsko |PC-površine |› KD |DPA – AC- |
47. | |DPA |– |cest |(Ešd: |Beltinci– |člen | | |Brezovica | |28331) |Lendava | | | | | |› NV |(Uradni | | | | | |območje |list RS, | | | | | |(Evid. |št. 37/05) | | | | | |št.: 6955)| | | | | | |› DPA | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 3 – |Nadomestni |K1-najboljša |› NV |DPA – AC- |
48. | |DPA |habitat- |kmetijska |območje |Beltinci– |člen | | |Hotiška |zemljišča |(Evid. |Lendava | | | |gmajna | |št.: 7409)|(Uradni | | | | | |› POPLAVE |list RS, | | | | | |(Pp in |št. 37/05) | | | | | |ARSO) | | | | | | |› HMO | | | | | | |› DPA | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 4 – |Nadomestni | | |DPA – AC- |
49. | |DPA |abitat- |K1-najboljša |› PP |Beltinci– |člen | | |Stare |kmetijska |(Murska |Lendava | | | | |zemljišča |depresija)|(Uradni | | | | |VC-celinske |› POPLAVE |list RS, | | | | |vode |(ARSO) |št. 37/05) | | | | | |› HMO |in DPA – DV| | | | | |› DPA |110 kV - | | | | | | |MS–Lendava | | | | | | |(Uradni | | | | | | |list RS, | | | | | | |št. 102/08)| | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 5 – |Cimerov |G-gozdna |› NV |DPA – DV |
50. | |DPA |gozd |zemljišča |območje |110 kV - |člen | | | |VC-celinske |(Evid. |MS–Lendava | | | | |vode |št.: 1008)|(Uradni | | | | | |› POPLAVE |list RS, | | | | | |(ARSO) |št. 102/08)| | | | | |› HMO | | | | | | |› DPA | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 6 – |Baronovo- |G-gozdna |› NV |DPA – DV |
51. | |DPA |Stare |zemljišča |območje |110 kV - |člen | | | |K1-najboljša |(Evid. |MS–Lendava | | | | |kmetijska |št.: 1008)|(Uradni | | | | |zemljišča |› POPLAVE |list RS, | | | | |PC-površine |(ARSO) |št. 102/08)| | | | |cest, |› HMO | | | | | |VC-celinske |› DPA | | | | | |vode | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 7 – |Nadomestni |VC-celinske |› PP |DPA – AC- |
52. | |DPA |habitat- |vode |(Murska |Beltinci– |člen | | |Ledava | |depresija)|Lendava | | | | | |› POPLAVE |(Uradni | | | | | |(ARSO) |list RS, | | | | | |› DPA |št. 37/05) | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 8 – |Cimerov |PC-površine |› NV |DPA – AC- |
53. | |DPA |gozd- |cest |območje |Beltinci– |člen | | |Ledava | |(Evid. |Lendava | | | | | |št.: 1008)|(Uradni | | | | | |› DPA |list RS, | | | | | | |št. 37/05) | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 9 – |Cimerov |PC-površine |› NV |DPA – AC- |
54. | |DPA |gozd-­sevr |cest |območje |Beltinci– |člen | | | | |(Evid. |Lendava | | | | | |št.: 1008)|(Uradni | | | | | |› DPA |list RS, | | | | | | |št. 37/05) | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 10 – |Cimerov |PC-površine |› NV |DPA – AC- |
55. | |DPA |gozd-jug |cest |območje |Beltinci– |člen | | | | |(Evid. |Lendava | | | | | |št.: 1008)|(Uradni | | | | | |› DPA |list RS, | | | | | | |št. 37/05) | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 11 – |Polanski |PC-površine |› NV |DPA – AC- |
56. | |DPA |log |cest |območje |Beltinci – |člen | | | | |(Evid. |Lendava | | | | | |št.: 1008)|(Uradni | | | | | |› DPA |list RS, | | | | | | |št. 37/05) | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 12 – |Cimerov |PC-površine |› NV |DPA – AC- |
