← Slovenija

Spremembe in dopolnitve Sodnega reda, stran 1637.

Na podlagi

  1. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 - ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A in 63/13) in po predhodno pridobljenem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne
  3. 2015 izdaja minister za pravosodje S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E Sodnega reda
  4. člen V Sodnem redu (Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/00, 113/00, 62/01, 88/01, 102/01, 22/02, 15/03, 75/04, 138/04, 74/05, 5/07, 82/07, 16/08, 93/08, 110/08, 117/08, 22/10 in 48/11) se drugi odstavek 8.a člena črta.
  5. člen V
  6. členu se za besedilom »oglasni deski« doda besedilo »in na spletni strani«.
  7. člen
  8. člen se spremeni tako, da se glasi: »
  9. člen V sodnih zgradbah niso dovoljena slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, razen za potrebe sodišča na tiskovnih konferencah, ob vnaprej dogovorjenih intervjujih, v primerih določenih v drugem in šestem odstavku tega člena in
  10. členu Sodnega reda ter v drugih primerih določenih z zakonom. Direktor sodišča oziroma generalni sekretar Vrhovnega sodišča lahko izjemoma v posameznih obrazloženih primerih odobri slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja posameznih prostorov znotraj sodne zgradbe, pri čemer se posnetke lahko uporablja in obdeluje le za čas in namen, ki ga je prosilec navedel v svoji pisni prošnji. Predsednik sodišča lahko, zaradi varovanja poteka glavne obravnave, varovanja zasebnosti udeležencev postopka in iz drugih opravičenih razlogov, osebam, ki so opremljene z napravami za slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, prepove vstop v sodno zgradbo. Osebe, ki imajo pri sebi naprave za slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, so dolžne s temi napravami ravnati tako, kot je določeno s hišnim redom sodišča. V primeru kršitve pravil glede slikovnega, zvočnega ali slikovno-zvočnega snemanja lahko sodišče zahteva umik objave posnetkov oziroma lahko osebam, ki niso spoštovale pravil glede snemanja, prepove vstop v sodno zgradbo z napravami, ki omogočajo snemanje. Dalj časa trajajočo uporabo prostorov sodne zgradbe zaradi daljšega slikovno-zvočnega snemanja (več kot en dan) in zaradi morebitnega obračunavanja najemnine za uporabo prostorov lahko dovoli ministrstvo, pristojno za pravosodje po predhodnem mnenju sodišča, ki upravlja sodno zgradbo.«.
  11. člen Tretji odstavek
  12. člena se spremeni tako, da se glasi: »Na ali ob sodni zgradbi, kjer je sedež sodišča, zunanji oddelek sodišča ali dislocirani oddelek sodišča, sta stalno izobešeni zastavi Republike Slovenije in Evropske unije.«.
  13. člen
  14. člen se spremeni tako, da se glasi: »
  15. člen Za zagotavljanje varnosti sodnikov, sodnega osebja, strank, udeležencev v postopkih in obiskovalcev, varovanje sodnih zgradb, vzdrževanje reda na sodišču, varovanje podatkov, funkcionalnih zemljišč, parkirišč, drugih objektov in opreme ter za varovanje premoženja se na podlagi ocene ogroženosti izvajajo naloge varovanja v skladu s pogodbo z izvajalci zasebnega varovanja, kot jih določa zakon, ki ureja zasebno varovanje. Pravosodni policisti zagotavljajo pomoč pri izvajanju varnostnih nalog na sodiščih v obsegu in v okviru njihovih pooblastil. Sodišča vzpostavijo varnostno arhitekturo z različnimi oblikami varovanja, ki glede na velikost, položaj, oceno ogroženosti in pomen zagotavlja ustrezno stopnjo varnosti. Sodišče vzpostavlja varnostno arhitekturo samostojno v okviru obsega odločanja in opravil sodne uprave. Vzpostavlja se načrtno, sorazmerno, trajno in po veljavnih varnostnih standardih, ki veljajo za varnost sodišč.«.
