Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Dravograd, stran 269.

(1)OPN Občine Dravograd vsebuje tekstualni in grafični del:

(2)Tekstualni del: I. Uvodne določbe. II. Strateški del OPN Občine Dravograd:

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve
5. Usmeritve za prostorski razvoj občine
6. Koncept prostorskega razvoja Dravograda
7. Usmeritve za razvoj v krajini 7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire 7.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih 7.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter za obrambne potrebe
8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
9. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
10. Usmeritve za urejanje prostora z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti III. Izvedbeni del OPN Občine Dravograd:
11. Splošne določbe
12. Enote urejanja prostora
13. Območja namenske rabe prostora
14. Skupni prostorski izvedbeni pogoji 4.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti, vrste objektov in vrste posegov 4.1.1 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih namenjenih poselitvi 4.1.2 Prostorski ureditveni pogoji na ostalih površinah osnovne namenske rabe 4.1.3 Prostorski izvedbeni pogoji za odprti prostor 4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje objektov in posegov v prostor 4.2.1 Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje 4.2.
15. Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo stavbnih zemljišč 4.3 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo 4.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji za prometno urejanje 4.3.2 Prostorski izvedbeni pogoji za komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko opremljanje 4.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji za ravnanje z odpadki 4.4 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno drobro 4.5 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, kulturne dediščine, varstva okolja in naravnih dobrin 4.5.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave 4.5.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja kulturne dediščine 4.5.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja in naravnih dobrin ter varovanja zdravja 4.6 Prostorski izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
16. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
17. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN IV. Prehodne, posebne in končne določbe.

(3)Grafični del: Grafični prikazi strateškega dela OPN: I.1 Zasnova prostorskega razvoja Občine Dravograd M 1:50.000 I.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture Občine Dravograd M 1:50.000 I.3 Prikaz območij naselij, določitev okvirnih območij razpršene poselitve v Občini Dravograd M 1:50.000 I.4 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo Občine Dravograd M 1:50.000 I.5 Usmeritve za razvoj v krajini M 1.50.000 I.6 Usmeritve za določitev namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev M 1:50.000 Grafični prikazi izvedbenega dela:

1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste M 1:50.000
2. Pregledna karta Občine Dravograd s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture M 1:50.000
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev M 1:5.000
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture M 1:5.000

(4)Obvezne priloge OPN

1. Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
6. Povzetek za javnost
7. Okoljsko poročilo

(5)Druge priloge:

1. Prostorski izvedbeni pogoji za nezahtevne objekte
2. Prostorski izvedbeni pogoji za enostavne objekte
3. člen (obrazložitev pojmov)

(1)V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen: – avtobusno postajališče: posebej označena prometna površina na vozišču ali zunaj njega, namenjena ustavljanju avtobusov. Obsega tudi čakališče (utrjena površina, peron, pločnik), ki je lahko zavarovano z nadstrešnico, – avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja, izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtona poselitev), – bruto tlorisna površina stavbe je skupna površina vseh etaž stavbe, ki so nad nivojem terena in pod njim, – centralne dejavnosti sestavljajo terciarne in kvartarne dejavnosti, – dozidava objekta je povečanje bruto tlorisne površine obstoječega objekta do največ 50 %, – enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso namenjeni bivanju, niso objekti z vplivi na okolje in za postavitev ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, – enote urejanja prostora (EUP) so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjenih poselitvi in druga območja s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov, – faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta nad terenom in pod njim in površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo: neizkoriščena podstrešja, površine balkonov, nadstreškov in odprtih teras ter površine garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju – mansardi se upošteva tisti del bruto tlorisne površine, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m, – faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov objekta nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo površine napuščev, balkonov, nadstreškov ipd., – funkcionalno zemljišče je zemljišče namenjeno funkcionalni rabi objekta, – gospodarska javna infrastruktura (GJI) so vodi, objekti in naprave, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb in je določena z zakonom ali odlokom občine ter drugi vodi, objekti in naprave v splošni rabi, – gradbena parcela (parcela, namenjena gradnji) je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, ki so namenjene graditvi in funkcionalni rabi objekta, – gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida, – grajeno javno dobro so zemljišča in objekti, ki so glede na dejavnost namenjeni splošni oziroma skupni rabi in so v javni lasti, – javne površine so površine, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, ne glede na lastništvo, – kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma verikale v poševni del zaključenega sloja strešne konstrukcije, – kvartarne dejavnosti so šolstvo, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, kultura, uprava, verske in družbene organizacije, – legalno zgrajen objekt je objekt zgrajen na podlagi upravnega dovoljenja oziroma je bil zgrajen pred letom 1967, – nadzidava objekta je povečanje bruto tlorisne površine obstoječega objekta brez povečanja zazidane površine objekta, – namenska raba površin (NRP) je členitev prostora na zaokrožena območja s pretežno (prevladujočo) enotno namembnostjo površin in objektov, – nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim, – nestanovanjske kmetijske stavbe so objekti za rejo živali (hlevi, svinjaki, staje), objekti za spravilo pridelkov (seniki, skednji, kozolci, kašče, hrami, koruznjaki, sušilnice sadja) in objekti za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope itd.), – nestanovanjske stavbe so stavbe v katerih je več kot polovica uporabne površine nestanovanjske, – nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja po skrajšanem postopku, – obrtne delavnice so objekti manjših tlorisnih gabaritov za opravljanje nemoteče obrtne dejavnosti (proizvodna obrt, storitve ipd.), – osnovni (glavni) objekt oblikuje z urbanistično in arhitekturno zasnovo osnovno razmerje z zemljiščem oziroma gradbeno parcelo, sosednjimi objekti oziroma zemljišči in z javnim prostorom, – počitniška stavba je stavba namenjena občasnemu bivanju, – podrobnejša namenska raba površin (PNRP) je podrobnejša členitev namenske rabe površin (NRP), – priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče in je za vodotoke 1. reda (Drava, Meža in Mislinja) v naseljih širine 15 m, izven naselij pa 40 m, za vodotoke 2. reda je širina priobalnega zemljišča 5 m, merjeno od roba vodnega zemljišča, – rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture, – spremljajoči objekti so samostojni ali prizidani objekti na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta in dopolnjujejo njegovo namembnost (npr. večje garaže, delavnice), – stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za bivanje, – terciarne dejavnosti so trgovina, gostinstvo, turizem in storitvena obrt. Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, prostori za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih, – varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih, poslovnih in drugih objektov, prometne infrastrukture, površinskih kopov mineralnih surovin in drugih površin, – večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti), – zazidana površina objekta je površina zemljišča, ki jo določa pravokotna projekcija zunanjih zidov stavbe na zemljišče. V zazidano površino niso vključeni sekundarni deli (npr. zunanja stopnišča, klančine, nadstreški nad vhodi) in površine pomožnih objektov (npr. rastlinjaki, lope), – železniška postaja: prometna površina z več tiri, postajnimi poslopji in peroni za vstopanje in izstopanje potnikov ter nakladanje in razkladanje blaga.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. II. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE DRAVOGRAD 1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 4. člen (osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja)

(1)Občina Dravograd leži ob meji z Avstrijo, na stičišču dolin treh rek: Drave, Meže in Mislinje. Za poselitveno strukturo občine je značilna avtohtona razpršena poselitev razloženih naselij in višinskih kmetij (celkov) na območjih Košenjaka, Strojne, Selovca in Pohorja ter strnjenih naselij v nižinskem delu občine. Površina občine meri 105 km2, v občini živi 8.863 prebivalcev, od tega v občinskem središču Dravograd 3.414 prebivalcev.

(2)Prostorski razvoj v Občini Dravograd se je v zadnjih letih izvajal v okvirih prostorskega plana iz leta 1986 ter s spremembami in dopolnitvami iz leta 2004. Obseg stavbnih zemljišč za prostorski razvoj Dravograda in nekaterih naselij je večinoma izkoriščen tako, da je v teh naseljih relativno malo nezazidanih stavbnih zemljišč, kar vpliva na trg stavbnih zemljišč in možnosti razvoja. V posameznih naseljih je več nezazidanih stavbnih zemljišč, zato za ta naselja ni predviden večji prostorski razvoj.

(3)Dravograd se razvija kot somestje skupaj z Ravnami in Slovenj Gradcem. Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnja stanovanj za lastne potrebe in v manjši meri za trg, gradnja objektov za trgovino, proizvodne dejavnosti in storitve, katerih razvoj je usmerjen v industrijsko cono Šentjanž. Prisoten je močan interes za gradnjo počitniških objektov v hribovitih predelih občine ter športno rekreacijskih objektov ob Dravi. Interes za nakup stanovanj je prisoten le iz občine, interes za gradnjo trgovskih objektov je prisoten predvsem izven občine. Interes za gradnjo objektov za proizvodne dejavnosti in storitve je prisoten iz območja občine in sosednjih občin.

(4)Možnosti prostorskega razvoja so v veliki meri usmerjene na ravninski del občine, kjer so omejitve glede varstva kvalitetnih kmetijskih zemljišč, poplavnih območij ter varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine. Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve kot so razgiban teren, dostopnost, možnost infrastrukturnega urejanja, poplavna in erozijska območja. Prostorski razvoj na hribovitih območjih občine je namenjen predvsem za potrebe lokalnega prebivalstva za bivanje in delo ter za dopolnilne dejavnosti na kmetijah.

(5)Prostorske možnosti za razvoj z vidika prometne dostopnosti in komunalnega opremljanja imajo dolinska naselja ob prometnih koridorjih. Glede na dosedanji razvoj, možnosti infrastrukturnega opremljanja, fizično geografske možnosti in cilje razporeditve dejavnosti imajo prednostni položaj za načrten dolgoročen razvoj občinsko središče Dravograd, urbana naselja Črneče, Gorče - Libeliče, Šentanž, Trbonje ter Vič in Bukovska vas. 5. člen (razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1)Razvojni interesi države in regije na območju Občine Dravograd so izgradnja načrtovane hitre ceste tretje razvojne osi z obvoznicama Dravograda, izboljšave prometnega omrežja, izvedba obdravske kolesarske poti in kolesarske poti proti Slovenj Gradcu, prenosna plinovoda zemeljskega plina Šoštanj–Dravograd in Ruše–Dravograd.

(2)Medobčinski razvojni interesi so krepitev upravnih, izobraževalnih, socialnih, zdravstvenih in drugih funkcij v okviru somestja Dravograd–Ravne–Slovenj Gradec, komunalno opremljanje posameznih naselij in podaljšanje distribucijskega plinovoda proti Muti, zagotovitev poplavne varnosti.

(3)Lokalni razvojni interesi so: – zagotoviti enakomeren razvoj naselij glede na njihovo funkcijo v omrežju naselij, – zagotoviti nova razvojna območja za dolgoročno širitev občinskega središča in lokalnih središč ožjega pomena ter izboljšanje njihove urbane podobe, – zagotoviti večja območja za bivanje in druge krajevne razvojne potrebe v drugih naseljih, – zagotoviti prostorske in druge pogoje za razvoj in ohranitev poseljenosti višinskih in obmejnih območij občine, – usmerjanje proizvodnih, skladiščnih, transportnih, storitvenih, poslovnih in oskrbnih dejavnosti v industrijsko cono Šentjanž ter zagotoviti prostorske, infrastrukturne in druge pogoje za njen razvoj, – izboljšave in gradnje krajevnega prometnega ter komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, – zagotoviti ustrezen obseg in razmestitev športno-rekreacijskih površin, parkovnih, zelenih in odprtih javnih površin ter na reki Dravi omogočiti pogoje za šport, rekreacijo in turizem (čolnarjenje, splavarjenje, ribištvo ipd.), – zagotoviti pogoje za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, – razvoj vzletišča v Libeličah, – saniranje degradiranih območij v kmetijska oziroma gozdna zemljišča (komunalna deponija pri Črnečah, peskokop pri Trbonjah). 6. člen (medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1)Prostorski razvoj za naslednje obdobje je zasnovan prednostno v občinskem središču in v lokalnih središčih ožjega pomena tako, da morebitni vplivi ne bodo segali do meje sosednjih občin in Avstrije. Razvoj drugih naselij je načrtovan pretežno za lastne potrebe tako, da večinoma ostaja v okvirih obstoječe poselitve in ne bo imel prekomernih vplivov na sosednja območja oziroma občine.

(2)Dravograd se razvija kot somestje skupaj z Ravnami in Slovenj Gradcem tudi s prevzemanjem nekaterih skupnih funkcij (npr. v upravi, prometu).