57. | |DPA |gozd |cest |območje |Beltinci– |člen | | | | |(Evid. |Lendava | | | | | |št.: 1008)|(Uradni | | | | | |› DPA |list RS, | | | | | | |št. 37/05) | | | | | | |in | | | | | | |DPA – DV | | | | | | |110 kV - | | | | | | |MS–Lendava | | | | | | |(Uradni | | | | | | |list RS, | | | | | | |št. 102/08)| | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 13 |VVO- |A-površine |› KD | |
58. | | |Zajetje |razpršene |(Ešd:1147)| |člen | | |Gabrje |poselitve |› NV | | | | | |G-gozdna |območje | | | | | |zemljišča |(Evid. | | | | | |K1-najboljša |št.: 7408)| | | | | |kmetijska |› VVO – | | | | | |zemljišča |občinski | | | | | |K2-druga |nivo | | | | | |kmetijska |(
59. pas) | | | | | |zemljišča |› POPLAVE | | | | | |PC-površine |(Pm, Pp in| | | | | |cest |ARSO) | | | | | |VC-celinske |› HMO | | | | | |vode | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 14 |VVO- |A-površine |› NV | |
60. | | |Zajetje |razpršene |območje | |člen | | |Kapca |poselitve |(Evid. št:| | | | | |G-gozdna |7408) | | | | | |zemljišča |› VVO – | | | | | |K1-najboljša |občinski | | | | | |kmetijska |nivo | | | | | |zemljišča |(
61. pas) | | | | | |PC-površine |› POPLAVE | | | | | |cest |(ARSO) | | | | | |VC-celinske |› HMO | | | | | |vode | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 15 |VVO- |K1-najboljša |› VVO – | |
62. | | |Zajetje |kmetijska |občinski | |člen | | |Hotiza |zemljišča |nivo | | | | | |VC-celinske |(
63. pas) | | | | | |vode |› POPLAVE | | | | | | |(ARSO) | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 16 |Krajina- |A-površine |› KD | |
64. | | |Občina |razpršene |(Ešd: | |člen | | | |poselitve |1103, | | | | | |G-gozdna |1129, | | | | | |zemljišča |1136, | | | | | |K1-najboljša |1173, | | | | | |kmetijska |16179, | | | | | |zemljišča |22223, | | | | | |K2-druga |28331), | | | | | |kmetijska |› NV | | | | | |zemljišča |območje | | | | | |PC-površine |(Evid. | | | | | |cest |št.: 1008,| | | | | |VC-celinske |7313, | | | | | |vode |7408, | | | | | |O – okoljska |7409) | | | | | |infrastruktura|› NV | | | | | | |(Evid. | | | | | | |št.: 6995)| | | | | | |› PP | | | | | | |(Murska | | | | | | |depresija)| | | | | | |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Ps, | | | | | | |Pv, Pp in | | | | | | |ARSO | | | | | | |› HMO | | | | | | |› GOZDNI | | | | | | |REZERVAT | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 17 |Krajina- |G-gozdna |› NV | |
65. | | |Cimerov |zemljišča |območje | |člen | | |gozd | |(Evid. | | | | | | |št.: 1008)| | | | | | |› POPLAVE | | | | | | |(ARSO) | | | | | | |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 18 |Krajina- |G-gozdna |› NV | |
66. | | |Ledava |zemljišča |območje | |člen | | | |VC-celinske |(Evid. | | | | | |vode |št.: 1008)| | | | | | |› POPLAVE | | | | | | |(ARSO) | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 19 |Krajina- |G-gozdna |› NV | |
67. | | |Ledava- |zemljišča |območje | |člen | | |Baronovo |K1-najboljša |(Evid. | | | | | |kmetijska |št.: 1008)| | | | | |zemljišča |› POPLAVE | | | | | |PC-površine |(ARSO) | | | | | |cest |› HMO | | | | | |VC-celinske | | | | | | |vode | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 20 |Krajina- |K1-najboljša |/ | |
68. | | |Velika |kmetijska | | |člen | | |Polana |zemljišča | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 21 |Krajina- |G-gozdna |› NV | |