  16. člen
  17. do
  18. člen se spremenijo tako, da se glasijo: »
  19. člen V sodno zgradbo ni dovoljen vstop oboroženim osebam. Zaradi zagotavljanja varnosti se vstop lahko dovoli oboroženim pooblaščenim uradnim osebam zavodov za prestajanje kazni zapora, policije ter drugih pooblaščenih uradnih oseb državnih organov, ki imajo z zakonom določene pristojnosti policije, ko ti na sodišču opravljajo svoje uradne naloge. Vstop na sodišče se lahko dovoli tudi oboroženim osebam družb za zasebno varovanje, ko ti opravljajo naloge varovanja na podlagi in v okvirih, določenih s pogodbo s sodiščem.
  20. člen Predsednik sodišča, direktor sodišča ali generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s soglasjem predsednika sodišča pripravi oceno ogroženosti v skladu z metodologijo ministrstva, pristojnega za pravosodje. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, potrdi oceno ogroženosti, lahko pa zahteva njeno dopolnitev v primerih, ko ta bistveno odstopa od strokovnih meril, določenih z metodologijo ministrstva ali dejanskemu stanju ogroženosti sodišča. Oceno ogroženosti je potrebno dopolniti ob novih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na stopnjo ogroženosti sodišča.
  21. člen Sodnik in sodno osebje o motenju poslovanja sodišča, varnostnih grožnjah in drugih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost sodišča, obvestijo predsednika sodišča, direktorja sodišča ali generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter navedejo razloge in okoliščine ogroženosti. V primeru neposredne življenjske ogroženosti imajo pravico zahtevati takojšno zaščito varnostne službe sodišča, nato pa drugega pristojnega varnostnega organa ter o tem v najkrajšem možnem času obvestijo predsednika sodišča, direktorja sodišča ali generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Predsednik sodišča, direktor sodišča ali generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o ogroženosti takoj obvesti ministrstvo, pristojno za pravosodje, po potrebi pa tudi policijo. V primeru neposredne življenjske ogroženosti sodnika o ogroženosti takoj obvesti tudi generalnega direktorja policije zaradi odločitve o varovanju v skladu s predpisi o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, in o tem seznani ministrstvo, pristojno za pravosodje. Sodišče, na podlagi metodologije ministrstva, ki ureja obveščanje in poročanje, beleži varnostne dogodke o motenju poslovanja sodišča, varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost sodišča.
  22. člen Predsednik sodišča, direktor sodišča ali generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v skladu z metodologijo ministrstva, pristojnega za pravosodje, izdela letno poročilo o varnostnem poslovanju sodišč, ki vsebuje vse podatke o varnostnem poslovanju sodišča, motenju poslovanja sodišča, varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na oceno ogroženosti sodišča. Letno poročilo o varnostnem poslovanju sodišča se izdela do
  23. februarja za preteklo koledarsko leto.«.
  24. člen
  25. člen se spremeni tako, da se glasi: »
  26. člen Kot notranja organizacijska enota Vrhovnega sodišča Republike Slovenije deluje Center za informatiko (v nadaljnjem besedilu: CIF), ki skrbi za izvajanje enotne tehnološke in informacijske podpore poslovanja sodišč in pravno informacijskega sistema sodišč. CIF vodi predsednik sodišča ali po njem določen sodnik.«.
  27. člen V prvem odstavku 50.b člena se besedilo »Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije« nadomesti z besedo »CIF«.
  28. člen
  29. člen se spremeni tako, da se glasi: »
  30. člen Drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil dajejo sodišča pomoč s posredovanjem podatkov, spisov in listin na vpogled oziroma omogočajo njihovo kopiranje, izpis ali prepis, če tako določa zakon.«.