1. člen (cilji skladnega prostorskega razvoja občine) Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Dravograd so: – zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoročni prostorski razvoj naselij za potrebe bivanja in zaposlitve ter drugih prvin okolja, z omogočanjem zadovoljitve potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij, – zagotavljanje površin za razvoj Dravograda z območji za zaposlitev, krepitev centralnih dejavnosti in s površinami za bivanje, – zagotavljanje površin za razvoj lokalnih središč ožjega pomena s krepitvijo centralnih dejavnosti in s površinami za bivanje ter območji za zaposlitev, – zagotavljanje površin za razvoj razloženih naselij in višinskih kmetij ter spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, – ohranitev kulturne krajine (celki), – izboljšanje bivalnih in delovnih razmer in pogojev, – spodbujanje stanovanjske gradnje z istočasnim zagotavljanjem ustreznih javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb, – usmerjanje gradnje na neustrezno izkoriščenih stavbnih zemljiščih in nadomestitev neustreznega stavbnega fonda v naseljih, – izoblikovanje prostorskih mehanizmov zaustavljanja trendov upadanja števila enot kulturne dediščine ter nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine, kulturne krajine in vplivnih območij enot kulturne dediščine, – spodbujanje prenove vaških jeder in drugih območij, skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine, – razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s ciljem ohranjanja poselitve na podeželju in spodbujanja razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, – razvijanje lokalnih trgovskih, gostinskih in storitvenih dejavnosti v razvijajočih se območjih poselitve, – izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme, – zagotavljanje površin in drugih pogojev za razvoj turizma, športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti, – spodbujanje sonaravnega turizma ter športa in rekreacije v naravnem okolju, – varovanje narave in naravnih vrednot, kulturne dediščine, vodnih virov ter najboljših kmetijskih zemljišč, – ohranjanje in vzdržno razvijanje krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembne na regionalni in lokalni ravni, – ohranjanje gozdov, varovalnih gozdov in primestnih gozdov ter gozdov z ekološkimi in socialnimi funkcijami, ki zagotavljajo ohranjanje ekološke stabilnosti in pestrosti območja, biotske pestrosti in naravnih vrednot, izboljšanje kvalitete bivalnega okolja, rekreacije, turizma itd., – urejanje strug vodotokov in hudournikov, priobalnih zemljišč z značilno vegetacijo ter izvajanje ukrepov za varstvo pred poplavami, – obnavljanje in dograjevanje prometnega omrežja, izboljšanje prometnih razmer v naseljih ter razvoj javnega prometa, – razvijanje kolesarskih, peš in drugih daljinskih rekreacijskih povezav med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.), – obnavljanje in dograjevanje komunalnega, energetskega in elektronskega komunikacijskega omrežja, zagotavljanje osnovne oskrbe v vseh območjih občine ter celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve ter uporaba obnovljivih virov energije, – na pridobivalnih območjih mineralnih surovin spodbujanje rešitev, ki ne bodo vplivale na naravne in druge kvalitete prostora ter na varstvo okolja.
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
3. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Prednostno območje, na katerega se bo usmerjal razvoj poselitve je območje občinskega središča in njegovo neposredno zaledje. Druga poselitvena območja, na katera se bo usmerjala poselitev so lokalna središča ožjega pomena Črneče, Libeliče – Gorče, Šentjanž, Trbonje, ter druga strnjena naselja. Na ostalih območjih bo občina ohranjala poselitev v manjših podeželskih naseljih ter ohranjala avtohtono razpršeno poselitev razloženih naselij in višinskih kmetij.

(2)Za stanovanjsko gradnjo se bodo zagotavljale zadostne razvojne površine z upoštevanjem racionalne rabe prostora s strnjeno gradnjo objektov in višjimi gostotami pozidave v urbanih središčih. Stanovanjsko gradnjo se usmerja na območja, kjer je možno z razmeroma nizkimi stroški zagotavljati ustrezno infrastrukturno opremljenost.

(3)Proizvodne, servisne, storitvene, poslovne dejavnosti se usmerja v industrijsko cono Šentjanž in v naselija, kjer to omogočajo prostorske možnosti in omejitve ter potrebna infrastruktura. Pri umeščanju v prostor in pri razvoju se upošteva tudi njihova združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora.

(4)Razvoj terciarnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, poslovne dejavnosti, storitve) in družbenih dejavnosti se usmerja v občinsko središče Dravograd, v industrijsko cono Šentjanž ter v lokalna središča ožjega pomena s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje teh dejavnosti se dopolnjuje glede na demografska gibanja ter razvojne potenciale in potrebe.

(5)Prednostna območja za šport, rekreacijo in turizem so v Dravogradu (športni park, večnamenska dvorana, trim steza, ribiški in lovski dom) in v lokalnih središčih ožjega pomena ter v počitniških naseljih, CŠOD Ajda na Libeliški Gori, smučišči sta na Meži in pri Bukovniku, v Libeličah je vzletišče za manjša letala. Šport, rekreacija in turizem v naravnem okolju se bodo razvijali na celotnem območju občine.

(6)Razmestitev dejavnosti v prostoru mora upoštevati zgodovinske, kulturne in krajinske značilnosti prostora in njihove medsebojne povezave. Dejavnosti je potrebno razvijati tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kakovostna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto.

(7)Dejavnosti in posege v prostor je treba načrtovati na način, da ne prizadenejo naravnih vrednot ter varovanih vrednot in materialne substance dediščine, s tem bo dosežena njihova trajna ohranitev ali povečanje njene vrednosti.

(8)Poselitev se praviloma načrtuje v obstoječih poselitvenih območjih, ob prometnicah ter na naravovarstveno manj občutljivih območjih (izven naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialno posebnih varstvenih območij). Nastanitvene kapacitete (stanovanjski in počitniški objekti) na območjih z naravnimi kakovostmi se prednostno zagotavljajo v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na območja ohranjanja kvalitetne kulturne dediščine.

(9)Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij in gradnji objektov izven poselitvenih območij se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti še na posebnih varstvenih območjih, območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatih ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst (nepozidana priobalna zemljišča Drave, Velke in Ojstriškega potoka, Košenjaka nad 900 m n.v., Sv. Danijel, Libeliška gora) ter celostno ohranjanje kulturne dediščine tudi v vplivnih območjih kulturnega spomenika ali dediščine (mestno jedro Dravograda, vaška jedra naselij Črneče, Libeliče, Šentjanž in Trbonje). V naseljih, kjer se nahajajo posamezna območja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine se novogradnje načrtujejo in izvajajo v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami.

(10)V območjih ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna območja) se novo poselitev strukturira tako, da se omogoči neovirane prehode (reka Drava v smeri vzhod–zahod, izlivni deli vodotokov v Dravo, Košenjak).

(11)Pri načrtovanju in gradnji gospodarskih con se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja in vzpostavlja se celovitost in prehodnost prostora za prostoživeče živali (upoštevanje mest najpogostejših prehodov živali in z ustreznimi tehničnimi rešitvami zagotavljanje prehodnosti).

(12)Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.1. 9. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Omrežje naselij v Občini Dravograd ter njihova vloga in funkcija so zasnovani policentrično ter opredeljeni na osnovi števila in strukture prebivalcev, razmestitve centralnih dejavnosti, delovnih mest in drugih funkcij javnega značaja in se razvrščajo v kategorije središč: – občinsko središče je Dravograd, ki z Ravnami in Slovenj Gradcem oblikuje somestje, središče nacionalnega pomena, – lokalna središča ožjega pomena so naselja Črneče, Šentjanž, Libeliče - Gorče, Trbonje, – manjša središča ožjega pomena so Bukovska vas, Vič in Ojstrica.

(2)Dravograd se bo še naprej razvijal kot občinsko središče in kot somestje z Ravnami in Slovenj Gradcem ter krepil svojo vlogo v omrežju naselij občine in regije. Dejavnosti na regijski ravni so upravne funkcije, izobraževanje, kultura, trgovina, gostinstvo, šport in rekreacija, turizem. Dejavnosti na občinski ravni so: upravne funkcije lokalne skupnosti, trgovina, gostinstvo, prenočitvene zmogljivosti, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, socialno varstvo, glasbena šola, drugo izobraževanje, knjižnica, zdravstveni dom, lekarna, večnamenska dvorana in drugi prostori za kulturne dejavnosti, prostori, objekti in ureditve za šport in rekreacijo.

(3)Lokalna središča ožjega pomena Črneče, Šentjanž, Libeliče - Gorče in Trbonje bodo še naprej krepila svoje funkcije v smislu kakovosti in dopolnjevanja dejavnosti (šole in vrtci v Šentjanžu, Črnečah, Libeličah in Trbonjah, osnova trgovina, storitve, gasilski domovi in večnamenski prostori za kulturne dejavnosti, ureditve za šport in rekreacijo, turistična ponudba).

(4)Manjša središča ožjega pomena Bukovska vas, Vič in Ojstrica bodo krepila in dopolnjevala obstoječe dejavnosti (predvsem osnovna trgovina, prostori za šport in rekreacijo ter za kulturne dejavnosti, na Ojstrici je še podružnična osnovna šola).

(5)Druga naselja v občini so podeželska naselja pretežno ruralnega značaja in zadovoljujejo osnovne potrebe lokalnega prebivalstva. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti in skladno z usklajenimi razvojnimi pobudami kot prepletanje kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

(6)Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.1. 10. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Primarne prometne povezave na državni in regionalni ravni potekajo v smeri zahod–vzhod po državnih cestah: meja z Avstrijo–Dravograd–Maribor in Otiški Vrh–Ravne ter v smeri sever–jug po regionalni cesti Dravograd–Slovenj Gradec–Velenje. Načrtuje se hitra cesta tretje razvojne osi Holmec–Otiški Vrh (Šentjanž)–Slovenj Gradec, ki vključuje zahodno in vzhodno obvoznico Dravograda. Hitra cesta bo zagotavljala prometno povezavo severozahodnega dela Koroške s celjsko kotlino in z Avstrijo na nivoju regije in države. Na hitro cesto se bo navezovalo obstoječe in predvideno cestno omrežje občine.

(2)Sekundarne prometne povezave na regionalni ravni so Dravograd–Libeliče–meja z Avstrijo, Dravograd–Trbonje in Trbonje–Pameče.

(3)Železniška proga Maribor–Dravograd–Prevalje se nadaljuje do meje z Avstrijo.

(4)Primarne daljinske kolesarske povezave so: – obdravska kolesarska pot, ki poteka od meje z Avstrijo, skozi Dravograd in se nadaljuje proti Muti, – kolesarska povezava proti Slovenj Gradcu je načrtovana skozi Dravograd, Mežo in Otiški Vrh ter se pri Šentjanžu priključi na traso opuščene železniške proge. Prečkanje Drave je načrtovano z rekonstrukcijo starega mostu.

(5)Pomembne kolesarske poti potekajo po lokalnih cestah in poteh Košenjaka, Selovca, Strojne in Pohorja.

(6)Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.1. 11. člen (druga za občino pomembna območja)

(1)Območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet: – na območjih prepoznavnih naravnih vrednot (Košenjak, Strojna, Selovec, pobočja Pohorja, Drava s pritoki, Dravograjsko jezero, Velka ...) se bo ohranjala biotska raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot, – na območjih varstva kulturne dediščine (staro mestno jedro Dravograda, vaška jedra naselij Črneče, Libeliče, Šentjanž in Trbonje) se zagotavlja celostno varstvo sakralne, profane, memorialne in arheološke dediščine, – v območjih ustvarjenih kakovosti prostora niso sprejemljivi posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem vrednost prepoznavnih kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve in poseganja v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik.

(2)Območja površinskih voda (Drava z Dravograjskim jezerom, Meža, Mislinja, Ojstriški potok, Reka, Velka ter drugi manjši vodotoki) se varujejo v smislu kvalitete in količine ter kvalitetnega obvodnega prostora.

(3)Območje za šport in rekreacijo na Špičastem polju (Špicfeldu) v Dravogradu se dopolnjuje s športno rekreacijskimi programi in večnamensko dvorano. Smučišči Bukovnik in Meža se bosta razvijali v smislu kvalitete in dopolnjevanja s športno rekreacijskimi in turističnimi programi.

(4)Na pridobivalnih območjih mineralnih surovin pri Gorčah in Trbonjah se bodo izvajali ukrepi za zmanjševanje vplivov izkoriščanja na okolje tudi s sanacijo in rekultivacijo že izkoriščenih območij.

(5)Druga za občino pomembna območja so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.

2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
3. člen (splošna določila)

(1)Gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena se bo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami razvoja, dopolnjevala in izboljševala se bo predvsem na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo oskrbo v smislu enakovredne opremljenosti in učinkovitega varstva okolja.

(2)Graditev lahko poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato je prostorski razvoj pogojen z gradnjo, dopolnjevanjem ter prenovo infrastrukturnega omrežja. S prostorskim načrtovanjem se zagotavlja smotrna raba energije ter zmanjšajo stroški izgradnje in obratovanja infrastrukture.

