Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, s

Na podlagi

člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), in 14/15 – ZUUJFO) in
člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na
redni seji dne
2015 sprejel O D L O K o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici I. UVODNE DOLOČBE
člen (predmet odloka)

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (v nadaljevanju OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2)Občinski prostorski načrt Občine Sveti Jurij ob Ščavnici je izdelal ZEU – družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Staneta Rozmana 5, 9000 Murska Sobota, pod št. projekta OPN 4/08. Sestavni del odloka sta grafični in tekstualni del OPN. 2. člen (vsebina in sestavine prostorskega načrta)

(1)OPN Občine Sveti Jurij ob Ščavnici vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2)Strateški del OPN določa: – izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine; – zasnova prostorskega razvoja občine; – zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; – usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo; – usmeritve za razvoj v krajini; – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; – usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo; – posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote; – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev; – koncept prostorskega razvoja občinskega središča.

(3)V izvedbenem delu prostorskega načrta se določijo: – enote urejanja prostora (EUP); – območja namenske rabe prostora (NRP); – območja urejanja gospodarske javne infrastrukture (GJI), – prostorski izvedbeni pogoji (PIP); – območja, za katere se pripravi občinski podrobnejši prostorski načrt (OPPN).

(4)OPN je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za posege v prostor na celotnem območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ali drugimi državnimi in pokrajinskimi izvedbenimi prostorskimi akti.

(5)Sestavni deli prostorskega načrta so: – besedilo prostorskega načrta: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne določbe; – grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela, grafični prikazi izvedbenega dela in grafični prikazi posebnega dela.

(6)Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora. II. STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 3. člen (izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine)

(1)Občinski prostorski načrt Občine Sveti Jurij ob Ščavnici temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. Zagotavlja se varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti.

(2)Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je ena od treh novo nastalih občin na območju bivše Občine Gornja Radgona in zavzema del Ščavniške doline, na severu južne obronke Kapelskih goric, na jugu pa prehaja v hribovite Slovenske gorice. Ustanovljena je bila leta 1994. Celotna občina meri 5132 ha in šteje 2894 prebivalcev (Statistični Urad, leto 2012). Povprečna gostota naseljenosti je 56 prebivalca na km 2 . Občino sestavlja 27 naselij in sicer: Biserjane, Bolehnečici, Blaguš, Brezje, Čakova, Dragotinci, Gabrc, Galušak, Grabonoš, Grabšinci, Jamna, Kočki Vrh, Kokolajnščak, Kraljevci, Kupetinci, Kutinci, Mali Moravščak, Rožički Vrh, Selišči, Slaptinci, Sovjak, Stanetinci, Stara Gora, Terbegovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Ženik, Žihlava. Prebivalstvo v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici se še v veliki meri ukvarja s kmetijstvom, ostali so zaposleni v okoliških mestih ali pa so samozaposleni.

(3)Naselje Sveti Jurij ob Ščavnici zagotavlja prebivalcem možnost za vsakodnevno oskrbo, informiranje, izobrazbo in druženje (vrtec in osnovna šola, pošta, banka, kulturni dom, zdravstveni dom, krajevni urad ipd.), medtem ko v ostalih naseljih prevladuje stanovanjska in kmetijska funkcija. Zaradi opremljenosti z družbenimi in servisnimi dejavnostmi v naselju Sveti Jurij ob Ščavnici in Jamna se spodbuja urbanizacija v občinskem središču in povezava z ostalimi naselji.

(4)Lokacija v bližini priključka na avtocesto in oskrbne postaje ter siceršnja dobra povezanost z zaledjem dveh občin daje možnost za razvoj nekaterih aktualnih dejavnosti, ki bodo zagotavljale nekaj delovnih mest v bližini kraja bivanja in pospešeno vplivale na razvoj občine.

(5)Cilji prostorskega razvoja Občine Sveti Jurij ob Ščavnici so: – varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti, – ustvariti kvalitetne pogoje bivanja s sanacijo obstoječih in z zagotovitvijo novih bivalnih površin, – zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo, – usmeriti dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja, – zagotoviti delovna mesta v občini z zagotovitvijo površin za gospodarske dejavnosti ob avtocestnem priključku in v bližini občinskega središča, – v občinskem središču zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih in centralnih dejavnosti in stanovanjskih območij in ohraniti kulturno dediščino in identiteto centralnega dela naselja Sveti Jurij ob Ščavnici, – ohraniti prostorsko identiteto vseh naselij, – zagotoviti možnost dopolnilne gradnje v vinogradniških območjih zaradi ohranjanja poselitve, ohranjanja vinogradniške dejavnosti in razvoja podeželskega turizma, – vzpodbujati rabo obnovljivih virov energije, – vzpodbujati racionalno ravnanje z odpadki, postavitev zbiralnic ločeno zbranih odpadkov, – razvijati turistično dejavnost v vinorodnih območjih, v občinskem središču Sveti Jurij ob Ščavnici, v naselju Stara Gora in ob Blaguškem jezeru, – dopolniti mrežo kolesarskih in pohodniških poti kot turistično ponudbo v sklopu izletniškega turizma, – varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti, – varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. 4. člen (zasnova prostorskega razvoja občine) Poselitev

(1)Prednostno območje za razvoj poselitve je občinsko središče, ki ga predstavlja strnjeni del naselij Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamna in Biserjane ter del naselja Blaguš, v katerih je zagotovljena večina družbenih funkcij, ki zadovoljujejo potrebe prebivalstva na lokalnem nivoju. Občinsko središče je opremljeno z vso potrebno gospodarsko infrastrukturo oziroma je ta v fazi izvedbe in leži na križišču dveh pomembnih regionalnih cest in sicer ob cesti Ljutomer–Sveti Jurij ob Ščavnici–Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici–Senarska ter v bližini avtocestnega priključka, zato predstavlja kvalitetno bivalno območje. Kot dopolnilna gradnja in zaokrožitev se razvijajo tudi ostala podeželska naselja. Gričevnato območje Občine Sveti Jurij ob Ščavnici predstavljajo razpotegnjena slemenska naselja in razpršena poselitev v dolinah s posameznimi večjimi in manjšimi zaselki in s posameznimi domačijami ob komunikacijah. Kot turistično središče je v občini opredeljeno še naselje Stara Gora. Ostala naselja so podeželska naselja, z ohranjenimi kmečkimi gospodarstvi. Zaradi ohranjanja lokalnega prebivalstva na gričevnatem predelu občine se poleg gradnje stanovanjskih dopušča tudi gradnja vinogradniških objektov in počitniških hiš. Poselitev naj se usmerja izven območij naravnih vrednot in varovanih habitatnih tipov. Stanovanja in centralne dejavnosti

(2)Stanovanja se zagotavljajo kot individualne stanovanjske hiše v vseh naseljih. V naselju Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer je že nekaj večstanovanjskih objektov, se novo blokovsko zazidavo umesti v centralni del naselja, poleg obstoječih večstanovanjskih objektov in odmaknjeno od glavne ceste. V ostalih naseljih površin za blokovsko zazidavo ne načrtujemo. Proizvodne in ostale gospodarske dejavnosti

(3)Potrebno je ohranjati in razvijati dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in okoljsko sprejemljivimi programi. Proizvodne dejavnosti se usmerja v novo poslovno obrtno cono Grabonoš v bližini avtocestnega priključka in oskrbne postaje. Manjše širitve poslovno obrtnih dejavnosti so dopustne še ob rastlinjaku v naselju Sveti Jurij ob Ščavnici, ob trgovsko-skladiščnem obratu Panvita z bencinsko črpalko v naselju Žihlava in na območju obstoječe gospodarske cone (bivše državno kmetijsko gospodarstvo) v naselju Žihlava. V naselju Jamna, ob regionalni cesti, se načrtuje manjša trgovsko poslovna cona. Manjši poslovni objekti se nameščajo tudi v ostalih naseljih z namenom ohranjanja poselitve, vendar ne smejo presegati normativnih vrednosti negativnih vplivov na okolje. Drugih večjih proizvodnih-gospodarskih dejavnostih občina ne načrtuje. Športne, rekreacijske in turistične dejavnosti

(4)Razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se usmerja na že določene in nove površine v in izven naselij. Širitev rekreacijskih površin se nameni poleg obstoječih športno rekreacijskih površin ob Osnovni šoli. Razvoj turistične dejavnosti se intenzivno razvija ob Blaguškem jezeru. Nekatere dejavnosti so ob jezeru že aktivirane. Okolica Blaguškega jezera ima razgibano konfiguracijo terena, kar omogoča vsebinsko delitev na dve temeljni interesni coni. Prva se nahaja v JV delu in ima neposreden dostop na glavno cesto, zato je cilj obiska večine dnevnih obiskovalcev. Druga se nahaja na nasprotni, ves dan sončni strani in bo v prihodnosti namenjena pretežno bivalnim vsebinam. Prav tako se spodbuja kmetijsko-vinski turizem na vinorodnih območjih, za katerega je v občini dovolj priložnosti. Kolesarske poti se načrtujejo predvsem po slemenih vinogradniških območij, okoli Blaguškega jezera v navezavi na občinsko središče in tudi v povezavi s sosednjimi občinami. Kmetijstvo

(5)Povečuje se število večjih kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko kmetovanje se zmanjšuje. Tudi povečan trend razvoja ljubiteljskega vinogradništva iz 80-ih in 90-ih let se zmanjšuje. Kmetijska dejavnost postaja čedalje bolj panoga, enakovredna ostalim dejavnostim, s katero se je možno tudi preživljati. Poljedelstvo in živinoreja se intenzivno razvijata. Na gričevnatem območju občine narašča težnja po dopolnilnih kmetijskih dejavnostih (turistične kmetije, vinotoči) v povezavi z intenzivnim vinogradništvom. Na gričevnatem območju je zaznati je tudi povečan trend razvoja sadjarstva. Kmetijstvo je potrebno ohranjati predvsem z vidika kulturne krajine. 5. člen (zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena) Prometna infrastruktura

(1)Na območju občine je prometno omrežje sestavljeno iz cestnega prometnega sistema ter površin za mirujoči promet. Avtocestni priključek Sv. Jurij ob Ščavnici v naselju Grabonoš izrazito povečuje promet skozi lokalno središče, kar predstavlja velike obremenitve cestne infrastrukture ter posledično obremenjenost okolja z emisijami in hrupom.

(2)Nadaljnji razvoj prometne infrastrukture je treba usmerjati tako, da se v občini zagotovi zadovoljivo pretočnost cest, višjo raven opremljenosti prometne infrastrukture z namenom zagotovitve večje varnosti za vse udeležence v prometu (kolesarji, pešci) in dvigovanja kvalitete bivanja. Kvaliteten razvoj prometne infrastrukture, zlasti z rekonstrukcijami regionalnih cest, se bo odražal v nadaljnjem pozitivnem razvoju poselitve, manjših negativnih učinkih prometa na bivalno okolje ter pospešenem razvoju gospodarstva in drugih dejavnosti.