  31. člen
  32. člen se spremeni tako, da se glasi: »
  33. člen Na poslovanju izven sedeža sodišča se v izjemnih primerih lahko piše zapisnik tudi na roke s črnilom ali kemičnim svinčnikom ali se zvočno snema. Zapisnik iz prejšnjega odstavka je treba takoj, ko je to tehnično izvedljivo prepisati ter prepis priložiti k izvirniku. Po prepisu zvočnega posnetka mora sodišče strankam dostaviti izvod prepisa. Vsaka stranka lahko v roku treh dni po prejemu prepisa zapisnika poda pripombe, sicer se prepis šteje za brezhibnega. Sodišče mora hraniti posnetek, dokler ne preteče rok za pripombe na zapisnik. Potek naroka, glavne obravnave ali drugega uradnega opravila se lahko skladno z določili procesnih zakonov stenografira, zvočno snema ali zvočno-slikovno snema.«.
  34. člen V 130.c členu se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Vrhovno sodišče Republike Slovenije in organ, pristojen za prisilno izterjavo davkov, skleneta dogovor o poteku in načinu prenosa podatkov za vsa sodišča.«.
  35. člen
  36. člen se spremeni tako, da se glasi: »
  37. člen Strategijo razvoja informacijske podpore v poslovanju sodišč sprejme Svet uporabnikov za informatizacijo sodišč (v nadaljnjem besedilu: svet uporabnikov) na podlagi predhodnega mnenja ministrstva, pristojnega za javno upravo, na predlog direktorja CIF. Svet uporabnikov sestavljajo naslednji člani: – vodje služb za informatiko posameznih sodišč, – predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, – sodnik, ki je določen za vodenje CIF, – direktor CIF, – predstavnik sodnega sveta, – državni sekretar ministrstva, pristojnega za pravosodje, – dodatni predstavnik ministrstva, pristojnega za pravosodje in – direktor direktorata, pristojnega za informatiko javne uprave. Natančnejša pravila o organizaciji, pristojnostih, načinu delovanja in vodenju sveta uporabnikov določa poslovnik, ki ga sprejme svet uporabnikov z večino glasov njegovih članov. Pogoje za delo sveta uporabnikov zagotavlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije.«.
  38. člen V
  39. členu se besedilo »Centra za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (CIF)« nadomesti z besedo »CIF«.
  40. člen V prvem odstavku
  41. člena se besedilo »Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (CIF)« nadomesti z besedo »CIF«.
  42. člen
  43. do
  44. člen se spremenijo tako, da se glasijo: »
  45. člen Poslovanje CIF se uredi s poslovnikom, ki ga sprejme predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za pravosodje.
  46. člen Sodišča so dolžna uporabljati računalniške programe za vodenje informatiziranih sodnih vpisnikov in sodnih postopkov ter uporabljati obrazce sodnih pisanj, ki so njihov sestavni del. Za enotno uporabo računalniških programov lahko predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izda obvezna uporabniška navodila. Uporabniška navodila se objavijo v notranjem informacijskem sistemu sodišč.
  47. člen O razporejanju opreme na sodišča odloča predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali po njem določen sodnik po predhodnem mnenju direktorja CIF.«.
  48. člen V drugem odstavku
  49. člena se za drugo alineo doda nova tretja alinea, ki se glasi: »– če v primeru iz prejšnje alinee ne nastopajo stranke oziroma udeleženci, zoper katere je vložen procesni akt, se zadeve najprej razvrstijo po abecednem redu začetnic priimkov oziroma imen strank ali udeležencev, ki so procesni akt vložili ter se dodelijo sodnikom upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov,«. Dosedanji druga in tretja alinea postaneta tretja in četrta alinea.
  50. člen Za devetim odstavkom
  51. člena se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »Ob prenehanju sodniške funkcije oziroma sodniške službe ali v primeru izrabe toge poskrbi za njeno uničenje sodišče, kjer sodnik opravlja sodniško službo.«.