(3)Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje v poselitvenih območjih in v infrastrukturnih koridorjih izven naravovarstveno občutljivih območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij).

(4)Večje objekte gospodarske javne infrastrukture (npr. večje energetske objekte, večje industrijske objekte) se ne načrtuje na najpomembnejših delih ekološko pomembnih območij oziroma na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih.

(5)Obstoječa gospodarska infrastruktura, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost se mora ustrezno sanirati.

(6)Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi se morajo izogibati vidno izpostavljenim območjem, vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam.

(7)Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje izven varovanih vrednot in materialne substance dediščine, s tem se zagotavlja njihova prostorska integriteta. Pri umeščanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih arheoloških najdišč, s tem se zagotavlja ustrezno varstvo arheoloških ostalin. Izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki so hkrati že stavbna zemljišča po veljavnih prostorskih aktih in v prostor robnih delov najdišč, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

(8)Komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da tak poseg ni možen).

(9)Bazne postaje mobilne telefonije, TV in radijski oddajniki in drugi infrastrukturni vodi in objekti se umeščajo v prostor tako, da varujejo prostorsko oziroma vidno integriteto kulturne krajine ter območija ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.

(10)Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda (male hidroelektrarne, namakanje ipd.) se zagotavlja pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopov pred in za zajezitvijo. Vodotoke je treba urejati tako, da to ne bo izključevalo možnosti za izkoriščanje vode za pogon obnovljenih žag in mlinov (kulturni spomeniki).

(11)Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.2. 13. člen (zasnova prometne infrastrukture)

(1)Obstoječe prometno omrežje državnih cest v občini Dravograd (glavni cesti Maribor Dravograd Vič–meja z Avstrijo in Dravograd–Slovenj Gradec ter regionalna cesta Otiški Vrh–Ravne) je dobro razvito in večinoma ustrezno, izboljšuje se z rekonskrukcijami posameznih odsekov. Problem predstavlja težak tovorni promet skozi staro mestno jedro Dravograda, ki se bo rešil z načrtovanima obvoznicama tretje razvojne osi. Regionalni cesti Dravograd–Libeliče in Dravograd–Trbonje se urejata za lokalne potrebe in za potrebe turističnega razvoja.

(2)Načrtovana hitra cesta tretje razvojne osi z obvoznicama Dravograda bo povezala državo, regijo in občino z Avstrijo na mejnih prehodih Vič in Holmec ter razbremenila mestno središče Dravograda s tranzitnim prometom. S hitro cesto bo občina povezana z delovnimi mesti ter upravnimi, izobraževalnimi, zdravstvenimi, kulturnimi in drugimi centri v regiji in v širšem območju (Ravne, Slovenj Gradec, Velenje, Celje). Prednostno se bodo urejale povezave obstoječega cestnega omrežja na novo hitro cesto.

(3)Omrežje kategoriziranih in nekategoriziranih občinskih cest in poti je dobro razvito, vendar na več odsekih slabše vzdrževano in ne ustreza zahtevam in standardom za javne ceste. Občina bo vzdrževala in prenavljala vse lokalne ceste in poti, prednostno pa cestno omrežje v hribovitih območjih z razpršeno poselitvijo celkov. Na ustreznih mestih se bodo urejala počivališča in razgledišča. V Dravogradu in posameznih naselijih se za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti načrtujejo nove cestne povezave in rekonstrukcije cestnih odsekov.

(4)Dosedanji, pogosto parcialni način širitve naselij je prerastel prvotno, tradicionalno zasnovo in zmogljivosti prometnega omrežja, ki ne ustreza več sedanjim potrebam. Nova poselitev se planira s sočasnim načrtovanjem prometnega omrežja, ki istočasno odpravlja nekatere težave sedanje prometne urejenosti. Vsi objekti morajo imeti zagotovljen neposreden ali posreden dostop z javne ceste.

(5)Gozdne ceste se obnavljajo za potrebe gospodarjenja z gozdovi ter za potrebe turizma, športa in rekreacije (npr. pohodništvo, lov, kolesarjenje).

(6)Večje površine za mirujoči promet se zagotavljajo v Dravogradu, industrijski coni Šentjanž ter v lokalnih središčih in drugih naseljih z ustreznim številom parkirnih mest v okviru javnih površin oziroma na funkcionalnih zemljiščih objektov. Gradnja novih objektov je pogojena z ustreznim številom parkirnih mest na gradbeni parceli.

(7)Daljinsko kolesarsko omrežje poteka večinoma ločeno od motornega prometa, drugo kolesarsko omrežje poteka po osnovnem cestnem omrežju. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah ter na odsekih skozi naselja in med naselji se kolesarsko omrežje ureja kot steze, poti in pasovi, ločeno od motornega prometa. Obstoječe in predvideno kolesarsko omrežje se ureja kot povezan sistem tudi v turistične in rekreativne namene.

(8)Hodniki za pešce se urejajo v Dravogradu, v pomembnejših lokalnih središčih (Črneče, Šentjanž, Libeliče, Gorče, Trbonje), v Bukovski vasi, Otiškem Vrhu, na Viču, industrijski coni Šentanž ter ob cestah z več peš prometa in na odsekih šolskih poti.

(9)Na območju občine poteka železniška proga Maribor–Dravograd–Prevalje–Holmec–meja z Avstrijo, ki ostaja tudi v bodoče v istem koridorju. V industrijsko cono Šentjanž je speljan industrijski tir. Občina si bo prizadevala za preselitev tovorne železniške postaje iz Dravograda v industrijsko cono. Trasa opuščene železniške proge Velenje–Slovenj Gradec–Dravograd je opredeljena kot železniška proga v proučevanju, ureditev kolesarske poti po opuščeni trasi je začasnega značaja.

(10)Prednostna usmeritev za razvoj javnega potniškega prometa so izboljšave urejenosti železniške postaje Dravograd in železniških postajališč Trbonje, Trbonje jezero, Sv. Danijel in Podklanc z ustrezno urejenimi parkirnimi površinami kot prestopno točko iz osebnega na javni potniški promet. Avtobusno postajališče in železniška postaja v Dravogradu se oblikujeta kot enotna prestopna točka.

(11)Za izboljšanje medkrajevne povezanosti in meddržavne povezanosti z Avstrijo si bo občina prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa. Postajališča javnega potniškega prometa so razporejena ob cestnem omrežju občine v skladu z zasnovo poselitve tako, da je zagotovljen dober dostop do občinskega središča in drugih središč v regiji in širšem prostoru, delovnih mest in osnovnih šol (šolski avtobus). Avtobusna postajališča so umeščena v naseljih ali v neposredni bližini tako, da je dostop varen. Občina si bo prizadevala, da bodo vsa postajališča urejena izven vozišča cest in opremljena s tipsko oblikovanimi nadstreški, dostopi po peš poteh pa ločeni od motornega prometa. 14. člen (zasnova prometnega urejanja v naseljih)

(1)Osnovne usmeritve za prometno urejanje v naseljih so: – gradnja novih prometnih povezav istočasno s širitvijo poselitve ter izboljšanje prometnih povezav in dostopnosti obstoječe poselitve na katero se širitev navezuje, – ukrepi za umirjanje prometa, varnost kolesarjev in pešcev, – urejanje hodnikov za pešce v naseljih, – omejevanje motornega prometa v središčih naselij, – urejanje mirujočega prometa ob objektih za zaposlitev, javnih in večstanovanjskih objektih ter na obrobju naselij oziroma vaških jeder.

(2)V delih naselij z značajem kulturne dediščine se bodo prometne ureditve podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine. 15. člen (zasnova oskrbe z vodo)

(1)Oskrba z vodo v Občini Dravograd se zagotavlja z javnimi vodovodnimi sistemi Dravograd, Črneče, Šentanž - Otiški Vrh in Trbonje, z lokalnimi sistemi za naselja Libeliče, Gorče, Šentjanž (del), Bukovska vas, Šentjedert, Dobrova, Selovec, Tolsti Vrh, Otiški Vrh, Vič, Meža, Sv. Boštajn, Sv. Duh, del Dravograda ter z individualnimi sistemi.

(2)Obstoječe javno vodovodno omrežje se bo postopno obnavljalo in širilo v naselja in območja, ki se oskrbujejo z lokalnimi in individualnimi vodovodi. Občina si bo prizadevala za celovito rešitev vodooskrbe industrijske cone Šentjanž in za nova poselitvena območja.

(3)Obstoječi vodni viri ne zadostujejo za naraščajoče potrebe in širitev poselitve, zato se načrtujejo dodatna zajetja in njihova povezava z obstoječim vodovodnim sistemom. Občina si bo prizadevala za pripravo in sprejem odlokov za varstvo obstoječih in predvidenih vodnih virov.

(4)Zasnova oskrbe z vodo je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.2. 16. člen (zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod)

(1)Prioriteta na področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod je obnavljanje in širitev kanalizacijskega omrežja z obstoječo centralno čistilno napravo Dravograd, v katerega se bodo odvajale komunalne odpadne vode iz Dravograda in naselij Vič, Črneče, Otiški Vrh, Šentjanž, Selovec, Dobrova, Podklanec, Bukovska vas in Šentjedert ter z industrijske cone Šentjanž.

(2)V naseljih Libeliče in Gorče je zgrajena kanalizacija s čistilno napravo, kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo je načrtovano za naselje Trbonje.

(3)Območja manjših naselij in razpršene poselitve se opremljajo s skupinskimi in individualnimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

(4)Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.2. 17. člen (zasnova energetike)

(1)Obstoječe elektroenergetsko omrežje v Občini Dravograd sestavljajo hidroelektrarna Dravograd, RTP Šentjanž, visokonapetostni prenosni daljnovodi (DV 2x110 kV Dravograd–Vuzenica, DV 2x110 kV Dravograd–Velenje, DV 110 kV Dravograd–Železarna Ravne, DV 110 kV Dravograd–Ravne za katerega je predvidena predelava v DV 2x110 kV) ter distribucijski daljnovodi. Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo naselij in objektov z električno energijo.

(2)Novogradnje, posodobitve in izboljšave električnega omrežja se urejajo v skladu z razvojnimi potrebami posameznih območij občine. Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) bo odvisna od povečanja obremenitev ter na območjih, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih. Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Za potrebe Elektra Slovenija d.o.o. je načrtovan zemeljski optični kabel od hidroelektrarne Dravograd do meje z Avstrijo na Viču.

(3)V občini poteka prenosni plinovod zemeljskega plina P243 do MRP Otiški Vrh, načrtovan je prenosni plinovod M7 Podlog–Vič–meja z Avstrijo, za katerega je sprejet odlok o lokacijskem načrtu. Distribucijsko omrežje zemeljskega plina napaja naselje in industrijsko cono Šentjanž, Otiški Vrh, Podklanc, Mežo in del Dravograda. Občina si bo prizadevala za širitev plinovodnega omrežja v industrijski coni, v občinskem središču Dravograd in v bližnjih naseljih. Predvideno je podaljšanje distribucijskega plinovoda proti Muti. Trasi za predvidena prenosna plinovoda zemeljskega plina Šoštanj–Dravograd in Ruše–Dravograd še nista prostorsko opredeljeni.

(4)Občina si bo prizadevala za učinkovito rabo vseh vrst energije in rabo obnovljivih virov energije kot so izraba vodne, sončne in vetrne energije za proizvodnjo električne energije, izraba biomase za soproizvodnjo električne in toplotne energije, izraba odpadne toplote za sistem ogrevanja in hlajenja. Pri načrtovanju energetskih sistemov se daje prednost sistemom, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti soproizvodnjo toplotne in električne energije ter izrabi obnovljivih virov energije. Spodbuja se uporaba lokalno razpoložljivih virov energije (npr. male hidro elektrarne), gradnja skupnih energetsko varčnih sistemov in energetska sanacija stavb.

(5)Zasnova energetike je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.2. 18. člen (zasnova komunikacij)

(1)Elektronsko komunikacijsko omrežje v Občini Dravograd ni v celoti zadovoljivo urejeno. Predvidena je obnova in nadaljnja izgradnja TK in KKS omrežja do vseh objektov v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in najsodobnejšimi tehnologijami.

(2)Območje občine je pokrito s signalom brezžičnih TK omrežij. Občina bo podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj brezžičnih telekomunikacij in si prizadevala, da se bazne postaje različnih operaterjev združujejo v skupni bazni postaji in umestijo v prostor tako, da ne bodo vidno izpostavljene in ne bodo imele negativnih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje.

(3)Območje občine je zadovoljivo pokrito s televizijskim in radijskim signalom. Občina si bo prizadevala za izboljšave in nadaljnji razvoj televizijskega in radijskega signala in omrežja.