(3)Omrežje državnih cest sestavljajo avtocesta ter regionalne ceste.

(4)Lokalno cestno omrežje bo občina vzdrževala, prenavljala ter dopolnjevala s cestno opremo z namenom zagotovitve dostopnosti ter varnosti. Na posameznih odsekih lokalnih cest, zlasti pa na poteku skozi naselje, se občina zavzema za prenovo cestnega omrežja ter izvedbo ukrepov za umirjanje prometa. Pred novogradnjami, oziroma novimi kategorizacijami je treba urediti katastrsko (geodetsko in lastniško) stanje obstoječih kategoriziranih občinskih cestah.

(5)Predvidena je širitev avtoceste za en prometni pas, to je minimalno 7 m obojestransko.

(6)Kolesarsko omrežje naj se uredi tako na državnem (daljinske, regionalne poti), kot tudi občinskem in medobčinskem nivoju.

(7)Mirujoči promet je treba urediti z zagotovitvijo predpisanega števila parkirnih površin v okviru javnih površin, zlasti ob javnih objektih oziroma na območjih javnih in oskrbnih dejavnosti. Gradnja novih objektov oziroma spremembe namembnosti objektov, se pogojuje z zagotovitvijo zakonsko določenega števila parkirnih mest. Najmanjše obvezno število parkirnih mest se zagotavlja tako za zaposlene kot tudi za obiskovalce v skladu z določili zakonodaje oziroma izvedbenega dela tega odloka.

(8)Javni potniški promet je vezan zgolj na avtobusni promet, na relacijah med posameznimi občinskimi, regionalnimi in ostalimi središči. Prevoz osnovnošolskih otrok je organiziran.

(9)Temeljne smeri prometnega povezovanja. Najpomembnejše cestno omrežje v občini predstavljajo državne ceste: Avtocesta A5 (Pomurska avtocesta), ki povezuje avtocesto A1 od razcepa Dragučova z Madžarsko pri Pincah. Avtocesta je preko priključka Sv. Jurij ob Ščavnici v naselju Grabonoš povezana z omrežjem regionalnih državnih cest v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Regionalna cesta II. reda 439 (Kobilje–Dobrovnik–Beltinci in Bratonci–Križevci–Sv. Jurij ob Ščavnici–Senarska), ki v treh odsekih v skupni dolžini 4,4 km, iz smeri Križevec čez naselje Bolehnečice, Žihlavo, Jamno Sveti Jurij ob Ščavnici, Blaguš ter Kraljevce naprej proti Cerkvenjaku pelje čez občino. Regionalna cesta III. reda 714 (Sv. Jurij ob Ščavnici–Grabonoš–Spodnji Ivanjci–Gornja Radgona), ki v dveh odsekih v skupni dolžini 4,4 km, z začetkom v lokalnem središču (križišče z R439) čez naselje Čakova v smeri AC priključka Sv. Jurij ob Ščavnici v naselju Grabonoš pelje čez Grabonoš proti Spodnjim Ivanjcem in Gornji Radgoni in predstavlja glavno povezovalno prometnico z Avtocesto. Regionalna cesta III. reda – turistična cesta 941 Grabonoš–Kapela–Radenci, ki v delu prvega odseka v skupni dolžini 4,4 km, z začetkom na križišču z regionalno cesto RIII-714) čez reko Ščavnico pelje čez Kapelo proti Radencem. Regionalna cesta III. reda 712 Žihlava–Rogoznica (Ptuj), v skupni dolžini 4,4 km, z začetkom na križišču z regionalno cesto RIII-439 v naselju Žihlava v smeri Juršinci povezuje občino z Ptujem. Prioritetno se urejajo državne ceste z večjimi prometnimi obremenitvami in pomenijo povezavo na avtocestno omrežje. Križišča državnih cest Sveti Jurij in Grabonoš Žihlava naj se zaradi varnosti in prometne pretočnosti uredijo s krožišči. Ob rekonstrukciji državnih cest naj se v naseljih predvidi gradnja javne razsvetljave in pločnikov skupaj s kolesarskimi potmi ter kolesarskih povezav izven naselja. Pri urejanju križanja regionalnih cest z lokalnimi se občina zavzema za uporabniku prijazno ureditev križišč s ciljem zagotovitve prometne varnosti priključkov oziroma križanj. Lokalno cestno omrežje omogoča navezavo posameznih naselij na glavnih poselitvenih in prometnih oseh kot sledi: Sveti Jurij ob Ščavnici–Slaptinci–Selišči–Bučečovci Biserjane–Dragotinci–Rožički vrh Rožički Vrh–Stanetinci–Murščak Blaguš–Brezje–Sovjak–Kutinci–Terbegovci Kutinci–Kokolajnščak Grabonoš–Grabonoški Vrh Na lokalnih cestah se izvedejo tehnične izboljšave kot so rekonstrukcije in razširitve vozišča, izravnava krivin, prenova podpornih in premostitvenih objektov, dograditev hodnikov za pešce v naseljih in na območjih z večjim deležem peš prometa, umik avtobusnih postajališč izven vozišča in modernizacije, kot so gradnja ter prenova opornih zidov, sanacija brežin, sprememba prometnih ureditev, izboljšanje prometne varnosti in odvodnjavanje, ukrepi za umirjanje prometa in podobno. Vodooskrba

(2)Vodooskrba se rešuje v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, oziroma veljavnim predpisom, ki ureja to področje. Na območjih, kjer je predvidena javna vodooskrba, se dograjuje in obnavlja javni vodovodni sistem. Na ostalih je dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda

(3)Ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se uredi v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi. Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v naselju Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamna, Biserjane ter v delu naselja Blaguš, vendar še ni v uporabi, saj čistilna naprava še ni zgrajena. Le ta je načrtovana v naselju Biserjane. Na območju ostalih naselij se zaradi pretežno razpršene poselitve načrtuje individualne ali manjše skupinske sisteme za zbiranje in čiščenje odpadnih komunalnih vod. Čiščenje industrijske odpadne vode se rešujejo ločeno za posamezne proizvodne objekte, oz za posamezna območja gospodarskih con. Padavinska voda se zbira ločeno. Elektro omrežje

(4)Zagotavlja se stabilna oskrba z električno energijo. Znotraj območja naselij se spodbuja ozemljitev kablov. Ob povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih zgrajene nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. Telekomunikacijsko omrežje

(5)Spodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se povezovanje in združevanje obstoječih TK omrežij in gradnja novih širokopasovnih optičnih ali drugih sodobnih omrežij elektronskih komunikacij. Odvoz, zbiranje in ravnanje z odpadki

(6)Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadna embalaža, surovine in odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. V naselju Rožički vrh se nahaja deponija gradbenih materialov in ruševine. Potrebna je sanacija nelegalnih odlagališč odpadkov, ki jih je v občini 14. Oskrba s toplotno energijo

(7)Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem energijo biomase. V občinskem središču se preveri možnost daljinskega ogrevanja. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi lesne biomase in odpadkov iz kmetijstva. 6. člen (usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)

(1)Razvoj naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev. V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici je razvoj vseh naselij usmerjen predvsem v notranji razvoj, to pomeni zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih in ostalih nezazidanih površinah ter v dodatne širitve tam, kjer je zaradi socialnih razlogov to interes lastnikov parcel in je širitev skladna s konceptom razvoja naselja. Pomemben razlog za usmerjanje razvoja naselij je ohranitev poselitve na celotnem območju občine.

(2)V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici ni degradiranih območij. Prenova naselij vključuje le sprotno izboljšavo funkcionalnih, tehničnih, prostorsko-oblikovalskih, bivalnih in ekoloških razmer v naseljih z namenom ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja.

(3)Nove širitve strnjenih naselij oziroma zaselkov so načrtovane le tam, kjer so zaradi kmetijske rabe ali neugodnih terenskih razmer za gradnjo sedanja nezazidana stavbna zemljišča vrnjena v kmetijsko rabo in kjer ni dovolj prostih površin.

(4)Širijo se tudi naselja na gričevnatih območjih. Glede na demografsko ogroženost območja Slovenskih goric se z dopolnilno gradnjo ohranja poseljenost, s tem se ohranja tudi vinogradništvo in kmetijska dejavnost nasploh. Vinogradništvo je na tem območju pomembna gospodarska panoga, to območje pa se z razvojem dopolnilnih dejavnosti razvija tudi v turistično območje.

(5)Gospodarske dejavnosti (obrt, servisi) in poslovne dejavnosti se načrtujejo v občinskem središču Sveti Jurij ob Ščavnici, v naselju Biserjane, v naselju Jamna, v naselju Žihlava in v naselju Grabonoš ob avtocestnem priključku. Kot osrednji turistični območji se v občini razvijata območje ob Blaguškem jezeru in območje naselja Stara Gora, ki sta že priljubljeni izletniški točki. Ob Blaguškem jezeru se z OPPN načrtuje turistično območje z nastanitvenimi in gostinskimi kapacitetami in rekreacijskimi površinami.

(6)Centralne dejavnosti se razvija le v občinskem središču, kjer se rezervira površine za morebitne širitve. V ostalih naseljih razvoj centralnih dejavnosti ni načrtovan.

(7)Stanovanjska gradnja je usmerjena v vseh naseljih na zemljišča, ki so že rezervirana za stanovanja. Največ je teh površin v občinskem središču, v ostalih strnjenih delih naselij je praznih površin manj. Nove širitve so načrtovane v naselju Jamna, ki se funkcionalno navezujejo na občinsko središče. Stanovanjska gradnja se razvija tudi v podeželskih naseljih v vrzelih ob vaških ulicah, kjer se z zapolnitvijo izkoristi gospodarska javna infrastruktura.

(8)Prenovo je treba načrtovati tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov. Na strehah objektov se spodbuja namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter izraba padavinske vode v sanitarne namene, razen na območjih, kjer je to izrecno prepovedano. Prenovo mora spremljati energetska sanacija stavb. 7. člen (usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Razvoj v krajini je usmerjen predvsem v razvoj kmetijstva, to je poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo in sadjarstvo. Vzpodbuja naj se oblike kmetovanja, s katerimi se ohranja ali obnovi značilna kulturna kmetijska krajina. V nižini poljedelstvo in živinoreja, v gričevnatem delu pa vinogradništvo, sadjarstvo ter tudi živinoreja. Na varovanih območjih narave naj se ne načrtujejo in izvajajo kmetijske operacije (komasacije, agromelioracije). V teh panogah se izkoristijo naravne danosti ob upoštevanju osnovne namenske rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov. Na celotnem območju se poljedelstvo usmerja v trajnostno pridelavo.

(2)V gričevnatem delu ima vinogradništvo pomembno gospodarsko vlogo, zato se ga ohranja in razvija tudi z ohranitvijo poselitve. Na tem delu občine se vzpodbuja razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti in razvoj turizma.