69. | | |Libovija |zemljišča |območje | |člen | | | |K1-najboljša |(Evid. | | | | | |kmetijska |št.: 1431)| | | | | |zemljišča |› POPLAVE | | | | | |PC-površine |(ARSO) | | | | | |cest |› HMO | | | | | |VC-celinske | | | | | | |vode | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 22 |Krajina |K1-najboljša |› NV | |
70. | | | |kmetijska |območje | |člen | | | |zemljišča |(Evid. | | | | | |VC-celinske |št.: 6956)| | | | | |vode |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Ps) | | | | | | |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 23 |Krajina |K1-najboljša |› NV | |
71. | | | |kmetijska |območje | |člen | | | |zemljišča |(Evid. | | | | | |VC-celinske |št.: 6956)| | | | | |vode |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Ps, | | | | | | |Pp) | | | | | | |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 24 |Krajina |K1-najboljša |› POPLAVE | |
72. | | | |kmetijska |(Pm, Ps, | |člen | | | |zemljišča |Pp) | | | | | |K2-druga |› HMO | | | | | |kmetijska | | | | | | |zemljišča | | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 25 |Krajina |K2-druga |› NV | |
73. | | | |kmetijska |območje | |člen | | | |zemljišča |(Evid. | | | | | |G-gozdna |št.: 6956)| | | | | |zemljišča |› POPLAVE | | | | | | |(Pm, Ps, | | | | | | |Pp) | | | | | | |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 26 |Krajina |K1-najboljša |› POPLAVE | |
74. | | | |kmetijska |(Pm, Ps, | |člen | | | |zemljišča |Pp) | | | | | | |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 27 - |Krajina – |K1-najboljša |› NV |DPA – DV |
75. | |DPA |DPA |kmetijska |območje |2x400 kV |člen | | | |zemljišča |(Evid. |Cirkovce – | | | | |G-gozdna |št.: 7408)|Pince | | | | |zemljišča |› VVO – |(Uradni | | | | |PC-površine |občinski |list RS, | | | | |cest |nivo |št. 55/12) | | | | |VC-celinske |(3.pas) | | | | | |vode |› POPLAVE | | | | | | |(ARSO) | | | | | | |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |EU 28 |VVO- |K1-najboljša |› NV | |
76. | | |Zajetje |kmetijska |območje | |člen | | |Kapca |zemljišča |(Evid. | | | | | |G-gozdna |št.: 7408)| | | | | |zemljišča |› VVO - | | | | | |PC-površine |občinski | | | | | |cest |nivo (
77. | | | | | |VC-celinske |pas) | | | | | |vode |› POPLAVE | | | | | | |(ARSO) | | | | | | |› HMO | | | +--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+
78. Opomba: Varstveni režimi in raziskovalna območja, kot so ekološko pomembno območje – EPO, posebno varstveno območje Natura 2000, raziskovalni prostor Murska depresija se nahajajo na celotnem območju Občine Velika Polana in zato niso posebej navedeni v tabeli.
79. Opombe za kratice v stolpcu Režimi v enoti / podenoti: KD – območja in objekti nepremične kulturne dediščine z evidenčno številko, NV in NV – območje – naravne vrednote z evidenčno številko, VVO – občinski nivo (
80. pas) – vodovarstveno območje, POPLAVE (ARSO) – poplavna območja določena na podlagi opozorilne karte poplav, ki jo vodi Agencija RS za okolje, POPLAVE – Pm, Ps, Pv, Pp so kratice razredov poplavne nevarnosti, ki so bili določeni z poplavno študijo, navedene kratice pomenijo: Pm – območje majhne nevarnosti, Ps – območje srednje nevarnosti, Pv – območje velike nevarnosti in Pp – območje preostale nevarnosti, HMO – izvedene hidromelioracije, DPA – območje državnih prostorskih aktov, PP – pridobivalni prostor Murska depresija, GOZDNI REZERVAT – območje gozdnega rezervata.