(4)Zasnova komunikacij je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.2. 19. člen (zasnova vodnega gospodarstva)

(1)Pritoki Drave so večinoma v naravnem in deloma v naravnem stanju oziroma sonaravno urejeni, na višjeležečih in težje dostopnih mestih imajo povsem ohranjen naravni potek. Posamezni odseki Ojstriškega potoka, Begantovega in Bauhovega grabna, Velke in Reke so tehnično urejeni, na poteku skozi naselja tudi zacevljeni, kar povzroča probleme zaradi neustrezne prevodnosti.

(2)Občina bo v prostorskem razvoju upoštevala omejitve pri posegih na vodnih, priobalnih, poplavnih erozijskih in plazovitih območjih. Za poplavna območja bo upoštevala upozorilno karto poplav in druge strokovne študije ter sodelovala pri pridobivanju strokovnih rešitev za preprečitev poplavnega ogrožanja.

(3)Redno vzdrževanje vodotokov bo še naprej usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in obvodnega sveta ter vodnih objektov kot so jezovi, pragovi in drugi objekti.

(4)Vodni in obvodni prostor ima velik turistično rekreacijski potencial. Podpira se čolnarjenje in splavarjenje, urejanje dostopov in rekreacijskih povezav vzdolž obvodnega prostora vseh vodotokov (Drave, Meže, Mislinje, Velke, Reke, Ojstriškega potoka ter drugih potokov). V obvodnih krajinah in na mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug in obrežna vegatacija ter površinski vodni pojavi.

(5)Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda se zagotavlja pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter za ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo.

(6)Zasnova vodnega gospodarstva je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.2. 20. člen (zasnova ravnanja z odpadki)

(1)Vsa naselja v Občini Dravograd so vključena v organiziran odvoz odpadkov. Občina si bo prizadevala za ločeno zbiranje frakcij komunalnih odpadkov na izvoru, hišno kompostiranje bioloških odpadkov, predpisano ravnanje z odpadno embalažo ter za ustrezno ureditev ekoloških otokov v vseh naseljih. Center za ločeno zbiranje frakcij komunalnih odpadkov je v industrijski coni Šentjanž.

(2)Občina bo sodelovala s sosednjimi občinami pri skupnem urejanju in upravljanju centra za ravnanje z odpadki Koroške – KOCEROD v Občini Slovenj Gradec.

(3)Občina si bo prizadevala za odstranitev in sanacijo nelegalnih odlagališč odpadkov in izvajala ukrepe za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč.

(4)Občina bo stalno spodbujala in motivirala prebivalce k ločenem zbiranju odpadkov. 21. člen (zasnova pokopališč)

(1)Pokopališča so v Dravogradu, Črnečah, Libeličah, Ojstrici, Šentjanžu, Trbonjah in na Kronski Gori, nad Črnečami je grobišče ruskih vojnih ujetnikov. Pokopališča bodo še nadalje v obstoječem obsegu, možne so širitve glede na potrebe in prostorske možnosti. Občina si bo prizadevala za opremljanje pokopališč z mrliškimi vežicami.

(2)Občina si bo prizadevala za vzdrževanje partizanskih grobov in grobišč ter za ureditev prikritih vojnih grobišč.

1. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve
2. člen (območja naselij)

(1)V Občini Dravograd so naslednja naselja po RPE: Bukovska vas, Črneče, Črneška Gora, Dobrova pri Dravogradu, Dravograd, Gorče, Goriški Vrh, Kozji Vrh nad Dravogradom, Libeliče, Libeliška Gora, Ojstrica, Otiški Vrh, Podklanc, Selovec, Sv. Boštjan, Sv. Danijel, Sv. Duh, Šentjanž pri Dravogradu, Tolsti Vrh, Trbonje, Tribej, Velka, Vič, Vrata ter Bukovje.

(2)Okvirna območja naselij so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.3. 23. člen (okvirna območja razpršene poselitve)

(1)Okvirna območja razpršene poselitve razloženih naselij in višinskih kmetij kot avtohtoni poselitveni vzorec obsegajo pobočja Košenjaka z naselji Goriški Vrh, Kozji Vrh, Ojstrica, Sv. Duh, Velka in Vrata, pobočja Črneške Gore in Libeliške Gore, razpršeno poselitev Dobrove, pobočja Selovca, obronke Pohorja z naselji Sv. Danijel in Otiški Vrh.

(2)V območjih razpršene poselitve višinskih kmetij so določena stavbna zemljišča obstoječih in predvidenih objektov za lastne potrebe in za potrebe dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

(3)Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij mora upoštevati: – ne sme ogrožati kulturne dediščine in njene prostorske prepoznavnosti, – upoštevati je potrebno avtohton poselitveni vzorec višinskih kmetij z dislociranimi preužitkarskimi hišami, ki so prepoznavna značilnost prostora in kulturne krajine, – sprememba namembnosti objektov v območjih kulturne dediščine je načeloma možna le ob ohranitvi dediščinskih lastnosti.

(4)Okvirna območja razpršene poselitve so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.3. 24. člen (okvirna območja počitniških naselij)

(1)Počitniška naselja so na Goriškem vrhu, Sv. Danijelu, Sv. Duhu in na Libeliški Gori.

(2)Okvirna območja počitniških naselij so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.

2. Usmeritve za prostorski razvoj občine
3. člen (usmeritve za razvoj naselij)

(1)Prostorski razvoj se usmerja v smislu uravnoteženega razvoja obstoječega poselitvenega vzorca in ohranjanja značilne prepoznavnosti območja občine in celotne Koroške.

(2)Prostorski razvoj bo usmerjen v večji meri v občinsko središče Dravograd in v lokalna središča ožjega pomena s prenovo, zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin ter s širitvijo na nove površine, predvsem za potrebe stanovanj in razvoja posameznih dejavnosti. Dravograd se bo razvijal tudi kot somestje z Ravnami in Slovenj Gradcem. Z bližnjimi naselji Bukovje, Črneče, Otiški Vrh, Šentjanž, Vič se bo razvijal kot intenzivno urbano in zaposlitveno središče, omogočen bo intenziven razvoj gospodarskih in centralnih dejavnosti, za kar bodo zagotovljene ustrezne površine.

(3)Spodbuja se razvoj občinskega središča ter manjših lokalnih središč v mejah ugotovljenih prostorskih možnosti in potreb zaledja, za ostala naselja in za območja razpršene poselitve je predviden zadržan razvoj predvsem za potrebe lokalnega prebivalstva. Za ohranitev razpršene poselitve na slabše dostopnih območjih Košenjaka, Strojne, Selovca in Pohorja se zagotavlja izboljšanje prometne dostopnosti in komunalnega standarda ter spodbuja razvoj delovnih mest in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

(4)Nove razvojne površine se načrtujejo v naseljih, kjer ni možno zagotoviti ustreznih površin v okviru meja obstoječih naselij. Večje načrtovane poselitvene površine so v Dravogradu in na Viču, manjše pa v naseljih Tribej, Gorče in v industrijski coni Šentjanž. Širitve se prvenstveno usmerjajo na obrobja naselij, tudi kot zaokrožitve ali zgostitve obstoječe pozidave, na katerih je možno zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremo, varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.

(5)V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe lokalnega prebivalstva, za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetiji, vključno s turistično ponudbo (Bukovska vas, Črneče, Dobrova, Libeliče, Gorče, Sv. Boštjan, Trbonje, Tribej, Šentjanž, Vič, Vrata).

(6)Posebna pozornost se nameni prenovi zgodovinskega mestnega jedra Dravograda in vaških jeder naselij s še ohranjeno tradicionalno urbano strukturo in arhitekturnimi elementi (Črneče, Libeliče, Šentjanž, Trbonje).

(7)V lokalnih središčih in drugih naseljih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo površine za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi (gozdovi, kmetijske površine in obvodni prostori).

(8)Pri načrtovanju širitve naselij je potrebno z vidika varstva kulturne dediščine upoštevati zlasti: – varovane enote dediščine, – prednostno izrabo zemljišč, ki so z vidika ohranjanja in varstva kulturne dediščine manj pomembna, – ohranjanje kakovostnih pogledov na silhuete naselij in na dominante znotraj naselij (npr. cerkve, zvoniki, mogočna drevesa), – ohranjanje robov naselij in njihovo povezavo z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.), – zagotavljanje vnaprej pripravljenih podlog arhitekturnih rešitev za možne novogradnje, – izogibanje že znanim registriranim arheološkim najdiščem. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno zagotoviti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno opravljenih arheoloških raziskav.

(9)Pri načrtovanju območij za poselitev (podeželska naselja) je potrebno zagotavljati: – upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenih kakovosti vaških jeder in njihove značilne podobe v prostoru (silhuete, robovi) kot del kulturne krajine, – vzpodbujati notranji razvoj zlasti kakovostno prenovo delov naselja in posameznih objektov.

(10)Pri načrtovanju poselitve v bližini elektroenergetskih in komunikacijskih naprav se upoštevajo območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.

(11)Upošteva naj se predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Na varovanih območjih naj se uporabljajo svetila, ki sevajo zelo nizek delež UV svetlobe in take konstrukcije svetil, ki osvetljujejo tla, ne pa tudi okolice.

(12)Usmeritve za razvoj naselij so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.4 in usmeritve za izdelavo OPPN na listu I.6. 26. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)V naselja se usmerjajo različne dejavnosti, ki zagotavljajo mešanje funkcij bivanja in dela. Dejavnosti se razporejajo tako, da so med seboj združljive in ne motijo druga druge.

(2)Proizvodne dejavnosti se usmerjajo v industrijsko cono Šentjanž, kjer so še skladiščne, transportne, komunalne, storitvene, trgovske, gostinske in druge dejavnosti. Obstoječe proizvodne, obrtne in storitvene dejavnosti, ki so umeščene v Dravogradu so omejene in se prostorsko bistveno ne širijo. Manjše obrtne in storitvene delavnice se umeščajo v ostala naselja in v območja razpršene poselitve kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, ob upoštevanju omejitev pri izboru dejavnosti in prostorskih možnostih ter pod pogojem, da nimajo škodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje.

(3)Trgovske dejavnosti, storitve in gostinstvo so skoncentrirane v Dravogradu, v industrijski coni Šentjanž in v posameznih lokalnih središčih ožjega pomena (Črneče, Libeliče, Šentjanž, Trbonje). Problematična je predvsem odsotnost osnovne oskrbe v obrobnih naseljih in na območjih razpršene poselitve. Aktivno se spodbuja interes za investicije v te dejavnosti.

(4)Osnovno izobraževanje in otroško varstvo bo tudi v bodoče skoncentrirano v Dravogradu in Šentjanžu (osnovni šoli in vrtca), podružnične šole so v Črnečah, Libeličah, Trbonjah in na Ojstrici, vrtci so v Črnečah, Libeličah in Trbonjah. Za ureditev dislociranih enot vrtcev v ostalih naseljih ni zadostnega števila otrok. V vseh naseljih se spodbuja varstvo na domu, organizirano za manjše skupine otrok. Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ajda je na pobočju Libeliške gore. V Dravogradu sta oddelka Glasbene šole Ravne in Glasbene šole Radlje.

(5)Srednješolsko izobraževanje je na Ravnah, Muti in v Slovenj Gradcu. Občina bo proučila možnost in smiselnost organiziranja enote srednješolskega in višješolskega izobraževanja.

(6)Zdravstveni dom je v Dravogradu, zdravstvene usluge na višnji ravni so v Slovenj Gradcu. Na področju zdravstvenega varstva ni pričakovati novih zdravstvenih ustanov.

(7)Domova starejših občanov sta v Črnečah in v Šentjanžu, preverijo se potrebe in možnosti gradnje novih domov in varovanih stanovanj. V Dravogradu je bivalna skupnost Sonček s programom celovite oskrbe oseb s celebralno paralizo.

(8)Infrastruktura s področja kulture je skoncentrirana v Dravogradu (večnamenska dvorana, dvorec Bukovje, muzejska zbirka, knjižnica, razstavno prireditveni prostor sv. Vida), v Črnečah, Libeličah, Šentjanžu, Trbonjah in na Ojstrici. Na območju občine delujejo kulturna društva, njihova dejavnost se odvija v kulturnih in gasilskih domovih ter v večnamenski dvorani v Dravogradu. Prostorske možnosti za razvoj kulturnih dejavnosti se prednostno iščejo v obnovi obstoječih objektov.

(9)Upravne, finančne in poslovne dejavnosti so skoncentrirane v občinskem središču Dravogradu (medobčinske upravne službe, občinska uprava, banka, pošta, zavarovalnica, policijska postaja), del medobčinskih upravnih služb je na Ravnah in v Slovenj Gradcu.