  52. člen Drugi odstavek
  53. člena se spremeni tako, da se glasi: »Posamezna sodna dejanja se lahko tudi zvočno snemajo, zvočno-slikovno snemajo ali stenografirajo.«. V tretjem odstavku se besedilo »svinčnikom, stenografirane ali snemane s tehničnim sredstvom« nadomesti z besedilom »svinčnikom ali stenografirane«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Z zvočnimi in zvočno-slikovnimi posnetki se ravna skladno z določili procesnih zakonov.«.
  54. člen V šestem odstavku
  55. člena se črta beseda »samo«. Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: »Vsakdo se lahko v skladu z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, seznani z lastnimi osebnimi podatki, ki jih ima sodišče v svojem arhivu. Za dostop do teh podatkov se uporabljajo določbe tega člena, ki urejajo dostop vpisničarjev do arhiviranih spisov.«.
  56. člen Za prvim odstavkom
  57. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Podatki iz registrov in javnih knjig iz pristojnosti sodišča se hranijo v skladu z roki iz zakonov, ki urejajo registre in javne knjige.«. Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
  58. člen 269.a člen se spremeni tako, da se glasi: »269.a člen Za odčrtanje izvršilnih zadev (I in VL) in zadev zavarovanja (Z) veljajo naslednja določila:
  59. Odčrtavanje izvršilnih zadev: 1.
  60. izvršba za izterjavo denarne terjatve 1.1.
  61. izvršba na premičnine, ko sklep o izvršbi postane pravnomočen; 1.1.
  62. izvršba na denarno terjatev dolžnika, ko je opravljen prenos terjatve; 1.1.
  63. izvršba na plačo in druge denarne prejemke, ko sklep o izvršbi postane pravnomočen; 1.1.
  64. izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, ko sklep o izvršbi postane pravnomočen; 1.1.
  65. izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine oziroma da se izročijo nepremičnine, ko je izdan sklep o prenosu terjatve na upnika; 1.1.
  66. izvršba na druge premoženjske oziroma materialne pravice, ko sodišče prejme pisno poročilo izvršitelja o opravljenih neposrednih dejanjih izvršbe; 1.1.
  67. izvršba na nematerializirane vrednostne papirje, ko sklep o prenosu nematerializiranih vrednostnih papirjev postane pravnomočen; 1.1.
  68. izvršba na delež družbenika, ko je izdan sklep o poplačilu; 1.1.
  69. izvršba na nepremičnine, ko je izdan sklep o poplačilu; 1.1.
  70. sodni penali, ko sklep o plačilu sodnih penalov postane pravnomočen;
  72. izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve 1.2.
  73. izročitev in dobava premičnin, ko sodišče prejme pisno poročilo izvršitelja o opravljenih neposrednih dejanjih izvršbe, razen če – določene stvari niso bile najdene, ko sklep o izplačilu vrednosti stvari upniku postane pravnomočen; – nadomestne stvari niso bile najdene, ko sklep o izvršbi zaradi položitve zneska za nakup stvari postane pravnomočen; – nadomestnih stvari ni bilo mogoče kupiti kje drugje, ko sklep o izplačilu vrednosti stvari upniku postane pravnomočen; 1.2.
  74. izpraznitev in izročitev nepremičnin, ko sodišče prejme poročilo izvršitelja o opravljenih izvršilnih dejanjih; 1.2.
  75. obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti: – če gre za dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug, za vzpostavitev prejšnjega stanja ali ponovno motenje posesti, ko sklep o izvršbi postane pravnomočen, če pa je sodišče naložilo dolžniku, da založi znesek za stroške izvršilnega dejanja in jih dolžnik ne plača, ko sklep o izvršbi za njihovo izterjavo postane pravnomočen; – če gre za dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik ter za dopustitev in opustitev, ko prvi sklep o denarni kazni postane pravnomočen; 1.2.
  76. vrnitev delavca na delo, ko prvi sklep o denarni kazni postane pravnomočen; 1.2.