(3)Za posamezne enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) so določeni podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki so navedeni v poglavju 2.0 za vsa naselja in odprto krajino in v poglavju 3.0 za območja državnih in občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

(4)Ta odlok v 4.0., 5.0 in 6.0 poglavju določa skupne prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP).

(5)Poleg PIP-ov, ki veljajo za posamezno EUP ali namensko rabo posebej, veljajo za vse posege v prostor tudi skupni prostorsko izvedbeni pogoji iz tega odloka razen, če je s PIP-i v členih odloka za posamezno območje ali poseg ni določeno drugače. 2. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju posameznih EUP 32. člen (prostorski izvedbeni pogoji)

(1)Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območju naselij določajo: – namembnost in vrsto posegov v prostor, – lego, velikost in oblikovanje objektov, – parcelacijo, – priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, – celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb, – varovanje zdravja ljudi, – drugo.

(2)V vseh EUP so na območjih stavbnih zemljišč razen, če za posamezno območje podrobnejše namenske rabe ni določeno drugače, dopustni naslednji posegi: – izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta ali naprave, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta ali naprave in odstranitev objekta ali njegovega dela, – sprememba namembnosti objekta, – pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt ali napravo, – vzdrževanje objekta in naprav in – dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča. Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.

(3)Pri gradnji in določanju velikosti in oblik pomožnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva tipologija zazidave na območju Občine Velika Polana.

(4)V EUP so na posameznih površinah PNR dopustni posegi iz drugega odstavka tega člena za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNR določena v Prilogi 1 (Nezahtevni, enostavni in začasni objekti), če v posameznih členih tega odloka ni določeno drugače. V Prilogi 1 so naštete tudi vrste začasnih objektov in navedeni pogoji za njihovo postavitev.

(5)Sestavni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta se štejejo tudi Prikazi območij EUP in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2 iz Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) lahko izvajajo posegi iz drugega odstavka 32. člena tega odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.

(6)Kot območje prometne infrastrukture se štejejo vse površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture in so del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč in so razvidne iz DTK evidenc, so v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN označene v grafičnih prikazih »Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture pod oznako; DP, LC in OP«, kot predvidene ali obstoječe ali v prikazih stanja prostora v »Prikazih gospodarske javne infrastrukture«, so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu, so evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti) ali pa so kategorizirane občinske ceste.

(7)Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP je podlaga podrobne opredelitve objektov Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05, 109/11), Priloga 1: CC-SI – Struktura ter spremembe.

(8)Poleg PIP-ov za posamezne EUP se pri gradnji objektov upoštevajo tudi skupni PIP-i.

(9)Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen za območja, kjer veljajo obstoječi ali so predvideni OPPN-ji. 33. člen (prostorski izvedbeni pogoji v območjih podeželskih naselij) a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, v EUP z oznakami: BR 1, BR 2, BR 3, MP 1, MP 2, MP 2/1, MP 2/2, MP 2/3, MP 2/4, MP 2/5, MP 2/6, MP 2/7, MP 2/8, MP 3, MP 9, MP 13, MP 14, VP 3, VP 15, VP 16, VP 16/1, VP 17, so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka za naslednje vrste objektov: ● stanovanjske stavbe: – enostanovanjske stavbe z ostalimi pritiklinami, kot so garaže, kleti, kurilnica, terase, nadstreški, zimski vrtovi in podobno, ● nestanovanjske stavbe: – gostinske stavbe, – poslovne in upravne stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi in drugimi delavnicami, kot so klavnice, pekarne, tiskarne, mizarske in podobne delavnice, – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, – stavbe splošnega družbenega pomena, – druge nestanovanjske stavbe, – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, ● gradbeni inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja (razen bazne postaje za mobilno telefonijo) in elektroenergetski vodi, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov), ● posegi iz Priloge 1.

(2)Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, kulturni dom …) z oznako podrobnejše namenske rabe CD v EUP iz prvega odstavka a) točke tega člena, so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka za naslednje vrste objektov: ● nestanovanjske stavbe: – gostinske stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (manjših dimenzij ali v kombinaciji z drugimi dejavnostmi), – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, – poslovne in upravne stavbe, – stavbe splošnega družbenega pomena, – druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, ● gradbeni inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov), ● posegi iz Priloge 1.

(3)Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, trgovina ...) in bivanje z oznako podrobnejše namenske rabe CU v EUP iz prvega odstavka a) točke tega člena, so dopustni posegi za: ● nestanovanjske stavbe (lahko v kombinaciji s stanovanjem): – gostinske in nastanitvene stavbe s pritiklinami, – poslovne in upravne stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, – stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.), – druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, ● gradbeni inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in spremljajoči objekti, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov), ● posegi iz Priloge 1.

(4)Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna prometnih površin, objektov prometne infrastrukture, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, druga gospodarska javna infrastruktura ter posegi iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(5)Na območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobne namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah. Možni so posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve): – gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, – gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih, – ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, – gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije ter – posegi iz Priloge 1.

(6)Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če: – se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, – se s tem ne poslabšuje stanja voda, – je omogočeno izvajanje javnih služb, – se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, – to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in – se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(7)Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov. Poleg navedenih pogojev veljajo skupni pogoji iz 52. člena.