(10)Razvoj športa in rekreacije je usmerjen v občinsko središče (zunanja športna igrišča, trim steza, nogometni štadion, šolska telovadnica, kegljišče, strelišče, večnamenska dvorana) ter na zunanja igrišča in šolske telovadnice v Črnečah, Libeličah, Šentjanžu in Trbonjah. Športna igrišča so še v Gorčah, Viču, na območju Rener, Podklancu. Smučišči sta na Meži in pri Bukovniku, športno vzletišče je v Libeličah. Razgiban teren, naravne in ustvarjene kvalitete prostora ter cestno omrežje so primerni za pohodništvo in kolesarjenje.

(11)Razvoj turizma je usmerjen v v mestno jedro Dravograda, vaško jedro v Libeličah, center šolskih in obšolskih dejavnosti Ajda na Libeliški gori, planinski dom Košenjak, dvorec Bukovje. Pomembno je čolnarjenje po Dravi s pristaniščem pri Renerju in vstopno in izstopno točko pri Ribiškem domu v Dravogradu, pohodništvo ter lovni in ribolovni turizem.

(12)Gasilski domovi so v Dravogradu, Črnečah, Libeličah, Šentjanžu, Trbonjah in v industrijski coni.

(13)Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.4. 27. člen (usmeritve za notranji razvoj naselij)

(1)Notranji razvoj naselij je usmerjen v poselitvena območja vseh naselij in v območja celkov. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo nepozidanih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih s spremembo namembnosti obstoječih objektov in namenske rabe zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poselitvenih površin, s prenovo, obnovo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Pri tem je treba zagotavljati ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami ter upoštevati identiteto naselij in njihovo značilno podobo v prostoru (silhuete, robovi) kot del kulturne krajine. Pri prostorskem načrtovanju naselij imata prenova in notranji razvoj naselij prednost pred širitvami naselij.

(2)Z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih se zagotavlja učinkovito in racionalno infrastrukturno opremljanje.

(3)V naseljih se kvaliteta bivanja zagotavlja z urejanjem javnih prostorov, ki jih sestavljajo naravne sestavine in grajeno javno dobro ter urbana oprema. Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Prostorska razporeditev zelenih površin zagotavlja njihovo povezavo v zeleni sistem, le-ta pa se povezuje z odprtimi površinami na robovih naselij.

(4)V lokalnih središčih in drugih naseljih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo površine za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi (gozdovi, kmetijske površine in obvodni prostori).

(5)V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo stanovanjski gradnji za potrebe lokalnega prebivalstva, za izvajanje kmetijske dejavnosti ter za dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetiji, vključno s turistično ponudbo.

(6)Usmeritve za notranji razvoj naselij so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.4. 28. člen (usmeritve za prenovo naselij ali delov naselij)

(1)Prenova naselij je usmerjena predvsem v izboljšanje bivalnih pogojev in infrastrukturne opremljenosti, urejanje javnih površin in odprtega prostora. Pri tem se upošteva ohranjanje identitete naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(2)Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno urbanistično in arhitekturno strukturo prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.

(3)Ohranjajo in prenavljajo se mestno jedro Dravograda, jedra vaških naselij Črneč, Libelič; Šentjanža, Trbonj, Viča ter druga pomembna in izpostavljena območja in objekti (npr. cerkve) in robovi naselij. Sanirajo se neustrezni objekti, območja in robovi vasi.

(4)Prenova naselij, ki so registrirana kot kulturna dediščina, se načrtuje na podlagi konservatorskih izhodišč in pogojev pristojne službe s ciljem zagotavljanja nadaljnjega obstoja in obogatitve dediščine, njenega vzdrževanja, prenove, uporabe in oživljanja, ob zagotavljanju kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti. Če se prenova naselbinske dediščine načrtuje s podrobnim prostorskim aktom, je njegov obvezni sestavni del konservatorski načrt za prenovo.

(5)Prenova naselij se načrtuje tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov (npr. skupni energetsko varčni ogrevalni sistemi s prednostno uporabo obnovljivih virov energije, zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode v sanitarne namene in za zalivanje vrtov, ustrezna toplotna zaščita stavb).

(6)Pri prenovah in novogradnjah vseh javnih in zasebnih stavb se spodbuja pasivno oziroma energetsko učinkovito gradnjo.

(7)Usmeritve za prenovo naselij so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.

2. člen (usmeritve za širitve, zaokrožitve in zgostitve pozidave)

(1)Nove razvojne površine se načrtujejo v naseljih, kjer ni možno zagotoviti ustreznih površin v okviru meja obstoječih naselij. Širitve naselij se prvenstveno usmerjajo na obrobje naselij, tudi kot zaokrožitev ali zgostitev obstoječe pozidave, na katerih je možno zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremo, varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.

(2)Na območjih razpršene poselitve se nove poselitvene površine zagotavljajo kot zaokrožitev ali zgostitev obstoječe pozidave. 30. člen (usmeritve za ohranjanje območij razpršene poselitve)

(1)Ohranja se avtohtona razpršena poselitev razloženih naselij in višinskih kmetij (celkov), osamele domačije kot posamične stavbe oziroma skupine stavb, zaselkov z nekaj domačijami. Novogradnje se usmerja tako, da se zagotovi homogena gruča stavb. Novogradnje za potrebe kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji se prvenstveno usmerja tako, da se ohranja enovito funkcionalno zemljišče kmetije. Dopolnilna stanovanjska gradnja je dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave. Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati vzorec razporeditve objektov, njihovo velikost in oblikovanje ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(2)Ohranjajo se druga območja razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec: žage in mlini, lovske in gozdarske koče, planinski domovi, gostinski objekti izven strnjenih naselij, posebni objekti kot so cerkve, kapelice, znamenja, gospodarski in pomožni objekti (kozolci, čebelnjaki, lope, lovske preže ipd.).

(3)Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij in kmetijskih objektov, če gre za preselitev vitalnih kmetij, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali so moteče za razvoj urbanih dejavnosti.

(4)Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski, gozdarski in planinski domovi, žage, cerkve, kapelice, spomeniki, objekti gospodarske javne infrastrukture). Umeščanje objektov in ureditev v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov.

(5)Gradnja objektov in ureditev zunaj naselij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (npr. kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povrzročiti vidnega razvrednotenja prostora. Gradnja objektov mora upoštevati tudi obstoječ vzorec razporeditve in velikosti objektov. Sprememba namembnosti objektov v območju kulturne dediščine je načeloma možna le ob ohranitvi dediščinskih lastnosti. 31. člen (usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje)

(1)Preprečuje se nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje ter nekontrolirano razraščanje naselij ter vsa gradnja stanovanjskih in počitniških stavb izven stavbnih zemljišč.

(2)Razpršena gradnja se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev. Sanacija razpršene gradnje se bo izvajala s skrbno načrtovanim zgoščevanjem in zapolnitvami vrzeli, z vključevanjem v naselja ter z izboljšavami infrastrukturnega opremljanja. 32. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij (Dravograd, Černeče, Libeliče, Gorče, Otiški Vrh, Šentjanž, Trbonje), razvoj predvsem za potrebe lokalnega prebivalstva je usmerjen v gručasta naselja na ravninskem delu občine, zadržan razvoj je na območjih razpršene poselitve na hribovitem prostoru občine.

(2)Osnovno oblikovalsko vodilo pri urejanju naselij, novogradnjah, prenovah in drugih posegih v prostor je ohranjanje identitete kulturne krajine, naselbinskih jeder ter oblikovne podobe naselij, ob hkratnem zagotavljanju kakovostnega bivalnega in delovnega okolja (ustrezna gostota, urejanje odprtih, predvsem javnih površin, kakovostno oblikovanje, racionalna raba prostora, ureditve za racionalno rabo energije). Prenavlja in sanira se neustrezno pozidana in vzdrževana, opuščena in razvrednotena območja.

(3)Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Naselja, ki segajo z ravnine na pobočja se zaokrožujejo tako, da se ohrani vidna podoba s tipologijo strnjene vasi. Razložena naselja se razvijajo z oblikovanjem posameznih gruč objektov.

(4)Oblikovanje novih stanovanjskih območij ter območij za gostinstvo in turizem naj bo sodobno z upoštevanjem elementov tradicionalnega oblikovanja. Oblikovanje objektov in območij za proizvodne dejavnosti je prilagojeno funkcionalnim, tehnološkim in drugim potrebam.

(5)Pri urejanju novih poselitvenih območij se zagotavlja zadostne površine za prometne ureditve vključno s površinami za peš promet, javne utrjene in zelene površine, površine za otroška igrišča ter možnosti priključevanja na komunalno in energetsko infrastrukturo.

(6)Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.

2. Koncept prostorskega razvoja Dravograda
3. člen (koncept prostorskega razvoja Dravograda)

(1)Območje urbanističnega načrta Dravograda obsega mesto Dravograd (na levem in desnem bregu Drave vključno s stanovanjskim območjem na Meži), del Otiškega Vrha, industrijsko cono Šentjanž in naselje Šentjanž. Območje obsega obstoječa strnjena poselitvena območja, planirane površine za dolgoročni razvoj ter zelene in rekreacijske površine, ki se neposredno navezujejo na strnjeno naselje. Območje obsega, poleg stavbnih zemljišč tudi zelene površine, parke, manjše površine kmetijskih in gozdnih zemljišč ter vodne površine, ki so funkcionalno povezane z območjem urbanističnega načrta.

(2)Dolgoročni razvoj Dravograda je zasnovan kot povezava mesta z industrijsko cono Šentjanž in naseljem Šentjanž v funkcionalno urbano celoto, sekundarni povezavi sta s Črnečami in Vičem, ki sta izven območja urbanističnega načrta. Razvoj Dravograda se usmerja predvsem na nepozidana stavbna zemljišča na severnem obrobju mesta, na desni breg Drave ter na Špičasto polje (Špicfeld) za kvartarne dejavnosti ter za šport in rekreacijo. Nove centralne dejavnosti se usmerjajo tudi na območje med državno cesto, Mežo in Dravo.

(3)Naselje Šentjanž se razvija s stanovanjsko gradnjo na nepozidanih stavbnih zemljiščih ter z dopolnjevanjem centralnih dejavnosti ob državni cesti in šoli.

(4)V industrijsko cono Šentjanž se usmerjajo proizvodne, obrtne, skladiščne, transportne, komunalne, storitvene ter trgovske, gostinske in druge dejavnosti. Izbor dopustnih dejavnosti temelji na zagotavljanju neškodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje v zakonsko dovoljenih mejah.

(5)V Dravogradu se večje površine za šport in rekreacijo razvijajo ob osnovni šoli, na Špičastem polju, na levem in desnem bregu Drave (trim steza, ribiški dom z vstopno izstopno točko za čolnarjenje po Dravi, igrišča ob hidroelektrarni). V Šentjanžu so večje športne površine ob osnovni šoli.

(6)Mestno jedro Dravograda se ureja z ohranjanjem kakovostnih značilnosti in kulturne dediščine. V tem območju se ohranjajo skladni vertikalni gabariti in stavbni volumni. Posebna pozornost se posveča ohranitvi posamičnih značilnih objektov, ki tvorijo identiteto mestnega jedra. Razvoj mesta na levem bregu Drave mora upoštevati značilne poglede na mesto z desnega brega Drave.

(7)Koncept zelenega sistema temelji na povezavi mestnih zelenih in športnih površin z zelenimi površinami v naravnem okolju in s primestnimi gozdovi. Prav tako so z zelenimi pasovi – cezurami ločena posamezna razvojna območja. Zelene členitve in povezave z zaledjem imajo klimatsko, ekološko in zaščitno funkcijo in jih je treba ohranjati kot zelene presledke med poselitvenimi območji. Večje zelene površine so ob vodotokih Dravi, Meži, Mislinji, Ojstriškem potoku, na Špičastem polju in so že z namensko rabo določene kot zelene površine in površine za šport in rekreacijo. Zelene površine na delu Črneškega in Viškega polja so namenjene kmetijstvu in rekreaciji v naravnem okolju.

(8)Izhodišče za prometno urejanje v dolgoročnem razvoju Dravograda predstavlja obstoječe državno prometno omrežje. To so glavne ceste proti Mariboru, Slovenj Gradcu in Viču do meje z Avstrijo, regionalne ceste proti Ravnam, Trbonjam in Libeličam do meje z Avstrijo. Načrtovana je hitra cesta 3. razvojne osi Holmec–Otiški Vrh–Slovenj Gradec z obvoznicama Dravograda, ki bosta prometno razbremenili staro mestno jedro.

(9)Načrtovana je nova cestna povezava naselja Robindvor–cesta na Ojstrico, ki bo omogočala prometno napajanje stanovanjskega območja Robindvor z dveh strani.