(3)Posebna območja so območja režimov, ki so zavarovana s področnimi predpisi. To so območja varstva narave, območja kulturne dediščine in območja varstvenih območij vodnih zajetij. Vsa območja se varuje na podlagi področnih predpisov in na podlagi splošnih izhodišč za varstvo in ohranjanje kulturne dediščine, varstvo narave in varstvo vodnih virov pitne vode.

(4)Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Na področju vodnega gospodarstva občina načrtuje čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih odvodnikov, ki niso v pristojnosti države zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih voda iz naselij. 8. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)Osnova za določitev namenske rabe je sedanja pretežna raba zemljišč (namenska in dejanska raba zemljišč) in nove spremembe namenske rabe, ki sledijo težnjam in ciljem prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah ter zelene površine izven naselij (pokopališča, rekreacijske, prometne, ipd. površine) za katere je v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta določena podrobna namenska raba glede na pretežnost rabe. Posamične objekte, ki se jih opredeli kot razpršeno gradnjo, se v prostorskem načrtu prikaže kot stavbišče (fundus) brez pripadajočega stavbnega zemljišča. Osnovna namenska raba zemljišč se deli na stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.

(2)V izvedbenem delu prostorskega načrta se območja osnovne namenske rabe delijo na podrobnejšo namensko rabo glede na pretežnost rabe. Pri tem se upoštevajo naslednje usmeritve: – naselja se opredelijo kot kmečka naselja z možnostjo ohranitve kmetijske dejavnosti; – območja s pretežno individualnimi stanovanjskimi objekti znotraj občinskega središča (Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamna in Biserjane) se opredelijo kot stanovanjska območja s servisnimi in obrtnimi dejavnostmi; – v občinskem središču s pripadajočim območjem se podrobnejša namenska raba določi z upoštevanjem obstoječe namembnosti površin, – proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo ob regionalni cesti R2-439 in ob priključku na avtocesto.

(3)Kmetijska zemljišča z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom pokrivajo v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici kar 42 % celotnega območja občine, drugih kmetijskih površin pa je 16 %, skupaj torej 58 %. Občina na kmetijskih zemljiščih še v nadaljnje načrtuje intenzivno izrabo. Kmetijska zemljišča se v največji možni meri ohranja, vzpodbuja se oživitev rabe površin v zaraščanju. Del stavbnih zemljišč je predviden za izvzem in spremembo namembnosti v primarno rabo – predvsem v kmetijsko rabo – saj so zaradi reliefa ali drugih pogojev manj primerna za gradnjo.

(4)Gozdna zemljišča so zemljišča porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno funkcijo. Gozdovi so povzeti po prostorskih sestavinah planov Občine Sveti Jurij ob Ščavnici ter usklajena z dejansko rabo prostora in jih je približno 32 %. Veliko površin je tudi v zaraščanju. V osrednjem delu so gozdne površine pretežno ostanki gozdov v kmetijski krajini, zato je značilna prepletajoča dejavnost. V gozdovih se ohranjajo ekološka, socialna in proizvodna funkcija, ohranjajo se vse gozdne površine: zaplate, obmejki, biokoridorji v kmetijski krajini. Gozdna zemljišča se ohranja v največji možni meri. Kljub temu pa se v primerih potreb po novih stavbnih ali drugih zemljiščih prednostno posega na gozdna zemljišča ali zaraščajoče se površine, saj površine gozdov naraščajo, kmetijska zemljišča pa se krčijo.

(5)Vodna zemljišča so zemljišča vodotokov in priobalna zemljišča ob njih ter zemljišča ostalih vodnih površin (akumulacijsko Blaguško jezero, ribniki …). Vseh vodnih površin v občini je 0,76 %. Vodna zemljišča se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kmetijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.

(6)Na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici trenutno ni raziskovalnega ali pridobivalnega prostora niti ni nobeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeljeno kot območje mineralnih surovin. V primeru izkazanega interesa za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih vsebin. Za namen raziskovanja in izkoriščanja mineralnih vsebin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt.

(7)Zemljišča prometne infrastrukture so zemljišča državnih cest, to je avtocesta in regionalne ceste ter zemljišča občinskih cest, ki so lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane občinske ceste, gozdne ceste, parkirišča, pločniki in kolesarske poti. 9. člen (usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)

(1)Kot območja, kjer je potrebno zagotavljati varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena območja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika naravnih in antropogenih procesov. To so poplavna, erozijska, plazljiva in požarna območja.

(2)Poplavna območja so ob reki Ščavnici, ki je vodotok 1. reda. Akumulacija Blaguško jezero je zajezena z nasipom.

(3)Območje Občine Sv. Jurij ob Ščavnici se nahaja na območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].

(4)Posamezni deli občine so evidentirani kot erozijsko območje, kjer se upošteva varstvene ukrepe oziroma se v teh območjih ne načrtuje ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje. Pri poseganju na erozijska območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe oziroma upoštevati predpise.

(5)V Občini Sv. Jurij ob Ščavnici ni posebnih požarno ogroženih območij. V območja požarne ogroženosti naravnega okolja štejemo gozdne površine, vendar je požarna ogroženost običajna. Za dejavnosti, ki so opredeljene v predpisu o požarni varnosti, se preveri požarna ogroženost, kar se kot pogoj opredeli v izvedbenem delu prostorskega načrta. Na območju vseh naselij delujejo prostovoljna gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov.

(7)Ob obstoječem pokopališču v naselju Sveti Jurij se načrtuje območje za množične pokope. Območij za pokop kadavrov v občini ni. V primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto za gospodarsko cono v Žihlavi, od koder se jih odvaža k pooblaščenemu izvajalcu za ravnanje in uničenje kadavrov. Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine in sicer na območju opuščenega peskokopa v naselju Kutinci.

(8)Območje za zbiranje in nastanitev prebivalstva ob naravnih in drugih nesrečah se načrtuje v obstoječi Osnovni šoli Sveti Jurij ob Ščavnici.

(9)V Občini Sv. Jurij ob Ščavnici ni objektov za potrebe obrambe in se jih ne načrtuje. 10. člen (posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote)

(1)Posebna območja so območja režimov, ki so že zavarovana s področnimi predpisi. To so območja varstva narave, območja kulturne dediščine območja varstvenih območij vodnih zajetij ter poplavna območja ob vodotokih, ki se jih v OPN upošteva kot obvezna izhodišča. Območja varstva narave

(2)Kot posebna območja z vidika krajinskih značilnosti so območja naravnih vrednot, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja in elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Severni del občine, ki sega v vinorodne gorice, je predlagan za zavarovanje kot Krajinski park Radenska Kapela. Območje še ni zavarovano in je v spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine predlagano za zavarovanje kot obvezno republiško izhodišče. V območju občine sta tudi dela posebnega varstvenega območja Natura 2000. To je gozdna površina južno od Grabonoša in območje ob Stanetinskem in Kupetinskem potoku.

(3)V območju občine sta z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04), razglašeni ekološko pomembno območje Grabonoš in ekološko pomembno območje Stanetinski in Kupetinski potok in z Uredbo o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03) naslednje naravne vrednote: Slugova gledičija (Id. št. 7085), Zlume – gorski brest (Id. št. 7007), Belečov hrast (Id. št. 877), Vrbnjakov bor (Id. št. 7091), Korošakova hruška (Id. št. 6990), Mariničova murva (Id. št. 7087), Sovjak – bukev (Id. št. 6984), Ščavnica -stara struga (Id. št. 6950) in Zamudove smreke (Id. št.7017). V območju občine je tudi nova predlagana naravna vrednota Ščavnica – koridor vidre in območje pričakovanih naravnih vrednot Slovenske Gorice, ki pa še nista določeni. Območja kulturne dediščine

(4)Območja kulturne dediščina so območja in objekti iz registra kulturne dediščine. Kulturni spomeniki so zavarovani tudi z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Gornja Radgona in Ljutomer (za območje Občine Sveti Jurij ob Ščavnici) ter na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine. 11. člen (koncept prostorskega razvoja občinskega središča)

(1)Cilji prostorskega razvoja naselja občinskega središča Občine Sveti Jurij ob Ščavnici so ustvariti kvalitetne pogoje bivanja v naselju z zagotovitvijo dodatnih, bolj ugodnih površin za stanovanjsko gradnjo in območij za rekreacijo, zagotoviti opremljenost naselij z javno komunalno infrastrukturo, ohraniti prostorsko identiteto naselja, vzpostaviti urbani center naselja, ohraniti staro jedro naselja in zagotoviti aktivno prenovo varovanih, kvalitetnih in degradiranih delov stavb in naselbinske dediščine, zagotoviti celostno varstvo kulturnih vrednot v prostoru, zagotoviti delovna mesta v občini, za katere je treba rezervirati nove površine.

(2)Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje urbanih središč. Izdela se za mesta in naselja mestnega značaja. V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici ni mest. Občinsko središče, ki je opredeljeno kot lokalno središče z urbanim značajem je predstavlja strnjeni obcestni del naselij Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamna in Biserjane ter del naselja Blaguš, kjer so zagotovljene družbene, servisne in nekatere upravne funkcije. Območje urbanističnega načrta je definirano z mejo poselitvenega območja naselja, ki so mu priključene površine načrtovanih širitev za stanovanjsko gradnjo in trgovsko dejavnost.

(3)Prostorski razvoj občinskega središča je usmerjen v izboljšavo obstoječih in urejanje novih poselitvenih območij, v ureditev urbanega centra naselja, rekreacijskih in zelenih površin in v razvoj trgovske cone med naseljema Sveti Jurij ob Ščavnici in Jamna. Zemljišča rezervirana za družbene dejavnosti se rezervirajo poleg obstoječih družbenih objektov.

(4)Osnovne usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje so: – razviti in ohraniti oblikovno podobo naselja, – urediti center naselja Sv. Jurij, – vzpostaviti zeleni sistem naselja, – ohraniti razpoznavnost v kmečkih poslopij oziroma posestev, – nove stanovanjske površine nameniti za individualno stanovanjsko gradnjo, – blokovsko gradnjo locirati v centralni del naselja, – proizvodne in poslovne cone oblikovati v manjših, sestavljenih gabaritih in jih v največji možni meri ozeleniti. Na križišču cest, v samem centru naselja Sveti Jurij ob Ščavnici so objekti višji gabaritov, visoko pritlične enonadstropne stavbe, zato so tu dovoljene gradnje novih objektov višjih gabaritov, možna je tudi blokovska gradnja. Stanovanjske objekte se tu kombinira z javnimi funkcijami (lokali).

(5)V koncept prometnega omrežja v občinskem središču se vključuje predvsem naslednje usmeritve: – rekonstruira se obstoječe ceste in ulice, ki so navezane na lokalne ceste, – uredijo se pločniki ob glavnih cestah, kjer jih še ni, – ob javnih objektih se zagotovi ustrezno število parkirišč, – uredijo se kolesarske steze v občinskem središču, kjer ji še ni in proti Blaguškem jezeru, – uredi se prometna infrastruktura na območjih, ki se na novo urejajo.