  77. razdelitev stvari: – ko sodišče prejme pisno poročilo izvršitelja o opravljenih neposrednih dejanjih izvršbe; – v primerih ko gre za razdelitev nepremičnine, ko je izdan sklep o delitvi kupnine; 1.
  78. izvršba v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki: – pri posredni izročitvi, ko prvi sklep o denarni kazni postane pravnomočen; – pri neposredni izročitvi, ko sodišče prejme pisno poročilo izvršitelja o opravljenih neposrednih dejanjih izvršbe; 1.
  79. izvršba na podlagi verodostojne listine V primeru ugovora zoper sklep o izvršbi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, sodišče odčrta zadevo kot končano z izdajo sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba. 1.
  80. Ustavitev izvršbe in izpolnitev terjatve Če je izvršba ustavljena oziroma terjatev poplačana ali izpolnjena, preden je bila zadeva odčrtana po prejšnjih določbah, se izvršilna zadeva odčrta kot končana na dan, ko je izdan sklep o ustavitvi postopka ali ustavitvi izvršbe oziroma, ko je sodišče prejelo obvestilo o poplačilu ali izpolnitvi terjatve. 1.
  81. Izvršba z dvema ali več izvršilnimi sredstvi Če je sodišče dovolilo izvršbo z dvema ali več izvršilnimi sredstvi, se zadeva odčrta, ko je izvršba končana z vsemi izvršilnimi sredstvi. Če je bil upnik v izvršilni zadevi poplačan z enim od več dovoljenih izvršilnih sredstev, sodišče hkrati odčrta kot rešene tudi tiste izvršilne zadeve, ki so bile posebej vpisane na podlagi istega izvršilnega naslova.
  82. Odčrtanje zadev zavarovanja: 2.
  83. zastavna pravica 2.1.
  84. zastavna pravica na nepremičnini, ko je sklep o vpisu zastavne pravice vročen zemljiškoknjižnemu sodišču, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, pa ko sodišče prejme zapisnik o rubežu; 2.1.
  85. zastavna pravica na premičnini, ko sodišče prejme pisno poročilo izvršitelja o opravljenih neposrednih dejanjih zavarovanja; 2.
  86. predhodne odredbe 2.2.
  87. rubež premičnin, ko postane sklep o predhodni odredbi pravno močen; 2.2.
  88. rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo stvari, ko postane sklep o rubežu pravnomočen in je vročen dolžnikovemu dolžniku; 2.2.
  89. rubež drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic, ko postane sklep o rubežu pravnomočen; 2.2.
  90. rubež denarnega zneska na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet, ko postane sklep o predhodni odredbi pravnomočen in je vročen organizaciji za plačilni promet; 2.2.
  91. vpis zastavne pravice na deležu družbenika v družbi, ko postane sklep o zastavni pravici pravnomočen in je vročen sodnemu registru; 2.2.
  92. vpis zastavne pravice na nematerializiranih vrednostnih papirjih, ko postane sklep o vpisu zastavne pravice pravnomočen in je vročen centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev; 2.2.
  93. predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini, ko postane sklep o vpisu zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici pravnomočen in je vročen zemljiškoknjižnemu sodišču, če nepremičnina ni vpisana, pa ko sodišče prejme zapisnik o rubežu; 2.
  94. začasne odredbe 2.3.
  95. začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve 2.3.1.
  96. prepoved, da dolžnik ne sme razpolagati s premičninami ter hrambo teh stvari, ko postane sklep o začasni odredbi pravnomočen; 2.3.1.
  97. prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini, ko postane sklep o vpisu začasne odredbe pravnomočen in je vročen zemljiškoknjižnemu sodišču, če nepremičnina ni vpisana, pa ko sodišče prejme zapisnik o rubežu; 2.3.1.
  98. prepoved dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi, ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen in je vročen dolžnikovemu dolžniku; 2.3.1.