(10)Avtobusna in železniška postaja Dravograd sta del »prometne glave« in oblikujeta s parkirišči prestopno točko s katero se vzpostavljajo pogoji za kakovostnejšo uporabo javnih prevoznih sredstev.

(11)Območje urbanističnega načrta Dravograda je opremljeno z vodovodnim, kanalizacijskim, električnim, plinskim in komunikacijskim omrežjem. Predvidena je obnova in širitev javnega vodovodnega omrežja v smislu zagotavljanja ustreznih tlakov in količin za potrebe oskrbe s pitno in tehnološko vodo ter vodo za požarno varstvo. V naselju Šentjanž se bodo z dograditvijo javnega vodovodnega omrežja postopno ukinila vsa individualna zajetja in vodovodi. Sočasno z umestitvijo novih dejavnosti v industrijsko cono Šentjanž se bo širilo tudi vodovodno in hidrantno omrežje.

(12)Na primarni kanalizacijski sistem s čistilno napravo se odvajajo komunalne odpadne vode z območja urbanističnega načrta in bližnjih naselij. Kanalizacijsko omrežje Šentjanža, Meže, dela Otiškega Vrha in industrijske cone se bo s prečkanjem Drave priključilo na primarno kanalizacijo Dravograda. Pri načrtovanju kanalizacijskega omrežja v industrijski coni bo potrebno posebno pozornost posvetiti čiščenju odpadnih in tehnoloških voda pred priključkom na javno kanalizacijo.

(13)Območje urbanističnega načrta se napaja z električno energijo iz RTP Šentjanž. Načrtovane so izboljšave obstoječega elektroenergetskega omrežja in novogradnje v novih poselitvenih območjih. Na odsekih, kjer daljnovodi potekajo preko poselitvenih območij (zlasti stanovanjskih območij) se načrtuje podzemna izvedba oziroma ni dovoljena gradnja stanovanjskih objektov v varovalnih pasovih daljnovodov.

(14)Oskrba z zemeljskim plinom je urejena v industrijski coni Šentjanž, na Meži, Otiškem Vrhu in delu Dravograda. Načrtovana je širitev plinovodnega omrežja na celotno industrijsko cono, mesto Dravograd, Šentjanž in bližnja naselja. Širitev plinovodnega omrežja bo potekala na podlagi ugotovljenega interesa, možnosti priključevanja na že zgrajeno omrežje ter hidravličnih razmer. Predvideno je podaljšanje distribucijskega plinovoda proti Muti. 7. Usmeritve za razvoj v krajini 34. člen (splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1)V prostorskem razvoju dejavnosti v krajini, pa tudi poselitve in infrastrukture, se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjanjo, ter habitatov ogroženih vrst. Predvsem se zagotavlja ohranjanje kakovosti izjemnih krajin in območij kompleksnega varstva ter posameznih prvin prepoznavnosti kot so pobočja Košenjaka, Pohorja, Strojne s Črneško in Libeliško goro, Selovca, doline Drave z Dravskim jezerom, Ojstriški potok, Velka, dolina Reke.

(2)Ohranja se razpršena poselitev višinskih kmetij (celkov).

(3)Prostorski razvoj dejavnosti se usmerja v območja z največjimi potenciali in z najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč.

(4)Ohranjajo se kakovosti izjemnih krajin in območij kompleksnega varstva kulturne dediščine ter posameznih prvin prepoznavnosti krajine.

(5)Ohranjajo se vidno privlačna območja krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi na naselja in višinske kmetije in s tem na prostorsko oziroma vidno integriteto dediščine.

(6)Ohranjajo se naravne kakovosti prostora z zagotavljanjem ugodnega stanje okolja in ugodnih razmer za ekološko naravnane dejavnosti predvsem za kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rekreacijo in druge prostočasne dejavnosti. Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.

(7)Ohranjanje prepoznavnosti in naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem prostorskega razvoja, ob upoštevanju prostorskih možnosti in omejitev, omejuje se gradnja velikih infrastrukturnih objektov in širitev poselitve. Ohranjajo se značilni stiki naselij z odprto krajino in kvalitetni pogledi na naselja ter značilna naselbinska, krajinska in arhitekturna tipologija in morfologija. Na območjih zaraščanja kulturne krajine se spodbuja predvsem kmetijsko rabo prostora.

(8)Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst.

(9)Na območjih z ostrimi vremenskimi razmerami in v varovalnih gozdovih niso dovoljeni posegi v podtalje ali vegetacijo kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno kadar bi to sprožilo erozijske procese.

(10)Pri načrtovanju v krajini se zagotovlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(11)Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.

1. 7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire
2. člen (kmetijstvo)

(1)Razvoj kmetijstva je usmerjen v trajno varovanje najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo, katerih namembnost se spreminja le izjemoma. Pri gospodarjenju s temi zemljišči je treba upoštevati načela sonaravnega gospodarjenja, varstva narave in kulturne dediščine ter kulturne krajine.

(2)Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami in na višinskih kmetijah se spodbujajo različne oblike ekstenzivnega kmetovanja, predvsem živinoreja s pašništvom, tudi v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti.

(3)Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustno samo na obrobju naselij, na območjih, ki niso vidno izpostavljena ter niso moteča za kulturno krajino in območja kulturne dediščine.

(4)Izvajanje kmetijske dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava).

(5)Spodbuja se raba zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (npr. alpinska travišča, volkovja in druga ekstenzivna travišča na Košenjaku, vključno z rastišči Kochovega svišča, Pohorje – alpinska in subalpinska ekstenzivna travišča, območje Dravograjskega jezera).

(6)Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo obmejki, živice, gozdni otoki ali vodna telesa. Obrežne vegetacije, obmejkov ali živic ob vodotokih se ne odstranjuje, pač pa se ohranja njihova struktura in kvaliteta (avtohtona listnata drevesa, grmi, predvsem veliki jesen).

(7)Intenzivna kmetijska dejavnost z uporabo gnojevke, umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev se ne izvaja na priobalnih zemljiščih vodotokov in na habitatih zavarovanih živalskih vrst (območje Dravograjskega jezera, priobalno zemljišče vodotokov 1. reda /Drava, Meža, Mislinja/ je v naseljih širine 15 m, izven naselij 40 m, za ostale vodotoke 2. reda pa 5 m.).

(8)V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost (npr. območje neposredno ob vodotoku Drava nad HE Dravograd), je treba načrtovati omilitvene ukrepe.

(9)Usmeritve za razvoj kmetijstva so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5. 36. člen (gozdarstvo)

(1)Na območjih Košenjaka, Pohorja, Selovca in Strojne se ohranjajo veliki kompleksi gozda, zlasti pa varovalni gozdovi. Na preostalih območjih se ohranjajo sklenjeni kompeksi gozda.

(2)Na območjih višinskih kmetij, kjer se prepletajo kmetijska in gozdna zemljišča se preprečuje zaraščanje kmetijskih zemljišč in s tem ohranja značilna kulturna krajina. Krčitve gozda za potrebe urejanja kmetijskih zemljišč so dopustne, če niso v nasprotju z interesi gozdarstva.

(3)Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo njihovo uresničevanje, niso dopustni.

(4)Za zagotavljanje dostopnosti gozdov se bodo gradile in rekonstruirale gozdne ceste in grajene vlake z vsakokratnim preverjanjem in usklajevanjem s pristojnimi službami za varstvo narave.

(5)Obstoječi gozdarski in lovski objekti (koče, logarnice itd.) se ohranjajo in obnavljajo v obstoječih okvirih.

(6)Na območjih naselij in v njihovi neposredni bližini je potrebno obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

(7)V prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.

(8)Umeščanje infrastrukturnih energetskih ter drugih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se v največji meri upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.

(9)Odmik novih objektov od obstoječega gozdnega roba je praviloma drevesna višina odraslega gozda (20 do 30 m), za manjši odmik je potrebno pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe.

(10)Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.

(11)Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih eko sistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija, vlaga) manj primerne za druge rabe.

(12)V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja sklenjenost gozdov in druge pomembne prvine njihovih habitatov (strukturiranost s podrastjo, gozdne jase ter travišča znotraj sklenjenih gozdnih površin).

(13)Usmeritve za razvoj gozdarstva so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5. 37. člen (upravljanje z vodami)

(1)Vode se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega, biološkega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.

(2)Zagotavljajo se pogoji za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter naravnih vodotokov. Posebno skrb se namenja urejanju hudournikov, še zlasti na odsekih, ki potekajo skozi naselja.

(3)Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. Sanirajo se prodni in drugi zadrževalniki ter jezovi tako, da se omogoča dvosmerni prehod za vodne organizme.

(4)Redno vzdrževanje vodotokov je usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov kot so jezovi, pragovi, utrditve brežin itd.. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.

(5)V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varuje naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi. Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja, vključno z obvodno vegetacijo.

(6)Na poplavnih območjih ob Dravi, Meži in Mislinji ter na erozijskih območjih se ne načrtujejo ureditve in dejavnosti, ki lahko te procese sprožajo.

(7)Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin.

(8)Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območjih voda in obvodnih zemljišč naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(9)Z ureditvami se ne sme povzročati poslabšanja stanja voda in vodnega režima.

(10)Zagotavlja se neškodljiv dostop do vode in obvodnega prostora. Rekreacijska območja se urejajo na mestih, kjer je možno zagotoviti dostop do vode brez spreminjanja morfoloških značilnosti in kjer rekreacijska raba vode ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov (območje Rener in Ribiški dom v Dravogradu). Prepreči se dostop do otokov na Dravograjskem jezeru.

(11)Plovno območje Drave je od meje z Avstrijo do HE Dravograd, na območju Dravograjskega jezera je plovba prepovedana, razen za, z odlokom določena plovila. Pristanišče je na lokaciji »Gorče - Rener« (pri čolnarni CŠOD), vstopno – izstopna točka je na lokaciji »Ribiški dom«. Na drugih vodnih in priobalnih zemljiščih gradnja pomolov in ribiških zavetišč (koč) ni dovoljena. Odstrani se vse nelegalne objekte (pomoli, ute, privezi) na vodnem in priobalnem zemljišču Drave in Dravograjskega jezera.

(12)V energetske namene se že izrablja reka Drava in več njenih pritokov: Velka, Reka, Ojstriški potok, Bauhov graben, Hudi potok, Potočnikov potok in Kavčnikov potok. Nova energetska izraba pritokov Drave je možna kolikor to omogočajo naravne danosti in razpoložljivi potencial, ob upoštevanju pogojev in omejitev v prostoru, za kar je treba izdelati strokovne polage in pridobiti pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora. Zajem vode za male hidroelektrarne, namakanje in druge potrebe je pogojen z zagotavljanjem biološkega minimuma vodotoka in pridobitve vodne pravice.

(13)Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti in s tako rabo, da se ohranjata kvaliteta in količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma usmerja na območja, kjer je možno zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo.

(14)Usmeritve za upravljanje z vodami so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.

2. člen (turizem, šport in rekracija ter prostočasne dejavnosti)

(1)Turizem, šport in rekreacija ter prostočasne dejavnosti se usmerja, poleg območij za turizem, šport in rekreacijo, tudi v naravno okolje, kjer za te potrebe niso potrebne zahtevne prostorske ureditve in rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. Rekreacija v naravnem okolju se usmerja v primestne gozdove nad Dravogradom in ob Dravi ter na obvodni pas vodotokov, kjer se urejajo poti in dostopi do vode, če te ureditve niso v nasprotju z varstvenimi režimi.

(2)Na območjih Košenjaka, Pohorja, Selovca, Strojne in ob Dravi z značilnimi naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih v skladu z varstvenimi režimi.

(3)Razvoj turizma se usmerja v območja z večjim turističnim potencialom: staro mestno jedro Dravograda, vaška jedra Črneč, Libelič, Trbonj in druga naselja s potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti.

(4)Pri načrtovanju turizma, rekreacije in prostočasnih dejavnosti se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zavarovanih območij. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik turizma in rekreacije (izletništvo, pohodništvo, lov, ribolov, kolesarjenje) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi.

(5)V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri tem se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. Načrtujejo se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture.

(6)Razvoj turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig kvalitete ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih (npr. Drava in priobalna zemljišča Drave) ali na naravovarstveno občutljivih območjih (npr. Košenjak).

(7)Rekreacijske ureditve, ki zahtevajo večje površine, večje gradbene posege in predstavljajo večje motnje (npr. športna igrišča, smučišče, vzletišče) se načrtujejo izven območij, ki so občutljiva za fragmentacijo, povzročanje hrupa in povečano prisotnost motenj (vodotoki, predvsem Dravograjsko jezero in gozdna zemljišča ob reki Dravi, ovršje Košenjaka nad 900 m n.v.) in ob obstoječi poselitvi, izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.