(6)Ohranja in prenovi se vse urejene zelene površine ob cerkvi in javnih objektih. Ozelenjena bodo tudi območja, ki so v območje naselja priključena na novo. Glede na namembnost območij ni možno načrtovati večjih sklenjenih zelenih površin, zato je predlagana obvezna ozelenitev parkirnih površin.

(7)Občinsko središče se v celoti opremlja z gospodarsko javno infrastrukturo. Javni vodovod je zgrajen. Po potrebi se po posameznih odsekih rekonstruira. Kanalizacijsko omrežje še ni priključeno na čistilno napravo, ker še ta ni zgrajena. V bodoče bo potrebna sprotna dograditev in po potrebi rekonstrukcija na posameznih odsekih ter opremljanje novih območij. Plinovoda ni, ta se zgradi ob povečanem povpraševanju.

(8)Med naseljema Sveti Jurij ob Ščavnici in Biserjane se načrtujejo večje površine za stanovanjsko gradnjo. Med naselji Sveti Jurij ob Ščavnici in Jamna pa površine za trgovsko dejavnost. Dodatne površine za družbene objekte se predvidijo ob že obstoječih javnih objektih. 12. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo. Enote urejanja se določijo glede na značilnosti prostora.

(2)Pri določanju pogojev za posege v prostor s upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine in naravovarstvena območja.

(3)Pri gradnji individualnih stanovanjskih objektov v naseljih podeželskega značaja in delih naselij z ohranjenimi avtohtonimi značilnostmi, se pri oblikovanju objektov upoštevajo značilnosti slovenjegoriške arhitekturne tipike, predvsem pri oblikovanju in obdelavi streh in fasad. Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.

(4)V obcestnih delih naselij se ohranja morfologija nižinskih obcestnih naselij, to je obcestna pozidava z značilnim zaporedjem gradnje stanovanjskih objektov ob cesti, v notranjosti parcele so gospodarski objekti. III. IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 1. Splošni skupni prostorsko izvedbeni pogoji na stavbnih zemljiščih 13. člen (splošne določbe)

(1)Izvedbeni del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja prostora (EUP), za katere določa osnovno namensko rabo, podrobno namensko rabo (PNR), prostorske izvedbene pogoje (PIP) in območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(2)Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območju občinskega središča in območjih naselij določajo: – namembnost in vrsto posegov v prostor, – lego, velikost in oblikovanje objektov, – parcelacijo, – priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, – celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambne potrebe, – varovanje zdravja ljudi, – druge pogoje.

(3)Če za posamezno enoto urejanja niso posebej navedeni PIP-i, se upoštevajo splošni oziroma skupni PIP-i.

(4)Občinski prostorski načrt Občine Sveti Jurij ob Ščavnici je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen za območja, kjer veljajo obstoječi ali so predvideni OPPN-ji.

(5)Minimalno število parkirnih mest se določa po Tabeli 2 (število zahtevanih PM glede na vrsto objekta). 14. člen (namembnost)

(1)Namembnost območja enote urejanja je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih enotah podrobne namenske rabe.

(2)Osnovna namenska raba prostora se deli na: – območja stavbnih zemljišč, – območja kmetijskih zemljišč, – območja gozdnih zemljišč, – območja vodnih zemljišč, – območja drugih zemljišč.

(3)Za celotno območje občine je za posamezno enoto urejanja prostora glede na pretežno rabo določena podrobnejša namenska raba prostora v skladu s Prilogo 1 k Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07). 15. člen (enote urejanja prostora)

(1)Enote urejanja so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote urejanja so naselja ter samostojni zaselki in deli nižinskih strnjenih naselij, strnjena obcestna vinogradniška naselja ter ostala območja stavbnih zemljišč (rekreacijska območja, zelene površine). Posebne enote urejanja so območja krajine s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči z razpršeno poselitvijo. V prostorski enoti je za posamezne površine določena osnovna in podrobnejša namenska raba prostora ter prostorski izvedbeni pogoji.

(2)Pregled enot urejanja prostora v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici Oznaka enote / podenote Ime enote / podenote Naselje Podrobnejša namenska raba enote / podenote Režimi v enoti / podenoti Način urejanja PIP v členu SJ 1 Sveti Jurij – Center Sveti Jurij ob Ščavnici CU-osrednja območja centralnih dejavnosti SS-stanovanjske površine PC-površine cest – varstvo KD (Ešd: 945, 957, 962, 1006, 1484, 6690, 24614) – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /

SJ 1/1 Sveti Jurij – Cerkev svetega Jurija Sveti Jurij ob Ščavnici CD-druga območja centralnih dejavnosti – varstvo KD (Ešd: 945, 962) – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
SJ 2 Sveti Jurij – Blaguš Sveti Jurij ob Ščavnici SS-stanovanjske površine CU-osrednja območja centralnih dejavnosti PC-površine cest – varstvo KD (Ešd: 945) – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
SJ 3 Sveti Jurij – Šola Sveti Jurij ob Ščavnici CD-druga območja centralnih dejavnosti BC-športni centri – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
SJ 4 Sveti Jurij – Pokopališče Sveti Jurij ob Ščavnici ZK-pokopališče CD-druga območja centralnih dejavnosti PO-ostale prometne površine PC-površine cest – varstvo KD (Ešd: 28117, 945) – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
SJ 5 Sveti Jurij – Jamna Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamna in Biserjane SS-stanovanjske površine CU-osrednja območja centralnih dejavnosti PO-ostale prometne površine PC-površine cest – varstvo KD (Ešd: 929, 945, 999) – del v HMO – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
SJ 6 Sveti Jurij – Naselje "Sever" Sveti Jurij ob Ščavnici SSm-mešane stanovanjske površine CD-druga območja centralnih dejavnosti PC-površine cest – varstvo KD (Ešd: 945) – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
SJ 7 Sveti Jurij – Soseska Center Sveti Jurij ob Ščavnici SS-stanovanjske površine – varstvo KD (Ešd: 945) – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi OPPN
SJ 8 Sveti Jurij – Gospodarska cona Sveti Jurij ob Ščavnici IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo - del v HMO – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
JA 1 Naselje Jamna Jamna SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest K1-najboljša kmetijska zemljišča – varstvo KD (Ešd: 19918) – del v HMO – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
JA 2 Soseska Jamna – Jug Jamna SS-stanovanjske površine – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi OPPN
JA 3 Soseska Jamna – Sever Jamna SS-stanovanjske površine CU-osrednja območja centralnih dejavnosti CD-druga območja centralnih dejavnosti PC-površine cest – varstvo KD (Ešd: 19917) – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
JA 4 Trgovski center Jamna Jamna IG-gospodarska cona – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
BI 1 Biserjane Biserjane SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – varstvo KD (Ešd: 1000, 11263) – del v poplavnem območju – del v HMO – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
BL 1 Turistično območje Blaguško jezero Blaguš BT-površine za turizem ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi Sprejet OPPN (URL RS, št. 51/13)
BL 2 Počitniško-stanovanjsko naselje Blaguš Blaguš SS-stanovanjske površine – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi Sprejet OPPN (URL RS, št. 51/13)
BL 3 Gostinski objekt Blaguš s platojem Blaguš BT-površine za turizem SK-površine podeželskega naselja PO-ostale prometne površine G-gozdna zemljišča – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi Sprejet OPPN (URL RS, št. 51/13)
BL 4 Piknik območje Blaguško jezero Blaguš BT-površine za turizem ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport, SK-površine podeželskega naselja VC-celinske vode VI-območja vodne infrastrukture PC-površine cest K2-druga kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi Sprejet OPPN (URL RS, št. 51/13)
BL 5 Del naselja Kraljevci ob Blaguškem jezeru Kraljevci SK-površine podeželskega naselja CD-druga območja centralnih dejavnosti PC-površine cest – del v HMO – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
BL 6 Del naselja ob Blaguškem jezeru Sveti Jurij SK-površine podeželskega naselja – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
KR 1 Kraljevci Kraljevci SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
SO 1 Sovjak Sovjak Ženik Brezje SK-površine podeželskega naselja CD-druga območja centralnih dejavnosti ZD-druge urejene zelene površine O-območja okoljske infrastrukture T-območja komunikacijske infrastrukture PC-površine cest K2-druga kmetijska zemljišča – varstvo KD (Ešd: 675, 676, 955, 972, 992, 993, 994, 998, 1001, 1008, 6735, 17542, 17544, 17545, 17546, 17550, 17551, 23936, 24611) – erozijsko območje z običajnimi in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi /
BO 1 Naselje Bolehnečici Bolehnečici SK-površine podeželskega naselja CD-druga območja centralnih dejavnosti CU-osrednja območja centralnih dejavnosti IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo PC-površine cest – varstvo narave (NV 7087) – varstvo KD (Ešd: 1215, 1216, 1217, 17516, 17517, 17518, 24591, 29188) – del v HMO – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
ŽI 1 Naselje Žihlava – Severovzhod Žihlava SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – varstvo KD (Ešd: 17552) – neznatni del v poplavnem območju – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
ŽI 2 Zaselek Žihlava – Jugozahod Žihlava SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – neznatni del v poplavnem območju – del v HMO /
ŽI 3 Gospodarska cona Severovzhod Žihlava IG-gospodarska cona PC-površine cest – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi
ŽI 4 Gospodarska cona – Jugozahod Žihlava IG-gospodarska cona PC-površine cest – del v HMO /
SG 1 Naselje Stara Gora – Severozahod Stara Gora, Terbegovci SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – varstvo KD (Ešd: 997) – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
SG 2 Naselje Stara Gora – Center Stara Gora SK-površine podeželskega naselja CD-druga območja centralnih dejavnosti CU-osrednja območja centralnih dejavnosti BT-površine za turizem G-gozdna zemljišča K2-druga kmetijska zemljišča PC-površine cest – varstvo KD (Ešd: 961, 1009) – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
SG 4 Zaselek Stara Gora – Žihlava Stara Gora (Žihlava) SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest / /
SG 5 Naselje Stara Gora – Severovzhod Stara Gora SK-površine podeželskega naselja – varstvo KD (Ešd: 961) /
SG 6 Naselje Stara Gora Stara Gora SK-površine podeželskega naselja – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
GB 1 Naselje Grabšinci Grabšinci SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – erozijsko območje z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi /
MM 1 Naselje Mali Moravščak Mali Moravščak SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – erozijsko območje z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi /
KO 1 Naselje Kokolajnščak – Gabrc Kokolajnščak, Gabrc, (Galušak) SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – erozijsko območje z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi /
GL 1 Zaselek Galušak – Rinkovci Galušak SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – erozijsko območje z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi /
GL 2 Zaselek Galušak – Borošak Galušak SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – erozijsko območje z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi /
GL 3 Zaselek Galušak – Gmajne Galušak SK-površine podeželskega naselja – erozijsko območje z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi /
KV 1 Naselje Kočki Vrh Kočki Vrh SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
GR 1 Zaselek Grabonoš – Pri poslovno obrtni coni Grabonoš SK-površine podeželskega naselja CD-druga območja centralnih dejavnosti PC-površine cest – varstvo narave (EPO) – varstvo KD (Ešd: 983, 984, 17523, 17524, 24598, 24600) – del v HMO – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
GR 2 Grabonoški Vrh Grabonoš SK-površine podeželskega naselja IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo PC-površine cest – erozijsko območje z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi /
GR 3 Naselje Grabonoš - Rigel Grabonoš (Kraljevci) SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – varstvo KD (Ešd: 985, 17525, 17526, 17527, 24599) – erozijsko območje z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi /
GR 4 Grabonoš-poslovno obrtna cona Grabonoš IG-gospodarska cona – del v HMO – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi OPPN
ČA 1 Naselje Čakova Čakova SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – varstvo narave (NV-točkovna) – del v HMO – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
DR 1 Zaselek Dragotinci – Severno od AC Dragotinci SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest / /
DR 2 Zaselek Dragotinci – Južno od AC Dragotinci SK-površine podeželskega naselja IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo CD-druga območja centralnih dejavnosti PC-površine cest – varstvo KD (Ešd: 17521, 24776) – del v poplavnem območju – del v HMO /
RV 1 Naselje Rožički Vrh – Jug Rožički Vrh SK-površine podeželskega naselja CD-druga območja centralnih dejavnosti PC-površine cest – erozijsko območje z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi /
RV 2 Zaselek Rožički Vrh – Sever Rožički Vrh (Stanetinci) SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – varstvo KD (Ešd: 24777) – erozijsko območje z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi /
ST 1 Zaselek Stanetinci – Sever Stanetinci SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – erozijsko območje z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi /
ST 2 Zaselek Stanetinci – Jug Stanetinci SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – varstvo narave (EPO, Natura 2000) – erozijsko območje z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi /
ST 3 Deponija za gnoj Stanetinci IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo – erozijsko območje z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi /
KU 1 Naselje Kupetinci Kupetinci SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest – del v HMO – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
SE 1 Naselje Selišči Selišči SK-površine podeželskega naselja CD-druga območja centralnih dejavnosti IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo PC-površine cest – varstvo narave (EPO, Natura 2000) – varstvo KD (Ešd: 24609) – del v HMO – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
SE 2 Parkirišče Selišči PO-ostale prometne površine – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi /
SL 1 Naselje Slaptinci Slaptinci SK-površine podeželskega naselja CD-druga območja centralnih dejavnosti E-območja energetske infrastrukture PC-površine cest – varstvo KD (Ešd: 971, 17538, 17540) – del v HMO /
SL 2 Igrišče Slaptinci Slaptinci ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport BC-športni centri. / /
SL 3 Kapelica Slaptinci CD-druga območja centralnih dejavnosti / /
TB 1 Skedenj Terbegovci A-površine razpršene poselitve – erozijsko območje z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi /
EU 1-DPA DLN AC za odsek Cogetinci–Vučja vas SV del občine (Dragotinci, Slaptinci, Selišči, Kupetinci) PC-površine cest – varstvo narave (EPO; Natura 2000) – varstvo KD (Ešd: 932, 15430, 15566) – del v poplavnem območju – del v HMO – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi – DPA URL RS, št. 93/01-4637
EU 2 Odprta krajina – SZ občine SZ del občine A-površine razpršene poselitve G-gozdna zemljišča K1-najboljša kmetijska zemljišča K2-druga kmetijska zemljišča PC-površine cest VC-celinske vode – varstvo narave (EPO) – varstvo KD (Ešd: 948, 14505) – del v poplavnem območju – del v HMO – erozijsko območje z običajnimi in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi / 32.,
EU 3 Odprta krajina – SV občine SV del občine (Dragotinci, Slaptinci, Kupetinci, Selišči, Dragotinci) A-površine razpršene poselitve G-gozdna zemljišča, K1-najboljša kmetijska zemljišča K2-druga kmetijska zemljišča O-območja okoljske infrastrukture T-območja komunikacijske infrastrukture PC-površine cest VC-celinske vode – varstvo narave (NV 7085); EPO; Natura 2000) – varstvo KD (Ešd: 932, 953, 974, 982, 10416, 14044, 15430, 15566, 17548, 17549) – del v poplavnem območju – del v HMO – erozijsko območje z običajnimi in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi / 32.,
EU 4 Odprta krajina – pretežni del občine osrednji in južni del občine A-površine razpršene poselitve, IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo G-gozdna zemljišča, K1-najboljša kmetijska zemljišča, K2-druga kmetijska zemljišča, O-območja okoljske infrastrukture, VI-območja vodne infrastrukture PC-površine cest, VC-celinske vode. – varstvo narave (NV 7017, 6984, 7091); EPO; Natura 2000); – varstvo KD (Ešd: 929, 930, 932, 939, 942, 944, 945, 961, 992, 994, 1003, 1005, 6735, 9651, 9737, 15566, 17537, 17541, 17545, 17550, 18287, 24601, 24603, 24610, 24778); – del v poplavnem območju; – del v HMO; – VVO-državni nivo (
režim); – erozijsko območje z običajnimi in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi / 32.,
EU 4/1 Odprta krajina – čistilna naprava Biserjane O-območja okoljske infrastrukture – v poplavnem območju; – HMO. /
EU 5 Stara struga Ščavnice Jamna, Slaptinci, Žihlava ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport, K1-najboljša kmetijska zemljišča, G-gozdna zemljišča, VC-celinske vode. – varstvo narave (NV 6950); – v poplavnem območju; – del v HMO, – erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi OPPN
EU 6-DPA DLN AC za odsek Spodnja Senarska–Cogetinci–Vučja vas SZ del občine (Grabonoš, Čakova) PC-površine cest – varstvo narave (EPO; Natura 2000); – varstvo KD (Ešd: 15561, 24597); – del v poplavnem območju; – del v HMO; – erozijsko območje z običajnimi in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi – DPA Uradni list RS, št. 93/01-4637; Uradni list RS, št. 37/05-1282
EU 7 Odprta krajina – naselje Kokolajnščak Kokolajnščak K2-druga kmetijska zemljišča – erozijsko območje z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi / 32.,
člen (vrste dopustnih objektov glede na namen)