  99. nalog organizaciji za plačilni promet, da mora dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovemu nalogu odreči izplačilo denarnega zneska z dolžnikovega računa, za katerega je izdalo začasno odredbo, ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen in je vročen organizaciji za plačilni promet; 2.3.1.
  100. druge začasne odredbe, ko postane sklep o začasni odredbi pravnomočen; 2.3.
  101. začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve 2.3.2.
  102. prepoved odtujitve in obremenitve premičnin, na katere meri terjatev, ter hrambo teh stvari, ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen; 2.3.2.
  103. prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev z vpisom prepovedi v zemljiški knjigi, ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen in je vročen zemljiškoknjižnemu sodišču, če nepremičnina ni vpisana, pa ko sodišče prejme zapisnik o rubežu; 2.3.2.
  104. prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev, ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen; 2.3.2.
  105. prepoved dolžnikovemu dolžniku, da ne sme izročiti dolžniku stvari, na katere meri terjatev, ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen in je vročen dolžnikovemu dolžniku; 2.3.2.
  106. plačevanje nadomestila plače delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja, če je to potrebno za preživljanje delavca in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati, ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen in je vročen delodajalcu; 2.3.2.
  107. druge začasne odredbe, ko postane sklep o začasni odredbi pravnomočen. 2.
  108. Ustavitev zavarovanja Če je zavarovanje ustavljeno preden je zadeva odčrtana po prejšnjih določbah, se zadeva zavarovanja odčrta kot končana na dan, ko je izdan sklep o ustavitvi postopka zavarovanja oziroma zavarovanja ali ko se šteje zavarovanje za ustavljeno. 2.
  109. Zavarovanje z dvema ali več sredstvi zavarovanja Če je sodišče dovolilo zavarovanje z dvema ali več sredstvi zavarovanja, se zadeva odčrta kot končana na dan, ko je zavarovanje končano z vsemi sredstvi zavarovanja.«.
  110. člen V prvem odstavku
  111. člena se
  112. točka spremeni tako, da se glasi: »
  113. civilne zadeve – Vpisnik za pravdne zadeve P obr. SR št. 53 – Vpisnik za plačilne naloge Pl obr. SR št. 54 – Vpisnik za izvršilne zadeve na podlagi izvršilnega naslova I – Vpisnik za zadeve zavarovanja Z – Vpisnik za izvršilne zadeve na podlagi verodostojne listine VL – Vpisnik za zapuščinske zadeve D obr. SR št. 56 – Vpisnik za nepravdne zadeve N obr. SR št. 57 – Vpisnik za zemljiškoknjižne zadeve Dn obr. SR št. 58 – Vpisnik za razne zemljiškoknjižne zadeve Rz obr. SR št. 59 – Vpisnik za vodenje evidence izdanih zemljiškoknjižnih izpiskov Izp obr. SR št. 60 – Vpisnik za zadeve pravne pomoči Pom obr. SR št. 61 – Vpisnik za zadeve pridržanja Pr obr. SR št. 62 – Vpisnik za razne civilne zadeve R obr. SR št. 51.«.
  114. člen Naslov
  115. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vpisnik I«. Prvi in drugi odstavek se spremenita tako, da se glasita: »V vpisnik I vpisujejo sodišča izvršilne zadeve na podlagi izvršilnega naslova. Če upnik predlaga na podlagi istega izvršilnega naslova več izvršilnih sredstev, vsako s posebnim predlogom za izvršbo, se vsak tak predlog vpiše v I vpisnik kot samostojna zadeva. Če upnik predlaga z enim predlogom za izvršbo več izvršilnih sredstev, se tak predlog vpiše v I vpisnik kot ena zadeva za vsa izvršilna sredstva. Če upnik v že vpisani zadevi iz I vpisnika predlaga nadaljevanje izvršbe z drugimi sredstvi ali predmeti izvršbe, se izvršba z dodatno predlaganimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti izvršbe vodi v že obstoječi I zadevi.«. Četrti in enajsti odstavek se črtata. Dosedanji peti do deseti odstavek postanejo četrti do deveti odstavek.