(8)Začasne objekte namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam se načrtuje v območjih za turizem in rekreacijo oziroma na infrastrukturno opremljenih stavbnih zemljiščih z dobrim dostopom.

(9)Usmeritve za razvoj turizma, rekreacije in prostočasnih dejavnosti so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5. 39. člen (pridobivanje mineralnih surovin)

(1)Območji površinskega pridobivanja mineralnih surovin sta peskokopa pri Gorčah in Trbonjah. Pridobivanja mineralnih surovin, vključno s transportom mora biti racionalno, sproti se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, po opustitvi dejavnosti pa se mora izvesti sanacija in rekultivacija z uvedbo ustrezne nadomestne rabe. Nelegalne kope v občini se evidentira in sanira, brez izkoriščanja mineralnih surovin.

(2)Pridobivanje mineralnih surovin se načrtuje racionalno z uporabo obstoječih območij in njihove širitve. Nova območja se načrtuje le izjemoma in izven naravovarstveno občutljivih območij (območja naravnih vrednot, najpomembnejši deli ekološko pomembnih območij, posebna in potencialna posebna varstvena območja).

(3)Izkoriščanje mineralnih surovin se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječe površinske kope v območjih z naravnimi kakovostmi se prednostno sanira s povrnitvijo v naravno stanje ali uredi kot nadomestni habitat.

(4)Usmeritve za razvoj pridobivanja mineralnih surovin so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.

1. 7.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
2. člen (usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih)

(1)Območje Občine Dravograd sodi zaradi vrednot kulturne krajine med posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Za kulturno krajino nižinskega dela občine je značilno prepletanje njivskih, travniških in gozdnih površin z gručasto poselitvijo v vasicah z dominantnimi zvoniki in s poselitvijo na pobočjih nad vasjo. Kulturno krajino višinskih območij občine oblikujejo avtohtona poselitev razloženih naselij in višinskih kmetij (celkov). Za ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino.

(2)Ohranjajo in razvijajo se posebna območja, ki so pomembna z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti. To so mestno jedro Dravograda, vaška jedra Bukovske vasi, Črneč, Gorč, Libelič, Otiškega Vrha, Šentjanža, Šentjedert, Trbonj, Viča. Posebna pozornost bo namenjena ohranjanju in razvoju celkov.

(3)Ohranjajo in razvijajo se območja, ki so spoznana kot kvalitetna s področja ohranjanja narave kot npr. krajinski park Košenjak - Velka, gozdni rezervat Bukovje na obrobju Pohorja, številne stoletne lipe, nahajališče minerala dravit, Dravograjsko jezero.

(4)Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5. 41. člen (usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)

(1)Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili teh predpisov. Za posege v območja ohranjanja narave je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojne službe za ohranjanje narave.

(2)Posebno varstveno območje (območja Natura 2000) je Zgornja Drava s pritoki. Posege in dejavnosti se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri: – ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, – ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo, – ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, – ohranja se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena, – čas izvajanja, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: – živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljvih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, – rastlinam prilagoditi tako, da se omogoči semenenje, naravno razmnoževanje ali druge oblike razmnoževanja.

(3)Na ekološko pomembnih območjih (Košenjak, Dolga Brda - Strojna, Pohorje, Zgornja Drava) se v čim večji možni meri ohranja naravna razsežnost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če je bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.

(4)Ohranjajo se naravne vrednote različnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovna naravna vrednota). Posegi na naravnih vrednotah se lahko izvajajo, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Naravne vrednote se praviloma ohranjajo v obstoječi rabi, ki mora potekati na sonaraven način, da ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira izvajanja njenega varstva.

(5)Ohranjajo se prvine biotske raznovrstnosti krajine kot so travniški sadovnjaki, mejice, žive meje, posamezna drevesa, skupine dreves, gozdni otoki.

(6)Usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5. 42. člen (usmeritve za varstvo kulturne dediščine)

(1)Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno vključevanje dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnava dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik ter prostorski potencial. Kulturna dediščina se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem.

(2)Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).

(3)Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev in drugi).

(4)Ohranja se izredno ogrožena etnološka dediščina (stare kmečke hiše, domačije, posamične kašče itd.) in se jo v večji meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi.

(5)Poleg objektov dediščine se varujejo tudi njihova vplivna območja, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vidnega vidika.

(6)Pri načrtovanju v krajini je treba upoštevati: – ohranjanje dediščinske kulturne krajine in drugih zvrsti dediščine ter drugih kakovostnih prostorskih struktur, ki ohranjajo in vzpostavljajo prepoznavnost krajine, – strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja, – ohranitev vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kakovostnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine, – izdelane raziskave s področja krajinskih, arhitekturnih in etnoloških regij ter ustrezne predpise s področja varstva kulturne dediščine, – varstvene režime za posamezna področja kulturne dediščine, – pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi kulturnega in zgodovinskega okolja z dediščino ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo, – izogibati se izkoriščanju naravnih surovin v območjih in v vplivnih območjih enot dediščine, – na območjih kulturne dediščine ali spomenikov ter njihovih vplivnih območjih vzpodbujati dejavnosti, ki krepijo prepoznavnost območij kulturne dediščine, – upoštevati kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (vode, relief, vegetacija), – izogibati se gradnji večjih infrastrukturnih objektov v območjih pomembnih prostorskih vedut, – ohranjati oziroma revitalizirati (renaturirati) naravne krajinske prvine, – poleg dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena, – ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.

(7)Usmeritve za varstvo kulturne dediščine so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.

1. 7.3 Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter za obrambne potrebe
2. člen (usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1)Omejujejo se posegi na ogrožena območja zaradi poplav, visoke podtalnice, hudournikov, zemeljskih ali snežnih plazov, erozije in podorov ter na varstvenih območjih. Tveganja zaradi naravnih in drugih nesreč se bodo zmanjšala s preventivnim načrtovanjem in umeščanjem dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih in z nadzorovanjem aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.

(2)Na ogroženih območjih je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč in z omejevanjem razvoja glede na stopnjo nevarnosti ter omogočiti intervencijo v izrednih razmerah. Na teh območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti, ki bi lahko povzročile naravne nesreče in povečala ogroženost prostora.

(3)Varujejo se poplavna območja (ob Meži, Mislinji in Dravi) in erozijska območja na Kozjem vrhu in Otiškem vrhu pred posegi, na teh območjih se načrtujejo in izvajajo ukrepi za sanacijo, posege se načrtuje z ustreznimi odmiki.

(4)Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti protipotresno projektirani in grajeni, upošteva se VII. in VIII. potresna stopnja po MSC lestvici.

(5)Za potrebe zaščite pred požarom se zagotavljajo zadostne količine vode iz hidrantnega omrežja, na vododeficitarnih območjih pa iz kapnic in protipožarnih bazenov in vodnih rezervoarjev.

(6)V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo posegi, ki bi pomenili dodatno tveganje za življenje ljudi, za materialne dobrine in naravo.

(7)Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in transport) je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe in ukrepe, da se preprečijo nesreče, verižne nesreče in zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje in pomoč. Posegi na teh območjih ali v vplivnih območjih so omejeni.

(8)V vseh ogroženih območjih ter v vseh poselitvenih območjih se zagotavljajo neovirani in ustrezno dimenzionirani dostopi intervencijskih in reševalnih vozil.

(9)Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.

2. člen (območja in objekti za obrambne potrebe) Na območju Občine Dravograd ni območij in objektov za obrambne potrebe.
3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
4. člen (namenska raba prostora)

(1)V OPN je določena osnovna namenska raba prostora, ki obsega: – stavbna zemljišča, – kmetijska zemljišča, – gozdna zemljišča, – vodna zemljišča, – druga zemljišča.

(2)Dejavnosti se usmerjajo v skladu s plansko opredeljeno namembnostjo površin in dopustnimi dejavnostmi v okviru posamezne pretežne podrobnejše namenske rabe. V posameznih območjih urejanja se omejujejo tiste dejavnosti, ki prekomerno in negativno vplivajo na osnovno prevladujočo rabo in lahko predstavljajo omejitev in razvrednotenje te rabe.

(3)Obstoječa stavbna zemljišča se ohranijo, razen območij, ki so z vidika varstva ogrožanja nesprejemljiva (npr. ohranjanje narave, poplavna območja). Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.

(4)Širitve stavbnih zemljišč so na območja, kjer je za racionalni in kvaliteten prostorski razvoj najbolj smotrno. Pri tem so v največji možni meri upoštevane naravne in ustvarjene kvalitete prostora ter omejitve glede varstvenih območij, območij kmetijskih zemljišč z višjimi bonitetami itd..

(5)Na območjih razpršene poselitve je možna širitev poselitve na kmetijska in gozdna zemljišča zaradi zagotovitve razvojnih površin kmetije in za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

(6)Nepozidana stavbna zemljišča se vračajo v kmetijska in gozdna zemljišča: – če je za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo z vidika prostorskega razvoja občine, – če so se na podlagi prostorskih analiz izkazala neustrezna za gradnjo, – če gre za območja z varstvenimi režimi, ki gradnje ne dopuščajo.

(7)Krčitev gozdov za ureditev kmetijskih zemljišč so na območjih, kjer je izkazan interes lastnikov zemljišč in s tem ni prizadeta funkcija gozda. Krčitve varovalnih gozdov za ureditev kmetijskih zemljišč niso dopustne.

(8)Vodna zemljišča se ohranjanjo v obstoječem obsegu.

(9)Degradirana zemljišča se sanirajo in rekultivirajo v kmetijske oziroma gozdne površine.

(10)Pri opredeljevanju namenske rabe zemljišč je treba upoštevati območja ohranjanja narave tako, da le-ta ne bodo prizadeta in da bo omogočeno varovanje, ohranjanje, vzdrževanje ter prezentacija.

(11)Pri pri določanju namenske rabe na območjih, kjer je evidentirana dediščina je potrebno: – namensko rabo prilagoditi rabi, ki bo v največji možni meri omogočala varovanje, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine, – na območjih registriranih arheoloških najdišč sprememba namenske rabe, glede na obstoječo namensko rabo, načeloma ni dopustna. Namenska raba na arheoloških najdiščih mora v prvi vrsti zagotavljati nepoškodovanost podzemnih ostalin, zato se morajo novi posegi načeloma izogibati znanim arheološkim najdiščem. Namenska raba se izjemoma lahko razlikuje od dejanske rabe, v kolikor stopnja varstva posameznega arheološkega najdišča to dopušča (glede na varstveni režim, ki velja za konkretno arheološko najdišče), – uvajanje rab oziroma dejavnosti, ki negativno vplivajo na pričevalnost in značaj dediščine in varovane krajinske značilnosti, ni dopustno, – na območjih dediščine in vplivnih območjih dediščine ni možno načrtovati območij za potrebe obrambe, velikih območij proizvodnih dejavnosti ali območij dejavnosti, ki bi bila v primeru oboroženega spopada potencialni cilj napada, – obrtne in industrijske obrate je treba umeščati v industrijsko cono Šentjanž, – pri načrtovanju v območjih turizma in rekracije je potrebno omogočiti dostop javnosti do kulturnih spomenikov. V območja kulturne dediščine se lahko poleg prvotnih funkcij umeščajo tudi tista, ki služijo turistični dejavnosti ali jo dopolnjujejo.

(12)Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.

2. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
3. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)S prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP) se ureja celotni prostor občine, razen območij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti (občinski podrobni prostorski načrti – OPPN). S PIP se začasno urejajo tudi območja planiranih OPPN do njihovega sprejetja.

(2)Pogoji za gradnjo so predvideni tako, da je hkrati z zagotavljanjem funkcionalnosti zadoščeno tudi vsem okoljevarstvenim vidikom, vidikom varovanja zdravja ljudi, bivalnega in delovnega okolja, varstva narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugim vidikom in predpisom na način, da se ne poslabšuje obstoječega stanja.

(3)Območja za industrijsko proizvodnjo so praviloma ločena od stanovanjskih območij, možno pa je prepletanje gospodarskih in centralnih dejavnosti, če so le-te med seboj združljive.

(4)Zagotavljajo se ukrepi za usklajeno in učinkovito opremljanje z GJI.

(5)Pogoje za oblikovanje se predvidi tako, da poleg zagotavljanja funkcionalnosti sledijo kulturnim, krajinskim in drugim značilnostim območja.

(6)Območja stavbnih zemljišč v naseljih, kjer ni predvidena izdelava podrobnih prostorskih izvedbenih aktov, se pri načrtovanju upoštevajo morfološke, urbanistične, oblikovalske in druge značilnosti naselja, v katerem se območje nahaja. 10. Usmeritve za urejanje prostora z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti 47. člen

(1)OPPN se izdelajo za območja, kjer je planirano oziroma pričakovano zahtevnejše prostorsko urejanje in infrastrukturno opremljanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in s katerimi se želi doseči racionalno rabo prostora, celovito infrastrukturno opremljenost območja, postopnost in zaporednost urejanja, omejitev vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje ter sodelovanje javnosti.