(8)Na območjih kmetijskih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe K2 v EUP prostora VP 3 in VP 15, VP 16, so dopustni posegi, kot je določeno v 41. členu in v Prilogi 1 za območja kmetijskih zemljišč. b) Pogoji glede lege objektov

(1)Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in ostale poslovne ter podobne stavbe) se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in njihove pomožne, enostavne in nezahtevne objekte se gradi v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcel lahko gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski objekti in če je do parcele urejena dovozna pot, v skladu z občinskim odlokom ter pogoji upravljavca prometne infrastrukture in če si investitor zagotovi ostalo osnovno komunalno opremo (elektriko, vodo in kanalizacijo), pod pogoji občinskih predpisov in pogoji upravljavca. Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor odmeriti ali zagotoviti služnost za dovozno pot, ki je lahko skupna le v primeru, če ne gre preko dvorišča objekta, ki se nahaja pred njim.

(2)Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih.

(3)Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih, kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odstopanja v odmikih so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi in so v soglasju s sosedom. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od javne občinske ceste ali poti je v skladu z odlokom o občinskih cesta in upravljavcem ceste. Odmik je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin so pri vodotokih I. reda 15,0 m, pri vodotokih II. reda pa 5,0 m, od gozdnih površin ob naselju za eno drevesno višino. c) Pogoji glede velikosti

(1)Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od parcelnih mej in javnih cest. Na območju centralnih dejavnosti je faktor zazidanosti 0,6.

(2)Višina stanovanjskih objektov je P+M, P+1, izjemoma P+1+M. Višina objektov je lahko višja, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Višina družbenih in ostalih objektov je do tri stanovanjske etaže nad terenom, vključno z izkoriščeno mansardo. Na novo postavljeni objekti v EUP VP 16 ne smejo biti višji od obstoječih objektov v neposredni okolici. Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, silosi ne smejo predstavljati nove dominante v prostoru. Sakralni objekti in zvoniki ob gasilskih domovih so lahko višji oziroma se oblikovno prilagodijo namenu. č) Pogoji glede oblikovanja

(1)Tlorisna oblika objektov v vseh EUP iz prvega odstavka a) točke tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega tlorisa, ki so lahko lomljeni v L ali U. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolgovata. Gradnja na meji enote kulturne dediščine EŠD 23807, to je v EUP MP 2 (parc. št. 1035, 1036, 1038, 1030/2 v k.o. Mala Polana) mora upoštevati tradicionalno arhitekturo in strukturo naselja.

(2)Strehe na vseh objektih morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni 30º do 45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Pomožni, enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom. Ravne strehe so možne tudi na eno- in večstanovanjskih objektih, pod pogojem, da gre za kombinacijo z dvokapnico. Ravni del strehe se izvede nižje od slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami.

(3)Fasade se opleska v svetle, zemeljske barve, lahko so delno obdelane v lesu.

(4)Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na odprto krajino, se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da se z nadvišavo terena na katerikoli način ne ogroža sosednjega zemljišča in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(5)Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Eventualna vstopna in uvozna vrata v ograji se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne v smeri poti/ceste.

(6)Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

1. d)Pogoji in merila za parcelacijo Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih poti mora biti skladna z občinskim odlokom o občinskih cestah.
2. e)Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro Za vse EUP veljajo skupni pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro tega odloka.
3. f)Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP MP 2, MP 14, VP 3, VP 15 in VP 16 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V navedenih EUP veljajo še skupni pogoji varovanja kulturne dediščine.

(2)V vseh EUP iz prvega odstavka tega člena se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo narave (Natura 2000, EPO), v EUP MP 1, MP 2, MP 2/8, MP 13, VP 15, VP 16 in VP 17 pa usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Polana (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so določeni v skupnih PIP-ih tega odloka. V območju naravne vrednote ni dopustna gradnja objektov in odlaganje kakršnega koli materiala.

(3)Na delu EUP, kjer se nahaja območje naravne vrednote Črnec (št. 6956), se ne sme posegati.