(1)V enotah urejanja so dopustne gradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov (stavbe in gradbeno inženirski objekti), ki so navedeni v podrobnejših prostorsko izvedbenih pogojih za posamezno enoto urejanja.

(2)V enotah urejanja prostora so dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno EUP določena v Prilogi 1 (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi objekti in enostavnimi objekti ter začasnimi objekti). 17. člen (vrste dopustnih gradenj)

(1)V vseh enotah urejanja so na območjih stavbnih zemljišč, razen če za posamezno enoto urejanja ni drugače določeno, dopustne naslednje vrste posegov oz gradenj in drugih del: – gradnja novega objekta, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev objekta ali njegovega dela, – sprememba namembnosti objekta, če je skladna s PIP za posamezno EUP ali PNR, – pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječ objekt (legalizacija), – vzdrževanje objektov in naprav, – dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča. Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.

(2)Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da se z nadvišavo terena na katerikoli način ne ogroža sosednjega zemljišča in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. 18. člen (lega objektov)

(1)Pri določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske linije, ki se povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja. Pri določitvi odmika stavb od sosednjih zemljiških parcel se upošteva najbolj izpostavljeni del stavbe (npr. rob balkona ali strehe).

(2)V zaselkih in območjih razpršene poselitve se objekte locira prosto v prostor z upoštevanjem terenskih razmer, obstoječih objektov, osončenosti obstoječih in novih objektov ter dostopa .

(3)Odmiki novih stavb od cestnega telesa javnih cest morajo slediti regulacijski liniji in morajo biti v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Ne glede na določbe prejšnjega stavka, odmik novih stavb od cestnega telesa občinskih cest ne sme biti manjši kot 4 m, razen pri dozidavah in nadzidavah, pri katerih je odmik lahko manjši od 4 m, vendar ne sme biti bližje kot obstoječi del stavbe. Enaki pogoji veljajo za rekonstrukcijo stavb v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca ceste.

(4)Odmiki od državne ceste so 5 m oziroma manj v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca ceste.

(5)Odmik vseh vrst ograj, škarp in opornih zidov od cestnega telesa občinskih prometnih površin mora biti najmanj 1,5 m, v primeru, da ograja služi kot vrata na cestnem priključku – uvozu, mora na tem mestu znašati njen odmik od cestnega telesa minimalno toliko, da je pred ograjo lahko parkiran osebni avtomobil, brez da bi oviral odvijanje prometa na cesti, oziroma najmanj 4 m. Vrata ograje se odpirajo v notranjost parcele oziroma lahko so tudi drsna.

(6)Linijski vodi in jaški morajo potekati izven cestišča občinskih cest v takšnem minimalnem odmiku od roba vozišča ceste, da pri izvedbi del ne pride do nikakršnega fizičnega posega v vozišče, razen prečkanj. Izjema so linijski vodi in jaški lokalnih gospodarskih javnih služb, določenih s predpisom občine in drugi linijski vodi in jaški, ki jih gradi občina. Ti se lahko gradijo tudi znotraj cestišča občinskih cest.

(7)Odmiki od mej sosednjih zemljišč: – stavbe morajo biti, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih zemljiških parcel oddaljene najmanj 4,0 m oziroma manj, če je tako določeno v posamezni enoti urejanja; – odmiki objektov so lahko manjši, vendar ne manj kot 1,0 m, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča. – Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od mej sosednjih zemljiških parcel odmaknjeni najmanj 1,0 m. Pri ograjah, škarpah in opornih zidovih najmanj 0,5 m Ograje, škarpe in oporni zidovi se lahko gradijo bližje ali tudi na parcelno mejo, če se o tem sporazumejo vsi (so)lastniki zemljišč. – Objekti GJI ter drugi linijski vodi in jaški se lahko gradijo do meje sosednjih zemljišč. 19. člen (velikost in oblikovanje objektov)

(1)Tlorisna oblika zahtevnih in manj zahtevnih objektov mora biti podolgovata, lahko je tudi lomljena v črki L, U, ali T. Prepovedani so večkotni ali okrogli oziroma polkrožni tlorisi.

(2)Strehe: naklon strehe je določen v PIP za posamično enoto urejanja. Dopustne so kritine temnih barv (opečne, sive, rjave, črne). Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Postavljanje naprav iz prejšnjega stavka ni dovoljeno direktno na zemljišče.

(3)Fasade se naj opleska v svetlih barvah. Ni dopustna uporaba signalnih barv, ki v prostoru delujejo izrazito moteče (npr. živo zelena, vijolična, turkizno modra ipd.). Fasade se lahko kombinirajo z lesom ali z drugim materialom (kot npr. vlaknocementne fasadne plošče).