  116. člen 300.a člen se spremeni tako, da se glasi: »Vpisnik Z 300.a člen V vpisnik Z vpisujejo sodišča zadeve zavarovanja.«.
  117. člen Za 300.a členom se doda nov 300.b člen, ki se glasi: »Vpisnik VL 300.b člen V vpisnik VL vpisujejo sodišča izvršilne zadeve na podlagi verodostojne listine. Za vpisnik VL se smiselno uporabljajo določbe drugega do devetega odstavka
  118. člena tega sodnega reda.«.
  119. člen V prvem odstavku
  120. člena se za dvanajsto alineo pika nadomesti z vejico in dodata novi trinajsta in štirinajsta alinea, ki se glasita: »– vzpostavitev etažne lastnine, – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi.«.
  121. člen V prvem odstavku
  122. člena se besedilo »odločb ter zahteve o prenosu pristojnosti in spore glede pristojnosti.« nadomesti z besedilom »odločb, zahteve o prenosu pristojnosti, spore glede pristojnosti in predloge za sodno poravnavo pred nameravano vložitvijo tožbe.«.
  123. člen V prvem in drugem odstavku
  124. člena se za besedilom »I« doda besedilo »in VL«. V četrtem odstavku se črta besedilo »(sedmi odstavek
  125. člena ZIZ)«.
  126. člen V prvem odstavku
  127. člena se črtata besedi »gotovina in« in besedilo »tuje valute,«.
  128. člen V prvem odstavku
  129. člena se črtata besedi »tujih držav«.
  130. člen Za
  131. členom se doda nov 369.a člen, ki se glasi: »369.a člen Nematerializirane vrednostne papirje se hrani na posebnem računu, ki ga za sodišče odpre centralna klirinško depotna družba.«.
  132. člen Drugi odstavek navodila Obrazca SR št. 23 se spremeni tako, da se glasi: »V stolpec 4 se vpisuje dejanska poraba časa, potrebnega za opravo nujnih procesnih dejanj.«.
  133. člen Obrazec SR št. 55 se črta. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
  134. člen Sodišča pripravijo ocene ogroženosti na podlagi metodologije ministrstva, pristojnega za pravosodje, po poteku petletnega roka od njene potrditve. Sodišča beležijo varnostne dogodke, nastale od
  135. januarja 2015 naprej, na podlagi metodologije ministrstva, pristojnega za pravosodje.
  136. člen Spremenjeni 269.a člen, spremenjeni
  137. člen, spremenjeni
  138. člen, spremenjeni 300.a člen in novi 300.b člen se začnejo uporabljati
  139. januarja
  140. Zadeve, v katerih je bil predlog za izvršbo iz gospodarskih sporov ali predlog za izvršbo na nepremičnine vložen do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka, se še naprej vodijo v vpisniku Ig in In po določbah Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/00, 113/00, 62/01, 88/01, 102/01, 22/02, 15/03, 75/04, 138/04, 74/05, 5/07, 82/07, 16/08, 93/08, 110/08, 117/08, 22/10 in 48/11). Spremenjena 1.1.
  141. točka 269.a člena se uporablja za zadeve, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen od
  142. januarja 2015 dalje.
  143. člen Svet uporabnikov uskladi poslovnik iz tretjega odstavka
  144. člena Sodnega reda z določbami spremenjenega
  145. člena,
  146. člena,
  147. člena,
  148. člena,
  149. člena in
  150. člena Sodnega reda v treh mesecih po uveljavitvi teh Sprememb in dopolnitev Sodnega reda.
  151. člen Te Spremembe in dopolnitve Sodnega reda začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-161/2014 Ljubljana, dne
  152. februarja 2015 EVA 2014-2030-0034 mag. Goran Klemenčič l.r. Minister za pravosodje Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.