← Slovenija

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Ob potoku«, stran 97.

Na podlagi petega odstavka

  1. člena v povezavi z 61.a členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – sklep US in 76/14 – odločba US),
  2. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF) in
  3. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na
  4. redni seji dne
  6. 2014 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Ob potoku« I. SPLOŠNE DOLOČBE
  7. člen Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Ob potoku« se spreminja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Ob potoku« (Uradni list RS, št. 39/10). Spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Ob potoku« je izdelal IDEAAL Projekt d.o.o. pod št. proj. ID/PR/2/225/2014-julij
  9. člen V
  10. členu se v drugi alineji črta beseda »sedemindvajsetih«.
  11. člen V
  12. členu se v drugi alineji točke

(1)Umestitev v prostor črta beseda »sedemindvajsetih«.
  1. člen V
  2. členu se v celoti spremeni poglavje »Pogoji za vrstne stanovanjske zgradbe« in se glasi: »Velikost in zmogljivost objekta: Samostojno stoječe vrstne zgradbe so tlorisnih mer max. 11 x 9 m. Imajo etažnost P+M. Vertikalni gabarit je 9 m nad koto pritličja, streha dvokapna z možnostjo frčad in naklonom strešine 35°–45°. Oblikovanje zunanje podobe objekta: Objekt naj bo oblikovan sodobno, z upoštevanjem lokalnih materialov in detajlov. Lega objekta na zemljišču: je prikazana v grafičnem delu na načrtu »Tehnični elementi za zakoličenje objektov« – list št. 2.
  3. Ureditev okolice objekta: Na vhodnem delu objekta so proste površine tlakovane z zazelenjenimi odtoki. Znotraj gradbene parcele je dopustna postavitev nadstreškov, ureditev teras in drugih pomožnih objektov za lastne potrebe. Na dvoriščni strani objekta je možno zasaditi sadno drevje, okrasne grmovnice in zelene žive meje. Ostale površine so zatravljene. Med objekti je možno izvesti ograje višine 1,2 m. Od nezahtevnih ali enostavnih objektov se dopuščajo sledeči objekti: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, bazen za kopanje, ograja. Strešine nad enostavnimi ali nezahtevnimi objekti so lahko ravne, enokapne, enakega naklona kot osnovne strešine stanovanjskih objektov ali z drugim naklonom. Lociranje nezahtevnih in enostavnih objektov je možno ob upoštevanju eventualnih varovalnih pasov, na notranjo stran mejnika, kolikor se s tem ne poslabšajo bivalne kvalitete sosednjega objekta. Velikost in oblika gradbene parcele: je določena z grafičnim delom – »Načrt gradbenih parcel v katastrski situaciji« – list št. 2.
  4. in »Načrt gradbenih parcel z elementi za zakoličenje« – list št. 2.
  5. Odstopanja: Lociranje objektov je možno tudi drugače, kot je opredeljeno v grafičnem delu, vendar so odstopanja možna znotraj gradbenih linij, kolikor so opravičljiva iz ekonomsko funkcionalnih razlogov ali izhajajo iz pogojev nosilcev urejanja prostora. Smeri slemen objektov morajo biti usklajene z obstoječo zasnovo oziroma ambientalno ureditvijo gruče hiš.«
  6. člen V
  7. členu se v poglavju
(3)Pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov za drugim odstavkom doda nov odstavek: »Na območju vrstnih stanovanjskih zgradb se od nezahtevnih ali enostavnih objektov dopuščajo sledeči objekti: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, bazen za kopanje, ograja.«
  1. člen Dopolni se
  2. člen odloka, točka osem Omrežje telekomunikacijskih zvez, in sicer tako, da se za tretjim odstavkom doda sledeče besedilo: »Obstoječe TK omrežje (predvsem zračno omrežje) je potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne ali tehnične rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del). Pri projektiranju posameznih objektov, kjer bo izveden TK priključek, se naj predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24-urni dostop. Notranja telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije instalacijskih cevi) z dovodno TK/omarico zaključi v notranji TK omarici (minimalnih dimenzij 350 x 400 x 120). V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno nameščena vtičnica 220 V, ki omogoča priklop terminalne opreme) in prezračevanje. Znotraj območja je obstoječe omrežje kabelsko komunikacijskega sistema (KKS). Obstoječe KKS omrežje je potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne ali tehnične rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. Vpliv posegov in predvidenih ukrepov na KKS vode je potrebno upoštevati v ustrezni dokumentaciji (IDZ; PGD; PZI). Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,
  3. Pri križanju KK KKS z drugimi komunalnimi vodi mora biti kota križanja 90° oziroma ne manj kot 45°. Minimalni vertikalni odmiki med vodi znaša 0,3 m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo z uskladitvijo tehničnih rešitev. Tehnične rešitve so razvidne iz smernic Telemach d.o.o., ki so sestavni del predmetnega odloka.«
  4. člen Dopolni se
  5. člen odloka, točka štiri Varstvo voda, in sicer tako, da se za tretjim odstavkom doda sledeče besedilo: »Vsi objekti (tudi nezahtevni in enostavni) s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka Bistrica (vodotok
  6. reda) toliko, kot je predpisano s področno zakonodajo. V skladu z
  7. členom Zakona o graditvi objektov si mora investitor pri pristojnem organu ARSO po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, v skladu z veljavno zakonodajo, pridobiti vodno soglasje.«
  8. člen Spremembe in dopolnitve OPPN so stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica.
  9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 9000-10/2014-11 Slovenska Bistrica, dne
  10. decembra 2014 Župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar l.r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.