(4)Višina ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele (za objekti, medsoseske ograje) je lahko visoka do 1,80 m. Žične ograje okrog območij namenjenih varovanju (črpališča, ČN …) ali omejitvi gibanja (proizvodna cona, rekreacijska cona, otroška igrišča, šole, vrtci …) so lahko višine do 2,2 m. Ob rekreacijskih površinah se lahko postavljajo tudi višje zaščitne mreže, ki se z višino prilagodijo namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. 20. člen (parcelacija)

(1)Velikost in lega novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Lega in oblika gradbene parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti.

(2)Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 3 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.

(3)Posamezna gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov navedeno v Prilogi 2 (Število zahtevanih parkirnih mest glede na vrsto objekta).

(4)Na območju stavbnih zemljišč, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN), se parcelacija izvaja v skladu z določili iz podrobnega izvedbenega akta.

(5)Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. 21. člen (postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)Nezahtevni in enostavni objekti morajo ustrezati vsem pogojem, ki so določeni s predpisi, ki urejajo gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. Lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente.

(2)Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti našteti iz skupine nezahtevnih objektov se lahko postavljajo na kmetijskih in gozdnih zemljiščih pod pogoji: – če se poljska pot, gozdna cesta in gozdna vlaka, funkcionalno povezujejo in če gre na priključevanje na javno cesto ali pot, – da se kmečka lopa, silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice funkcionalno navezujejo na obstoječe zemljiške parcele kmečkega gospodarstva ali kmetijsko proizvodnjo (paša živine, vzgoja vrtnin, ipd.), – na območju BT pod pogojem, da so objekti namenjen turistični dejavnosti, – na območju ZD pod pogojem, da so objekti namenjeni osnovni dejavnosti, ki se nahaja na sosednjem stavbnem zemljišču oziroma sosednji namenski rabi in gre za funkcionalno zaokrožitev dejavnosti.

(3)Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani skladno z osnovnim objektom.

(4)Na enostavnih in nezahtevnih objektih so strehe lahko enokapne, ravne ali z manjšim naklonom.

Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov v posameznih enotah urejanja
člen (SJ 1 – centralni del občinskega središča) a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)V enoti urejanja SJ 1 so na območju stavbnih zemljišč v centralnem delu naselja Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je namenjeno oskrbnim, storitvenim, družbenim in kulturnim dejavnostim ter bivanju z oznako podrobnejše namenske rabe CU, so dopustni posegi iz 17. člena, za naslednje vrste objektov: – stanovanjske stavbe: – eno stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic), pod pogojem, da je del objekta namenjen za javno funkcijo, – več stanovanjske stavbe, – stavbe za posebne družbene skupine; – nestanovanjske stavbe: – gostinske stavbe, – poslovne in upravne stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (razen sejemskih dvoran in bencinskih servisov), – stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, – stavbe splošnega družbenega pomena (razen športnih dvoran), – druge nestanovanjske stavbe (vse razen nestanovanjske kmetijske stavbe); – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(2)V enotah urejanja SJ 1 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SS dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega posege iz 17. člena tega odloka za objekte: – stanovanjske stavbe: – eno stanovanjske stavbe (razen počitniških hiš), – več stanovanjske stavbe; – nestanovanjske stavbe (pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije): – gostinske in nastanitvene stavbe, – upravne in pisarniške stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (samo stavbe za druge storitvene dejavnosti), – druge nestanovanjske stavbe (samo kulturni spomeniki); – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(3)V podenoti urejanja SJ1/1 s podrobno namensko rabo CD je dovoljena gradnja stavb za opravljanje verskih obredov in kulturne dediščine, ki se ne uporablja v druge namene. Dovoljenja je tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov kot so lokalni cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter drugi gradbeno inženirski objekti.

(4)V enoti urejanja se na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka. b) Pogoji glede lege objektov

(1)Najmanjši odmik zahtevnih in manj zahtevnih objektov od sosednje parcelne meje, razen v primeru gradnje v nizu, je 2,0 m. Odmik je lahko manjši, če je zagotovljena požarna varnost in vzdrževanje objekta ter soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2)Odmiki od enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni v splošnih določbah tega odloka.

(3)Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. c) Pogoji glede velikosti

(1)Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Praviloma morajo biti objekti podolgovati. Pri stanovanjskih objektih so prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki.

(2)Višina objektov namenjenih javnim funkcijam se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti, to je do P+2+M, vendar ne smejo biti višji od obstoječih objektov. Objekti so lahko podkleteni.

(3)Višina eno in dvostanovanjskih objektov je lahko do P+1, Višina večstanovanjskih objektov pa so lahko višine do P+1+M. Višina se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v enoti urejanja. Objekti so lahko podkleteni. č) Pogoji glede oblikovanja objektov

(1)streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35-45°. Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico fasade in prilagojeno smeri slemen sosednjih objektov. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Pomožni objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno kot osnovni objekt. Ravne strehe so možne tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. Kritina mora biti opečna ali v materialu, ki je po obliki in barvi podoben opeki. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Na ravnih strehah oziroma strehah z manjšim naklonom so dopustne druge vrste kritine v opečni, rjavi barvi. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh.

(2)fasada: fasade morajo biti opleskane v svetlih barvah, zemeljskih barvah, lahko so delno obdelane v drugem materialu kot na primer les, vlaknocementne plošče ipd. Ni dopustna uporaba signalnih barv, ki v prostoru delujejo izrazito moteče (npr. citronsko rumena, vijolična, turkizno modra ipd.) ter risanje okraskov in poševnin. Prepovedani so dodatki k objektom (večkotni/okrogli/polkrožni izzidki, stolpiči).

(3)Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le do višine 1,2 m.

(4)Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv in okrasne betonske ograje.

(5)Oblikovanje nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno.

(6)Objekti na posamezni parceli morajo biti medsebojno usklajeni glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad. f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)Enota urejanja je v območju naselbinske dediščine – vas Sveti Jurij, kjer se varuje zgodovinski značaj naselja, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v naselju ter podobo naselja oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip.

(2)Ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika.

(3)Pri posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dediščine. Izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah ni dopustna. Upoštevati je potrebno tudi bravo fasade. Izvedba satelitskih anten in zunanjih klimatskih naprav na glavnih, obcestnih fasadah ni dopustna.

(4)V enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega odloka. 23. člen (SJ 2, SJ 5, SJ 6, JA 3 – stanovanjska območja v občinskem središču) a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)V enotah urejanja SJ 2, SJ 5, SJ 6 in JA 3 so na območju s podrobno namensko rabo SS (stanovanjske površine) in SSm (mešane stanovanjske površine) dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov: – stanovanjske stavbe: – enostanovanjske stavbe, – dvostanovanjske stavbe, – večstanovanjske stavbe samo v enoti urejanja SJ5, v enoti urejanja SJ2 pa le rekonstrukcija in sprememba namembnosti obstoječe večstanovanjske stavbe, – stavbe za posebne družbene skupine; – nestanovanjske stavbe pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije (izjemoma gostišča in penzioni): – gostinske stavbe, – upravne in pisarniške stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, – stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij: garažne stavbe, – stavbe splošnega družbenega pomena, – druge nestanovanjske stavbe: kulturni spomeniki, druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene nikjer; – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(2)Na območjih stavbnih zemljišč, ki so osrednja območja centralnih dejavnosti, z oznako podrobne namenske rabe CU so dopustne gradnje v skladu s 17. členom za vrste objektov: – stanovanjske stavbe: – stavbe za posebne družbene skupine; – nestanovanjske stavbe: – gostinske stavbe, – poslovne in upravne stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (manjših dimenzij ali v kombinaciji z drugimi dejavnostmi), – stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, – stavbe splošnega družbenega pomena, – druge nestanovanjske stavbe (vse razen nestanovanjske kmetijske stavbe); – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(3)Na območju s podrobno namensko CD ni dovoljena gradnja stanovanjskih objektov.

(4)Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC in PO, se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka. c) Pogoji glede velikosti Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Višina stanovanjskih objektov je do P+M nad urejenim terenom, višina večstanovanjskih objektov je P+1+M, v primeru ravne streh P+2, pod pogojem, da ne presegajo višino obstoječih objektov v okolici. Objekti so lahko podkleteni. č) Pogoji glede oblikovanja objektov

(1)Tlorisna oblika objektov je pravokotna ali kvadratna ali lomljena v obliki črke L, T ali U. Prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki.

(2)Strehe so praviloma dvokapnice v naklonu od 30 do 45°, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe so možne tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh.

(3)Fasade so opleskane v svetlih barvah, zemeljskih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Prepovedani so dodatki k objektom (večkotni/okrogli/polkrožni izzidki, stolpiči), uporaba signalnih barv ter risanje okraskov in poševnin.

(4)Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv in okrasne betonske ograje.

(5)Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.

(6)Oblikovanje nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno. d) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in d r ugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v enotI urejanja SJ 5 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(2)Enoti urejanja JA 3 in SJ 6, s podrobno namensko rabo SSm, je opredeljena kot II. stopnja varstva pred hrupom.

(3)V enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega odloka. 24. člen (SJ 3 – osnovna šola) a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)V enoti urejanja SJ 3, kjer se nahaja osnovna šola, s podrobno namensko rabo CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega posege iz 17. člena tega odloka za objekte: – nestanovanjske stavbe: – upravne in pisarniške stavbe, – stavbe splošnega družbenega pomena (muzeji in knjižnice, stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo), – druge nestanovanjske stavbe (samo druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje; npr. prevzgojni domovi); – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(2)V enoti urejanja SJ 3, kjer se nahaja šolsko igrišče s podrobno namensko rabo BC, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega posege iz

člena tega odloka za objekte: – nestanovanjske stavbe: – stavbe splošnega družbenega pomena (stavbe za kulturo in razvedrilo, športne dvorane; – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo
b) Pogoji glede lege objektov

(1)Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike.

(2)Višina objektov je največ štiri stanovanjske etaže nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni. č) Pogoji glede oblikovanja objektov

(1)Streha: strehe na vseh objektih so lahko v poljubnem naklonu ali ravne s poljubno kritino.

(2)Fasada: sodobno oblikovanje fasade (steklo, fasadne plošče …). Možna je kombinacija različnih materialov ter na poudarkih objektov izrazitejše fasadne barve.

(4)Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje kričečih barv niso dovoljene. Višina ograje ob parcelni meji je 1,20 m, ob športnih kompleksih (igriščih) pa do 4,5 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv in okrasne betonske ograje. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.

(5)Objekti na posamezni parceli morajo biti medsebojno usklajeni glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad.

(6)Oblikovanje nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno.

d)pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in d r ugimi nesrečami ter obrambnih potreb V enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega odloka, ki se nanašajo na ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. 25. člen (SJ 4 – pokopališče)
a)Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)Na območjih pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu za umrle, v enoti SJ 4, je na zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe ZK možna postavitev spomenikov, spominskih obeležij, urbane opreme, ograje dostopne poti, potke ter pomožne infrastrukturne objekte in ostale gradbeno inženirske objekte, ki služijo dejavnosti na območju.