(2)Z OPPN se lahko, glede na zahtevnost in kompleksnost, ureja tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN grafično niso prikazana in se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih ureditev.

(3)V podrobnejše načrtovanje je zaradi celostnega urejanja možno priključiti tudi sosednja območja ali dele EUP – enot urejanja prostora.

(4)Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati registrirane enote kulturne dediščine skupaj z njihovimi vplivnimi območji ter režimi, ki v njih veljajo. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se območja urejajo z OPPN katerega sestavni del je konservatorski načrt za prenovo. III. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE DRAVOGRAD

1. Splošne določbe
2. člen (vsebina izvedbenega dela OPN) Izvedbeni del OPN določa prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP) za gradnjo objektov in druge posege v prostor. PIP so določeni za celotno območje Občine Dravograd, za posamezne vrste osnovne in podrobnejše namenske rabe površin ter za izjemne primere urejanja še s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za določene enote urejanja prostora.
3. Enote urejanja prostora
4. člen (enote urejanja prostora)

(1)Območje občine se deli na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP). Te določajo pogoje za urejanje: – posameznih naselij oziroma njihovih delov, objektov in drugih območij z enotno namensko rabo, – območij odprtega prostora (ODP).

(2)Za posamezno EUP veljajo: – skupni prostorski izvedbeni pogoji, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab (NRP) in podrobnejše namenske rabe (PNRP), – podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki se nanašajo na posamezno EUP.

(3)Skupni prostorski izvedbeni pogoji veljajo v vseh enotah urejanja prostora razen, če je s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(4)EUP se označujejo z oznako naselja in zaporedno številko (npr. BUK-1): +----------+-----------------------------+ |Oznaka |Ime naselja | +----------+-----------------------------+ |BUK |Bukovje | +----------+-----------------------------+ |BUV |Bukovska vas | +----------+-----------------------------+ |CRN |Črneče | +----------+-----------------------------+ |CRG |Črneška Gora | +----------+-----------------------------+ |DOB |Dobrova pri Dravogradu | +----------+-----------------------------+ |DRA |Dravograd | +----------+-----------------------------+ |GOR |Gorče | +----------+-----------------------------+ |GOV |Goriški Vrh | +----------+-----------------------------+ |KOV |Kozji Vrh nad Dravogradom | +----------+-----------------------------+ |LIB |Libeliče | +----------+-----------------------------+ |LIG |Libeliška Gora | +----------+-----------------------------+ |OJS |Ojstrica | +----------+-----------------------------+ |OTV |Otiški Vrh | +----------+-----------------------------+ |POD |Podklanc | +----------+-----------------------------+ |SEL |Selovec | +----------+-----------------------------+ |SVB |Sv. Boštjan | +----------+-----------------------------+ |SVD |Sv. Danijel | +----------+-----------------------------+ |DUH |Sv. Duh | +----------+-----------------------------+ |SPD |Šentjanž pri Dravogradu | +----------+-----------------------------+ |TOV |Tolsti Vrh | +----------+-----------------------------+ |TRB |Trbonje | +----------+-----------------------------+ |TRI |Tribej | +----------+-----------------------------+ |VEL |Velka | +----------+-----------------------------+ |VIC |Vič | +----------+-----------------------------+ |VRA |Vrata | +----------+-----------------------------+

(5)EUP odprti prostor (ODP) obsega prostor občine izven poselitvenih območij, površinskih kopov mineralnih surovin, območij infrastrukture in voda: +----------+-----------------------------+ |Oznaka |Obseg EUP | +----------+-----------------------------+ |ODP-1 |območje med Dravo in Mežo | +----------+-----------------------------+ |ODP-2 |območje severno od Drave | +----------+-----------------------------+ |ODP-3 |območje med Dravo in | | |Mislinjo | +----------+-----------------------------+ |ODP-4 |Območje med Mežo in Mislinjo | +----------+-----------------------------+ 3. Območja namenske rabe prostora 50. člen (območja namenske rabe prostora)

(1)Vsaka enota urejanja prostora ima določeno vrsto namenske rabe prostora, ki se deli na osnovno namensko rabo (NRP) in podrobnejšo namensko rabo (PNRP).

(2)Vrste namenske rabe prostora: +-----------------+----------------------+----------------------+ |Območja osnovne |Območja in površine |Členitev podrobnejše | |namenske rabe |podrobnejše namenske |namenske rabe (PPNRP) | |(NRP) |rabe (PNRP) | | +-----------------+----------------------+----------------------+ |

1. OBMOČJA | | | |STAVBNIH | | | |ZEMLJIŠČ | | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |S – OBMOČJA STANOVANJ | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | | |SSe – površine za | | | |eno- in | | | |dvostanovanjske | | | |stavbe | | | |SSv – površine za | | | |večstanovanjske | | | |stavbe | | | |SSm – površine za | | | |eno- in | | | |dvostanovanjske | | | |stavbe ter | | | |večstanovanjske | | | |stavbe | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |SB – stanovanjske | | | |površine za posebne | | | |namene | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |SK – površine |SKg – površine | | |podeželskega naselja |gospodarskih objektov | | | |v okviru kmetij | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |SP – površine | | | |počitniških hiš | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |C – OBMOČJA CENTRALNIH| | | |DEJAVNOSTI | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |CU – osrednja območja | | | |centralnih dejavnosti | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |CD – druga območja |CDc – območja verskih | | |centralnih dejavnosti |dejavnosti | | | |CDi – območja za | | | |izobraževanje | | | |CDz – območja za | | | |zdravstvo | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |I – OBMOČJA | | | |PROIZVODNIH DEJAVNOSTI| | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |IP – površine za | | | |industrijo | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |IG – površine za | | | |gospodarske cone | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |B – POSEBNA OBMOČJA | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |BT – površine za | | | |turizem | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |BD – površine drugih | | | |območij – nakupovalni | | | |centri | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |BC – športni centri | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |Z – OBMOČJA ZELENIH | | | |POVRŠIN | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |ZS – površine za | | | |oddih, rekreacijo in | | | |šport | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |ZP – parki | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |ZV – površine za | | | |vrtičkarstvo | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |ZD – druge urejene | | | |zelene površine | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |ZK – pokopališča | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |P – OBMOČJA PROMETNIH | | | |POVRŠIN | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |PC – površine cest | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |PŽ – površine železnic|PŽk – železniška | | | |proga v proučevanju – | | | |začasna kolesarska | | | |pot | +-----------------+----------------------+----------------------+ | | |PLv – vzletišče | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |T – OBMOČJA | | | |KOMUNIKACIJSKE | | | |INFRASTRUKTURE | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |T – območja | | | |komunikacijske | | | |infrastrukture | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |E – OBMOČJA ENERGETSKE| | | |INFRASTRUKTURE | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | | |Ee – območja za | | | |oskrbo z električno | | | |energijo | | | |Ed – območja | | | |varovalnega pasu | | | |daljnovodov | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |O – OBMOČJA OKOLJSKE | | | |INFRASTRUKTURE | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | | |Ov – območja oskrbe z | | | |vodo | | | |Oc – čistilne naprave | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |A – POVRŠINE RAZPRŠENE| | | |POSELITVE | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |A – površine razpršene|Ag – razpršena | | |poselitve |poselitev gospodarski | | | |objekti | +-----------------+----------------------+----------------------+ |
2. OBMOČJA | | | |KMETIJSKIH | | | |ZEMLJIŠČ | | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |K1 – NAJBOLJŠA | | | |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |K1 – najboljša | | | |kmetijska zemljišča | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |K2 – DRUGA KMETIJSKA | | | |ZEMLJIŠČA | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |K2 – druga kmetijska | | | |zemljišča | | +-----------------+----------------------+----------------------+ |
3. OBMOČJA | | | |GOZDNIH ZEMLJIŠČ | | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |G – gozdna zemljišča |Gv – varovalni | | | |gozdovi | | | |Gp – primestni | | | |gozdovi | +-----------------+----------------------+----------------------+ |
4. OBMOČJA VODA | | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |V – POVRŠINSKE VODE | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |VC – celinske vode | | +-----------------+----------------------+----------------------+ |
5. OBMOČJA | | | |DRUGIH ZEMLJIŠČ | | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |L – OBMOČJA MINERALNIH| | | |SUROVIN | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |LN – površine | | | |nadzemnega | | | |pridobivalnega | | | |prostora mineralnih | | | |surovin | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | |OO – OSTALA OBMOČJA | | +-----------------+----------------------+----------------------+ | | |OOn – ostale zelene | | | |obvodne površine | | | |OOs – sanacija | | | |degradiranih površin | +-----------------+----------------------+----------------------+
6. Skupni prostorski izvedbeni pogoji 4.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti, vrste objektov in vrste posegov
7. člen (vrste dovoljenih gradenj)

(1)Če ta odlok ali drugi predpisi ne določajo drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje gradnje v skladu z namensko rabo prostora: – dozidave in nadzidave objektov, – rekonstrukcije objektov, – odstranitve objektov, – vzdrževanje objektov,

(2)Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in vzdrževalna dela, razen odstranitve objektov, so dopustne samo na zakonito zgrajenih objektih.

(3)Dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je določena v prilogah 1 in 2, ki sta obvezni prilogi tega odloka. 52. člen (spremembe namembnosti objektov)

(1)Spremembe namembnosti legalno zgrajenih objektov so dopustne za dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora, določeno za posamezno enoto urejanja prostora.

(2)Za legalno zgrajene objekte, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo prostora, so dopustna nujna vzdrževalna dela, odstranitve objektov ali sprememba namembnosti objektov v skladu z namensko rabo in določili tega odloka. 53. člen (objekti razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih)

(1)V EUP z namensko rabo K1, K2, G in Gp so evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje in prikazani kot stavbišča v izvedbenem delu grafičnih prikazov OPN na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(2)Na obstoječih zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje, so za izboljšanje bivalnega standarda dopustni naslednji posegi: – rekonstrukcije objektov, – gradnja novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta, novi objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do 20 % BTP, – dozidave objektov do 20 % povečanja tlorisne površine, – nadzidave pritličnih objektov z izkoriščenim podstrešjem oziroma mansardo, – vzdrževanje objektov, – odstranitve objektov.

(3)Če obstoječi zakonito zgrajen objekt ni vrisan na karti iz prvega odstavka tega člena, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.

(4)Za določitev gradbene parcele k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu se uporabljajo določbe

1. člena tega odloka.
2. člen (drugi dopustni posegi v prostor)

(1)Če ta odlok ali drugi predpisi ne določajo drugače, so na celotnem območju občine dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nove gradnje in odstranitve: – cest in cestnih objektov, parkirnih površin, pločnikov, peš poti, dostopov za funkcionalno ovirane, kolesarskih stez in poti, dostopnih cest do objektov, avtobusnih postajališč, – vodovodnega omrežja, objektov in naprav vključno z zajetji, vodnjaki, črpališči, vodohrani, hidrantnim omrežjem in vodovodnimi rezervoarji za požarno vodo, – kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav vključno s črpališči, zadrževalnimi bazeni, razbremenilniki in čistilnimi napravami, – nadzemnih in podzemnih elektroenergetskih vodov napetosti 20 kV in manj, vključno s transformatorskimi postajami in javno razsvetljavo, – distribucijskega plinovodnega omrežja vključno z merilno regulacijskimi postajami, – kotlovnic za daljinsko ogrevanje objektov, vključno s toplovodnim omrežjem, – nadzemnega in podzemnega elektronsko komunikacijskega omrežja, objektov in naprav, – ostala GJI, vključno s priključki, – ureditve za šport in rekreacijo v naravi, – vodnogospodarskih ureditev in objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, – objektov in ureditev za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvo pred požarom, – objektov in naprav za potrebe raziskav in študijske dejavnosti, – spominskih obeležij.

(2)Če ta odlok ali drugi predpisi ne določajo drugače, so na območjih za poselitev poleg posegov iz prvega odstavka dopustna še vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nove gradnje in odstranitve: – javnih površin (večje peš površine, trgi), športnih in otroških igrišč, urbane opreme, spominskih obeležij, – urejenih zelenih površin, parkov, – ekoloških otokov.

(3)Na celotnem območju občine so dopustne raziskave nahajališč mineralnih surovin in podzemnih vod pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se zemljišča po raziskavah vrnejo v prvotno stanje.

(4)Objekti, ureditve in posegi iz prvega in drugega odstavka so dopustni, če niso v nasprotju z drugimi členi tega odloka in s predpisi, ki urejajo posamezna področja graditve in varstva. 4.1.1 Prosto