(4)Na poplavnem območju v EUP MP 2, MP 2/1, MP 2/2, MP 2/3, MP 2/4, MP 2/5, MP 2/6, MP 2/7, MP 2/8, MP 3, MP 13 in MP 14 (zaselek Mačkovci) ali njihovem delu z oznako podrobne namenske rabe SK gre za več manjših zaselkov. Glede na obstoječe razrede nevarnosti se objekti umeščajo znotraj majhnega, srednjega in preostalega razreda nevarnosti, vendar na območju strnjeno grajenih stavb enakovrstne namembnosti v obstoječih naseljih. Severni del zaselka Mačkovci (MP 2 s podenotami, MP 3, MP 9 in del MP 14), ki se nahaja severno od ceste, se objekti umeščajo izven poplavnega območja, v primeru poseganja znotraj poplavne nevarnosti pa naj gre za gradnjo posameznih objektov, ki se izvedejo na nasutju (izvedba nasutja samo na območju objekta). Južno od ceste, kjer je zaslediti deloma tudi območja srednje poplavne nevarnosti se gradnja na obstoječih območjih planira izven poplavnega območja oziroma znotraj majhne in preostale nevarnosti. Planirati je potrebno posamezne objekte in ne masovne gradnje. Kolikor se poseže znotraj majhne oziroma preostale nevarnosti je potrebno na območju objekta in povezav izvesti nasutje. Referenčna kota naj sovpada s cesto skozi Mačkovce, in sicer na mestih kjer ni prelita. Ker gre za strnjeno naselje znotraj naselja Mačkovci je možna gradnja tudi na območju srednjega razreda nevarnosti, ki se pojavi na tem odseku (v večini južno od ceste skozi Mačkovce) z izvedbo ustreznega nasutja. Novogradnje se po možnosti ne širi proti jugu (proti Črncu) in na območje srednje nevarnosti. Ker gre za plitvo preplavljanja se pozitivne učinke zmanjševanja poplavne ogroženosti dosega z ustrezno strokovno podprtim procesom individualne zaščite posameznih izpostavljenih objektov. Urediti je potrebno tudi meteorno odvodnjo in tako minimalizirati vpliv na hidrološki režim.