(2)Na zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo CD je dopustna gradnja, rekonstrukcija in odstranitev mrliške vežice, gradbeno inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) in pomožnih objektov (nadstrešek, utrjeno dvorišče, ograja) pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, spomenikov in spominskih obeležij in urbane opreme.

(3)Na zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo PO je možna ureditev parkirišča za osebne avtomobile, ureditev javne razsvetljave in dopolnilna zasaditev ter gradnja gradbeno inženirskih objektov, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov.

(4)Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka. b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1)Mrliško vežico se locira na mesto obstoječih oziroma na površini s podrobnejšo namensko rabo CD. Oblika in velikost objekta ter naklon strehe so poljubni.

(2)Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.

(3)Oblikovanje nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno.

(4)Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m. c) Ureditev parcele

(1)Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine na območju ZK se izvedejo s tlakovci, lahko so tudi peščene ali kamnite, območja parkirišč in CD pa s travnimi kockami, tlakovci, travnimi rešetkami ali v kombinaciji z asfaltom. Pri zasaditvi se uporabi avtohtona grmovna in drevesna vegetacija. Nadomestna ograja mora biti ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele. č) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in d r ugimi nesrečami ter obrambnih potreb V enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega odloka, ki se nanašajo na ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. 26. člen (BI 1, BO 1, ČA 1, DR 2, GR 1, JA 1, KU 1, SL 1, SL 3, SE 1, SE 2, ŽI 1, ŽI 2, SG 6, BL 5, BL 6 – podeželska naselja) a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)V enotah urejanja BI 1, BO 1, ČA 1, DR 2, GR 1, JA 1, KU 1, SL 1, SL 3, SE 1, ŽI 1, ŽI 2, BL 5, BL 6 in SG 6, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, so dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov: – stanovanjske stavbe: – eno in dvo stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih hiš); – nestanovanjske stavbe: – gostinske stavbe (vse razen hotelov in motelov), – upravne in pisarniške stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (do 200 m 2 ), – industrijske stavbe in skladišča (vse razen tovarn in rezervoarje za nafto in plin), – stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, – stavbe splošnega družbenega pomena (samo dvorane za družabne prireditve), – druge nestanovanjske stavbe; – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov), – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(2)V enotah urejanja B0 1, BL 5, DR 2, GR 1, SE 1 in SL 1, na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, trgovina, kapelice ipd.) z oznako podrobnejše namenske rabe CD v enotah urejanja iz 1. točke tega člena, so dopustni posegi za: – nestanovanjske stavbe: – gostinske stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, – stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, – stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd), – druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe); – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(3)V enoti urejanja BO 1 s podrobno namensko rabo CU (druga območja centralnih dejavnosti) je poleg dopustnih gradenj iz drugega odstavka tega člena dovoljenja tudi gradnja eno in dvostanovanjskih stavb.

(4)V enoti urejanja SL 3 s podrobno namensko rabo CD, je dovoljenja gradnja samo za verske objekte (kapelico) z zunanjo ureditvijo.

(5)Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe IK v enotah urejanja BO 1, DR 2 in SE 1 so dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov: – nestanovanjske stavbe: – industrijske stavbe (vse razen tovarn in rezervoarje za nafto in plin), – druge nestanovanjske stavbe (samo nestanovanjske kmetijske stavbe); – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(6)V enoti urejanja SE 2, s podrobno namensko rabo PO (ostale prometne površine), je dovoljena samo gradnja parkirišč za poslovno obrtno dejavnost.

(7)Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka.

(8)Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K1 v enoti urejanja JA 1 in na območjih energetske infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe E v enoti urejanja SL 1, se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka. b) Pogoji glede lege objektov

(1)Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli in se upošteva obstoječi koncept zazidave. Stanovanjske, obrtno/servisne in javne objekte se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcel lahko gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski objekti in če je do parcele urejena javna dovozna pot, ki mora biti odmerjena.

(3)Na območju s podrobno namensko rabo CD so odmiki objektov lahko manjši oziroma se objekti lahko stikajo, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednjih zemljiščih, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča ali objekta. c) Pogoji glede velikosti

(1)Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest.

(2)Višina stanovanjskih objektov je največ K+P+M, izjemoma K+P+1, če to dopušča zasnova naselja, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov. Na objektih, ki so višine do P+1, pod streho ne sme biti kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit enote tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka. Objekti so lahko podkleteni, pri tem se upošteva terenske razmere in višino talne vode. Kmetijski silosi so lahko visoki do 10 m. Silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju domačije. č) Pogoji glede oblikovanja objektov

(1)Objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipiko območja. Tlorisna oblika objektov v vseh enotah urejanja iz 1. točke tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podolgovatega pravokotnega tlorisa. Oblika je lahko lomljena v obliki črke L, T ali U. Prepovedani dodatki k vsem vrstam objektov kot so večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.

(2)Strehe na vseh objektih morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni 30º do 45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno z opečno kritino oziroma opeki podobnem materialu. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe so možne tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh.

(3)Fasade se opleska v svetle, zemeljske barve, lahko so delno obdelane v lesu. Signalne (vijolične, turkizne, živo modre, živo rumene in zelene barve …) so prepovedane, kakor tudi risanje okraskov in poševnin na fasadah.

(4)Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da se z nadvišavo terena na katerikoli način ne ogroža sosednjega zemljišča in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(5)Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje.

(6)Oblikovanje nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno. d) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1)V vseh enotah urejanja še ni kanalizacije, zato se odvod komunalnih odplak reši z individualnimi ali skupinskimi biološkimi greznicami ali manjšimi čistilnimi napravami.

(2)Gnoj in gnojnica na kmečkih gospodarstvih se zbira v ustreznih neprepustnih gnojiščih in gnojničnih jamah in se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla.

(3)Vse objekte, ki se preurejajo ali gradijo na novo, se priključi na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca.

(4)Na vsaki parceli v enotah urejanja, ki so na nagnjenem terenu se uredi odvod meteornih voda. Odvod se izvede tako, da se prepreči erozija in plazljivost območja. e) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in d r ugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)V enoti urejanja BO 1 je naravna vrednota Mariničova črna murva, v enoti urejanja ČA 1 pa naravna vrednota Bolečov hrast, zato se pri načrtovanju posegov v prostor v bližini upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravne vrednote. V območju naravne vrednote ni dopustna gradnja objektov in odlaganje kakršnega koli materiala. Dopustno je le nujno vzdrževanje, ki se mora izvajati tako, da se ne zmanjša vitalnost in zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču.

(2)Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(3)Na delu območja enote urejanja DR 2, BI 1, ŽI 1 in ŽI 2, kjer so poplavna območja, so dopustne rekonstrukcije, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in vplivajo na vodni režim in stanje voda.

(4)V enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega odloka. 27. člen (GB 1, GL 1, GL 2, GL 3, GR 2, GR 3, DR 1, KR 1, KV 1, KO 1, MM 1, RV 1, RV 2, ST 1, ST 2, ST 3, SO 1, SG 1, SG 4, SG 5, TB 1 – slemenska podeželska naselja) a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)V enotah urejanja GB 1, GL 1, GL 2, GL 3, GR 2, GR 3, DR 1, KR 1, KV 1, KO 1, MM 1, RV 1, RV 2, ST 1, ST 2, SO 1, SG 1, SG 4 in SG 5 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine mešane gradnje počitniških hišic, vinogradniških objektov (vinskih kleti), stanovanjskih hiš in kmetijskih objektov, ki so namenjene bivanju, gospodarski vinogradniški in kmetijski dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov: – stanovanjske stavbe: – eno in dvostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš); – nestanovanjske stavbe – gostinske stavbe (vse razen hotelov in motelov), – upravne in pisarniške stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (vse razen bencinskih servisev, do 200 m 2 ); – industrijske stavbe in skladišča (vse razen tovarn in rezervoarje za nafto in plin), – druge nestanovanjske stavbe; – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(2)V enotah urejanja RV 1 in SO 1 na območju CD (druga območja centralnih dejavnosti) je dopustna gradnja vseh objektov navedenih v prvem odstavku tega člena pod pogojem, da v objektu prevladuje delež nestanovanjske dejavnosti.

(3)Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe IK v enoti urejanja GR 2 so dopustne gradnje v skladu s 17. členom za vrste objektov: – nestanovanjske stavbe: – industrijske stavbe (vse razen tovarn in rezervoarje za nafto in plin), – druge nestanovanjske stavbe (samo nestanovanjske kmetijske stavbe); – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(4)V enoti urejanja ST3, s podrobnejšo namensko rabo IK, je dovoljena samo gradnja deponije za gnoj.

(5)Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka.

(6)V enoti urejanja SO 1 je na območju namenske rabe ZD – druge zelene površine, dovoljena gradnja objektov prometne infrastrukture, cevovodov, komunikacijskih in elektroenergetski vodov. Upoštevajo se tudi splošni prostorski pogoji.

(7)V enoti urejanja SO 1 so še območja okoljske infrastrukture O, območja komunikacijske infrastrukture T in območje drugih kmetijskih površin K2. Za ta območja se upoštevajo splošni prostorski pogoji.

(8)V enoti urejanja TB 1 s podrobno namensko rabo A (razpršena poselitev) je dovoljena gradnja samo v kmetijske namene. (b) Pogoji glede lege objektov

(1)Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija zazidave in tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli, pogojene z lego obstoječih objektov ob cesti. V strnjenih obcestnih nizih se bivalne objekte in vinogradniške objekte locira pravokotno na cestno gradbeno mejo oziroma pravokotno na višinske plastnice, znotraj gradbene meje, ki je ob cesti definirana z gradbeno linijo obstoječih objektov. Kmetijske ter nezahtevne in enostavne objekte se locira v notranjosti parcele.

(2)Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 2,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, če tako narekuje obstoječi sistem zazidave, teren, in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, vendar ne manjši od 1 m. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. c) Pogoji glede velikosti

(1)Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest.

(2)Višina objektov je največ K+P+M, izjemoma K+ P+1, če to dopušča zasnova naselja, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit enote tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka. Objekti so lahko podkleteni, pri tem se upošteva terenske razmere. č) Pogoji glede oblikovanja objektov

(1)Tlorisna oblika zahtevnih in manj zahtevnih objektov je pravokotna, lahko je lomljena v obliki črke L ali T. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov kot so večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.

(2)Strehe so enakostranične dvokapnice, v naklonu 30 do 45 stopinj in krite z opečno kritino ali njej podobno kritino. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico strešine. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so obdelane z lesom, talni zidec je temen. Ravne strehe so možne tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Manjši nakloni strešin in ravne strehe so dopustne pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno kot osnovni objekti.

(3)Oblikovanje nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno.

(4)Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni, pri turističnih objektih se uredi gramozirano ali tlakovano parkirišče. Asfalt ni dopusten.