(5)V posameznih EUP in podenotah urejanja se upošteva tudi: – v EUP MP 2/1: objekti in dostopi se umeščajo na severno stran parcele (na območje preostale, majhne in izven poplavne nevarnosti), gradnja pa se izvede na koti 165.3 m.n.m. Ostali (južni) del parcele se ohrani na obstoječi koti; – v EUP MP 2/2: objekti in dostopi se umeščajo na vzhodnem delu parcele (na območje majhne poplavne nevarnosti), gradnja pa se izvede na koti 165.1 m.n.m. Ostali (zahodni) del parcele naj ostane na obstoječi koti; – v EUP MP 2/4, MP 2/6 in MP 2/7: objekti in dostopi se umeščajo na suhem delu parcele (izven poplavnega območja). Gradnja je možna na koti obstoječih objektov in ceste. Poplavljen del parcele se ohrani na obstoječi koti, kamor se umesti manj ranljive dejavnosti (vrt, sadovnjak …); – v EUP MP 2/5: objekti in dostopi se umeščajo na severno stran parcele ob cesto (na območje preostale, majhne in delno srednje nevarnosti), gradnja pa se izvede vsaj na koti 165 m.n.m. Ostali (južni) del parcele se ohrani na obstoječi koti; – v EUP MP 2/8: objekti in dostopi se umeščajo na severo-vzhodno stran parcele ob cesto (na območje srednje nevarnosti), gradnja pa se izvede vsaj na koti 165 m.n.m. Ostali (jugo-zahodni) del parcele se ohrani na obstoječi koti; – v EUP MP 13 in MP 2/3 na območju teh EUP so novogradnje odsvetovane oziroma je potrebno v sklopu PGD izvesti detajlno hidrološko-hidravlično študijo, ki bo zajemala vpliv gradnje na poplavne tokove (predpis lokacije in usmeritve objekta); – v EUP VP 16/1, na desni strani potoka Črnec se definira dodatno območje rezervacije prostora, ki zajema posredne vplive obrtne cone. Na tem delu je prepovedano umeščanje objektov in linijskih elementov, ki vodi jemljejo volumen in ovirajo poplavne tokove. Na območju EUP se bo zagotavljala dolgoročna rezervacija prostora, zato je prepovedano kakršno koli nasutje, kot tudi gradnja novih objektov in infrastruktur oziroma prepovedano je graditi vse kar vodi jemlje razlivni volumen to je izvedba nad koto terena oziroma na nasutju) in kar blokira poplavne tokove (večji linijski objekti, ki so na koto terena). Na območju je možen vnos poplavno manj ranljivih dejavnosti (dovozi, zelene površine, površine za rekreacijo, manjše ograje), ki pa morajo ostati na nivoju obstoječega terena (ohranitev volumnov) oziroma zagotavljat pretočnost vodi (omogočanje prevajanje poplavnih tokov). Poleg tega je pred izvedbo kakršnegakoli posega v prostor na teh območjih potrebno predhodno pridobit ustrezno soglasje (vodno soglasje); – centralna dejavnost v EUP VP 15 je pretežno locirana izven poplavnega območja oziroma deloma znotraj majhne poplavne nevarnosti. Ta območja s poplavnega vidika niso problematična, gradnja objektov pa se v čim večji meri umesti na del parcele, ki je izven poplavnega območja. V primeru večjega števila utrjenih površin je potrebno urediti meteorno odvodnjo. Območja centralnih dejavnosti v osrednjem območju (zahodno od Mačkovcev) so pretežno izven poplavnega območja oziroma na nekaterih mestih se nahajajo minimalno znotraj preostale poplavne nevarnosti. Na teh območjih svetujemo gradnjo objektov na delu parcele, ki je izven poplavnega območja. Za dodatno varnost svetujemo izvedbo objektov oziroma pritličja objektov nad koto ceste; – na območju EUP VP 3, VP 15, VP 16 in VP 17 z oznako podrobne namenske rabe SK, SS večji del teh EUP ostaja izven poplavnega območja, delno pa tudi znotraj preostalega in majhnega razreda nevarnosti. Še vedno ostaja precej poplavno ogroženo stanovanjsko območje ob potoku Črnec (nad cesto proti kraju Velika Polana). V tem delu prihaja do srednjega, majhnega in preostalega razreda nevarnosti, zato se umeščanje objektov v čim večji meri umesti izven poplavnega območja oziroma znotraj majhnega in preostalega razreda nevarnosti. Priporočen je dvig terena na koto ceste na mestih, kjer cesta ni prelita. Nasutje naj se izvede samo na mestu objekta, umeščajo pa se naj samo posamezni objekti. Ostali del stanovanjskih površin je v večji meri izven poplavnega območja, vključno z zahodnim delom območja, kjer so predhodno največji problem predstavljali poplavni tokovi. Zaradi zmanjšanja vtočnih pretokov se je intenziteta le-teh zmanjšala ostajajo pa vidni koridorji poplavnih tokov, ki predstavljajo odtekanje lastne vode skozi sistem obstoječih jarkov in drenažnih cevi, zato se na teh mestih gradnje umaknejo izven naravnih poti odtekanja meteorne vode in izven poplavne nevarnosti. Tako lahko območja stanovanjske gradnje razdelimo na tri cone: – izven poplavnih območij: možna gradnja vseh vrst – ureditev meteorne odvodnje lastnih voda, – znotraj poplavnih območij in izven območij poplavnih tokov: možna gradnja posameznih objektov predvsem znotraj preostalega in majhnega razreda nevarnosti – kot omilitveni ukrep je potrebno izvesti nasutje za varnost objekta, vendar samo na območju objekta in povezav, – znotraj poplavnih območij in območij poplavnih tokov: v tem primeru gre za manj izrazite poplavne tokove, ki praktično predstavljajo koridorje odtekanja lastne vode (meteorne vode) in na tem mestu že obstajajo jarki in drenažne cevi. Zaradi večjega zadrževanja lastne vode na teh območjih (v primeru dogodkov s povratno dobo nad 100 – let) pride do delnega poplavljanja teh kanalov. Zato je na teh mestih odsvetovana gradnja.

(6)Ob umeščanju novih objektov je potrebno zaščitit tudi obstoječo poselitev. V primeru lokacije neposredno ob vodotoku Črnec je potrebno zagotoviti odmik vsaj 5,0 m od vodotoka.

(7)Na poplavnem območju, ki je določeno na podlagi opozorilne karte poplav v EUP VP 15, so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na teh območjih so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Kolikor predvidena območja poselitve posegajo na poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) s spremembami.

(8)Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1)Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.

(2)Na območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP VP 17 se pri vseh posegih upošteva še določila občinskih predpisov o zaščiti vodnih virov vodnih črpališč v Občini Lendava z Odlokom o zavarovanju vodnih virov (Uradni list RS, št. 91/99). Pri izvajanju posegov na teh območjih je treba upoštevati določila navedenih odlokov.

(3)Z namenom zmanjšanja tveganja onesnaženja vodnega vira, s tem pa ohranjanja kakovosti vira pitne vode, se na zavarovanem območju pitne vode, na delu, ki se nahaja v EUP VP 17, pred vsakim posegom, pridobi vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa in zdravstvenega inšpektorata. 34. člen (centralne dejavnosti v naselju Velika Polana) a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)Na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju z oznako podrobne namenske rabe CD, CU v EUP VP 1, VP 4, VP 8, VP 9, VP 10, so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka za objekte: ● stanovanjske stavbe: – enostanovanjske stavbe, pod pogojem, da je del objekta namenjen za javno funkcijo (razen v VP 1, VP 9) z ostalimi pritiklinami, kot so garaže, kleti, kurilnica, terase, nadstreški, zimski vrtovi in podobno, – večstanovanjske stavbe (razen v VP 1), ● nestanovanjske stavbe (v katerih so dopustni stanovanjski deli v skladu s klasifikacijo): – gostinske in nastanitvene stavbe (razen v VP 1), – poslovne in upravne stavbe (razen v VP 1), – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (razen v VP 1), – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, – stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.), – druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, ● gradbeni inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in spremljajoči objekti, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov), ● posegi iz Priloge 1.

(2)V VP 9, ki je območje stanovanjskih površin za posebne namene, z oznako podrobne namenske rabe SB, so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka za objekte: – stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, ● nestanovanjske stavbe (le znotraj doma za ostarele, namenjeni dejavnosti na območju ali namenjene za delovanje same dejavnosti): – gostinske in nastanitvene stavbe, – poslovne in upravne stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, – stavbe splošnega družbenega pomena (razvedrilo in šport, zdravstvo, varstvo starejših, knjižnica ipd.), – druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, ● gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in spremljajoči objekti, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov), ● posegi iz Priloge 1.

(3)V EUP VP 10/1, ki je območje obstoječe obrtno/proizvodne dejavnosti, opredeljeno kot centralne dejavnosti z oznako podrobne namenske rabe CU, so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka za objekte: ● nestanovanjske stavbe: – gostinske in nastanitvene stavbe, – poslovne in upravne stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, – industrijske stavbe (ne smejo presegati mejnih vrednosti določenih za območje CU), – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, – stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.), – druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, ● gradbeni inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in spremljajoči objekti, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov), ● posegi iz Priloge 1.

(4)Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC in PO, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna prometnih površin, objektov prometne infrastrukture, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, posegov iz Priloge 1 ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. b) Pogoji glede lege objektov

(1)Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da je omogočena intervencija v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odstopanja v odmikih so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi in če s tem soglaša sosed. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od javne občinske ceste ali poti je v skladu z odlokom o občinskih cesta in upravljavcem ceste. Odmik je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od gozdnih površin ob naselju je za eno drevesno višino.

(2)Ob ulicah se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. c) Pogoji glede velikosti

(1)Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest in parcelnih mej. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike z daljšo stranico vzporedno s cesto.

(2)Višina objektov se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti, to je do tri etaže nad urejenim terenom oziroma P+2 z izkoriščeno mansardo. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit enote tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka. V EUP VP 10 in VP 10/1 postavljeni objekti ne smejo biti višji od obstoječih objektov v neposredni okolici. Sakralni objekti in zvoniki ob gasilskih domovih so lahko višji oziroma se oblikovno prilagodijo namenu. č) Pogoji glede oblikovanja

(1)Tlorisna oblika objektov je prilagojena njihovi funkciji.

(2)Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice ali štirikapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe na ožjih objektih od 10,0 m so možne, pod pogojem, da gre za kombinacijo z dvokapnico, kjer je delež dvokapne strehe večji od ravne. Ravni del strehe se izvede nižje od slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh.

(3)Barve fasad so svetlih barv, zemeljskih barv, lahko so delno obdelane v lesu.

(4)Okolica objektov mora biti ozelenjena. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija.

(5)Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje se prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Eventualna vstopna in uvozna vrata v ograji se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne v smeri poti/ceste.

(6)Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1)Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste ter urejeno v skladu z upravljavcem ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih poti mora biti skladna z občinskim odlokom o občinskih cestah.

(2)Parkirišča za tovorna vozila so v centralnem delu izrecno prepovedana. Parkiranje tovornih vozil je možno znotraj EUP VP 10/1, za čas delovanja obstoječe dejavnosti.

(3)Zahteva se ozelenitev parkirišča, in sicer najmanj eno visokodebelno drevo na 4 PM ali na 3 PM srednje veliko drevo.

1. e)Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so navedeni v skupnih pogojih tega odloka.
2. f)Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP VP 4, VP 10 in VP 10/1 se pridobi kulturno-­varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnega spomenika Cerkev Srca jezusovega se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika.

(2)V vseh EUP iz prvega odstavka tega člena se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature, EPO