(5)Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje na cestni strani ne sme presegati višine 1,20 m, znotraj parcelnih mej je lahko do 1,50 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob dovoznih cestah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno. d) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno priključi.

(2)V enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega odloka. 28. člen (SG 2 – centralni del naselja Stara Gora) a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)V enoti urejanja SG 2, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, dopustne gradnje v skladu s 17. členom za vrste objektov: – stanovanjske stavbe: – eno in dvo stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih hiš); – nestanovanjske stavbe – gostinske stavbe (vse razen hotelov in motelov), – upravne in pisarniške stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (vse razen bencinskih servisev, do 200 m 2 ), – stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, – stavbe splošnega družbenega pomena (samo dvorane za družabne prireditve), – industrijske stavbe in skladišča (vse razen tovarn in rezervoarje za nafto in plin), – druge nestanovanjske stavbe; – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(2)Na območju CU je dopustna gradnja: – stanovanjske stavbe: – stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine; – nestanovanjske stavbe – gostinske stavbe, – upravne in pisarniške stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, (vse razen bencinskih servisov), – stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.), – druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe); – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1,

(3)Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, trgovina, kapelice ipd.) z oznako podrobnejše namenske rabe CD v enotah urejanja iz 1. točke tega člena, so dopustni posegi za: – nestanovanjske stavbe: – gostinske stavbe, – stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, – stavbe splošnega družbenega pomena (vse razen stavb za šport in stavb za zdravstveno oskrbo), – druge nestanovanjske stavbe (vse razen nestanovanjske kmetijske stavbe); – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(3)Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, ki so namenjene površinam za turizem, so dopustne gradnje: – nestanovanjske stavbe: – gostinske stavbe, – upravne in pisarniške stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, (vse razen bencinskih servisev), – stavbe splošnega družbenega pomena, – druge nestanovanjske stavbe; – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(4)Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K2 (druga kmetijska zemljišča) je dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1. Upoštevajo se tudi splošni prostorski pogoji tega odloka.

(5)Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka.

(6)Na območjih gozdnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe G (gozdna zemljišča) je dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1 ter gradnja peš poti in postavitev urbane opreme. Upoštevajo se tudi splošni prostorski pogoji tega odloka. b) Pogoji glede lege objektov

(1)Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli in se upošteva obstoječi koncept zazidave. Stanovanjske, obrtno/servisne in javne objekte se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcel lahko gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski objekti in če je do parcele urejena javna dovozna pot, ki mora biti odmerjena.

(2)Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, če tako narekuje sistem zazidave, teren, obstoječi sistem zazidave in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, vendar ne manjši od 1m. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. c) Pogoji glede velikosti objektov Višina stanovanjskih objektov je največ P+M, izjemoma P+1, če to dopušča zasnova naselja, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit enote tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka. Objekti so lahko podkleteni, pri tem se upošteva terenske razmere. č) Pogoji glede oblikovanja objektov

(1)Objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipiko območja. Tlorisna oblika objektov v vseh enotah urejanja iz 1. točke tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podolgovatega pravokotnega tlorisa. Oblika je lahko lomljena v obliki črke L, U ali T. Prepovedani dodatki k vsem vrstam objektov kot so večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.

(2)Strehe na vseh objektih morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni 30º do 45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno z opečno kritino oziroma opeki podobnem materialu. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe so možne tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh.

(4)Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje.

(5)Oblikovanje nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno. f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih

(1)Skoraj cela enota urejanja spada pod vplivno območje cerkve Sv. Duha. Za vsak poseg v enoto urejanja se mora pridobiti kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.

(2)Varuje se tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.

(3)Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji tega odloka. 29. člen (SJ 8, JA 4, ŽI 3 in ŽI 4 – območja proizvodnih dejavnosti v naseljih) a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)V enotah urejanja ŽI 3 in ŽI 4, na območjih gospodarskih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe IG, dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov: – nestanovanjske stavbe: – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, – gostinske stavbe (samo kot dopolnilna dejavnost), – stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, – industrijske stavbe in skladišča, – druge nestanovanjske stavbe; – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(2)V enoti urejanja SJ 8 so na območjih površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo, z oznako podrobnejše namenske rabe IK, dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov: – nestanovanjske stavbe: – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (samo pokrite tržnice), – industrijske stavbe in skladišča (samo pokrite skladiščne površine ter specializirana skladišča), – druge nestanovanjske stavbe (samo stavbe za rastlinsko predelavo in stavbe za spravilo pridelka in druge nestanovanjske kmetijske stavbe); – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(3)V enoti urejanje JA 4, na območjih gospodarskih površin z oznako podrobnejše namenske rabe IG so dopustne gradnje v skladu z

členom za vrste objektov: – nestanovanjske stavbe: – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo
Objekt se mora postaviti v notranjost parcele. Ob cesti se uredijo parkirišča in ostale površine za manevriranje. Utrjene površine se izvedejo s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami, travnimi rešetkami in v kombinaciji z asfaltom (dovozne poti). Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevnino. Na celotno površino se zagotovi vsaj 20 % zelenih površin vključno z vegetacijo na parkirišču. Ob pridobitvi gradbenega dovoljenja je potrebna izdelava krajinskega načrta, ki ga izdela pooblaščen krajinski arhitekt.

(4)Na območjih stavbnih zemljišč v enoti urejanja ŽI 3 in ŽI 4 z oznako podrobnejše namenske rabe PC, se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka.

(5)V enoti urjenja SJ 8 se obstoječi stanovanjski objekt lahko rekonstruira, dozida in nadzida po obstoječi obliki in namembnosti. b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1)Nove objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Oblika objektov je prilagojena funkciji dejavnosti, strehe v naklonu ali ravne, kritina je poljubna.

(2)Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču.

(3)Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti ozelenjena tako, da grmovna in drevesna vegetacija v čim večji zakriva fasade objektov.

(4)Gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se prednostno izvedejo podzemno.

(5)Urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.

(6)Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami, travnimi rešetkami, in v kombinaciji z asfaltom (dovozne poti). Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevnino. c) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)Na območju izvedenih hidromelioracij v enotah SJ 8 in ŽI 4 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(2)Za vse enote urejanja veljajo še splošni pogoji tega odloka.

d)pogoji glede varovanja zdravja ljudi Stanovanjskim objektom v bližini gospodarske cone je treba zagotoviti protihrupno zaščito, če so mejne vrednosti kazalcev hrupa ob teh objektih zaradi dejavnosti v gospodarski coni prekomerne. 30. člen (SL 2 – rekreacijske površine, igrišča)
a)Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)V enoti urejanja SL 2, na območju športnih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe BC, so dopustni posegi iz 17. člena tega odloka za objekte: – nestanovanjske stavbe: – športne dvorane (klubski objekti, slačilnica s sanitarijami, garderobe, skupnimi prostori, shrambe), – točilnice pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža objekta namenjenega športni dejavnosti; – gradbeno inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), – drugi gradbeno inženirski objekti (samo objekti za šport, rekreacijo, turizem in drugi objekti za prosti čas); – nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.

(2)V enoti urejanja SL 2, na območjih zelenih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je dovoljena dograditev ali novogradnjo objektov iz

odstavka tega člena, če gre za zaokrožitev obstoječega funkcionalnega zemljišča ali dejavnosti. Dopustni so tudi posegi iz
člena za nezahtevne in enostavne objekte iz priloge
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1)Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika objektov je poljubna, streha v naklonu ali ravna, kritina poljubna. Objekt naj bo pritličen oziroma je po potrebi največ P+M in je lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi.

(2)Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava pomožnih objektov je poljubna.

(3)Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti ozelenjena. Ob objektu se lahko uredi utrjeno parkirišče.

(4)Gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvedejo podzemno. Uredi se lahko razsvetljava območja oziroma igrišča.

(5)Varovalna ograja je lahko višine do 4,5 m, ograja ob parcelni meji pa do 1,2 m. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnatno živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje kričečih barv niso dovoljene. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. c) Pogoji in merila za parcelacijo Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi listavce. 3. Prostorsko izvedbeni pogoji na območjih občinskih podrobnih prostorskih načrtov 31. člen (SJ 7, JA 2, BL 1, BL 2, BL 3, BL 4, GR 4, EU 5 – območja občinskih podrobnih prostorskih načrtov)

(1)V enotah urejanja SJ 7, JA 2, GR 4 in EU 5 je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Do uveljavitve le-teh niso dopustni nobeni posegi razen, če ni s tem odlokom določeno drugače.

(2)Območje urejanja BL 1, BL 2, BL 3 in BL 4 se ureja z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Blaguško jezero, Uradni list RS, št. 51/13.

(3)Če ni z usmeritvami za posamezni OPPN določeno drugače, so na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi: – vzdrževanje, rekonstrukcija, nadzidave in dozidave in odstranitev obstoječih objektov, – pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječe objekte in naprave (legalizacija), zgrajene pred sprejetjem tega akta in ki so v skladu s predvideno namembnostjo OPPN-ja, – gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN, – gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ob obstoječih objektih iz Priloge 1 za namensko rabo, ki je predvidena za posamezno območje OPPN, – sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov, ki so v skladu s predvideno namembnostjo OPPN-ja, – gradnja infrastrukture za potrebe priključevanja obstoječih objektov, – gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite reševanja in pomoči in zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, – parkirne površine (začasna ureditev do sprejetja OPPN), – dostopne ceste do obstoječih objektov ter objektov ob OPPN, – vodnogospodarske ureditve, – naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), – nujni sanacijski ukrepi. a) pogoji glede namembnosti območja: Pri izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih enotah urejanja upoštevajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in oblikovanja območij: – v enoti urejanja GR 4, s podrobno namensko rabo proizvodnih dejavnosti z oznako IG, so zemljišča namenjena gospodarski coni za obrtne, skladiščne, prometne in poslovne dejavnosti. Agresivne industrijske dejavnosti, ki bi negativno vplivale na okolje, niso dopustne. Do izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta je na območju nezazidanih gradbenih parcelah možna postavitev začasnih objektov. Na strani proti naselju Grabonoš in na stran avtoceste se mora zagotoviti zeleni pas. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevnino. Na celotno površino se zagotovi 20 % zelenih površin vključno vegetacijo na parkirišču. Ob pridobitvi gradbenega dovoljenja se izdela tudi krajinski načrt, ki ga izdela pooblaščen krajinski arhitekt. Investitorji objektov morajo glede na občutljivost posameznih dejavnostih načrtovati pasivno protihrupno zaščito v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah. Maksimalna višina objektov je P+2. – v enotah urejanja SJ 7 in JA 2 so zemljišča namenjena za individualno stanovanjsko gradnjo – SS s pripadajočimi servisnimi dejavnostmi. Parcelacija naj bo pravokotna na dovozno cesto. Oblika objektov je podolžna, lahko lomljena v črki L ali T. Prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. Strehe na objektih morajo imeti enakostranične dvokapnice, v naklonu od 30–45 stopinj, s s

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, stran 4008.