Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Razkrižje, stran 5938.

(1)S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPN) Občine Razkrižje, ki sta ga izdelali podjetji Oikos d.o.o., v sodelovanju s podjetjem Sapo, studio za arhitekturo, planiranje in oblikovanje d.o.o., pod številko projekta 1166/2009.

(2)Občinski prostorski načrt Občine Razkrižje (v nadaljnjem besedilu: OPN), vsebuje strateški in izvedbeni del.

(3)Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Razkrižje (v nadaljnjem besedilu: občine) in varstvenih zahtev določa: – izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, – zasnovo prostorskega razvoja občine, – zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, – okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, – okvirna območja razpršene poselitve, – usmeritve za prostorski razvoj občine.

(4)Izvedbeni del OPN določa: – enote urejanja prostora, – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN). 2. člen (vsebina in oblika OPN)

(1)OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni obliki.

(2)Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1. uvodne določbe,
2. strateški del: 2.1 izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, 2.2 zasnova prostorskega razvoja občine, 2.3 zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, 2.4 okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, 2.5 okvirna območja razpršene poselitve, 2.6 usmeritve za prostorski razvoj občine, 2.7 koncept prostorskega razvoja naselij Razkrižje in Šafarsko ter dela naselja Veščica, 2.8 usmeritve za razvoj v krajini, 2.9 usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, 2.10 usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev,
3. izvedbeni del: 3.1 enote urejanja prostora, 3.2 namenska raba prostora, 3.3 dopustna izraba prostora, 3.4 prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrst posegov v prostor, 3.5 prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov, merila za parcelacijo, 3.6 prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje v območju gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo, 3.7 prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb, 3.8 prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja, 3.9 prostorski izvedbeni pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora (v nadaljevanju PNRP), 3.10 podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji po posamezni enoti urejanja prostora (v nadaljevanju EUP), 3.11 prostorski izvedbeni pogoji na območjih občinskih podrobnejših prostorskih načrtov (v nadaljevanju OPPN),
4. končne določbe.

(3)Odlok o OPN Občine Razkrižje vsebuje tudi dve prilogi k izvedbenemu delu: Priloga 1a: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora. Priloga 1b: Preglednica dopustnih objektov glede na namen po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.

(4)Grafični prikazi OPN vsebujejo: – grafične prikaze strateškega dela: I. zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:15.000), II. zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra (M 1:15.000), III. usmeritve za razvoj poselitve in delno prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij in območij razpršene poselitve (M 1:15.000), IV/

1. usmeritve za razvoj v krajini (M 1:15.000), IV/
2. usmeritve za razvoj v krajini (M 1:15.000), V. usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M: 1:15.000); – grafične prikaze izvedbenega dela:
3. pregledna karta Občine Razkrižje z razdelitvijo na liste (M 1:16.000),
4. pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:15.000),
5. prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000),
6. prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000),
7. pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območjih enot urejanja prostora, ki se urejajo z OPPN (M 1:15.000).

(5)Grafični prikazi OPN iz prejšnjega odstavka vsebujejo prikaz meje Občine Razkrižje, ki izhaja iz pridobljenih grafičnih podatkov pristojnih institucij. V delu občine, kjer meja občine sovpada z mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki še ni dokončno določena, prikaz meje v OPN v ničemer ne prejudicira končnega poteka kopenske meje na obravnavanem območju. 3. člen (obvezne priloge OPN)

(1)Obvezne priloge OPN so:

1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPN,
6. povzetek za javnost,
7. okoljsko poročilo – odločba glede CPVO.

(2)Varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v prikazu stanja prostora, ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih zakonov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.

1. člen (pomen kratic) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: – EO: enostavni objekt, – EUP: enota urejanja prostora, – DOF: digitalni ortofoto posnetek, – FI: faktor izrabe gradbene parcele, – FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele, – GJI: gospodarska javna infrastruktura, – LEK: lokalni energetski koncept, – NO: nezahtevni objekt, – NRP: namenska raba prostora, – OPN: občinski prostorski načrt, – OPPN: občinski podrobni prostorski načrt, – PIP: prostorski izvedbeni pogoji, – PNRP: podrobnejša namenska raba prostora, – POSZ: program opremljanja stavbnih zemljišč, – PM: parkirno mesto, – RPE: register prostorskih enot, – TTN: temeljni topografski načrt, – UN: urbanistični načrt.
2. člen (pomen izrazov)

(1)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: avtobusna postaja/postajališče: posebej zgrajena in označena prometna površina zunaj ali na vozišču ceste, ki obsega postajališče, čakališče ter navezovalne površine za pešce, v primeru avtobusnega postajališča zunaj vozišča pa tudi uvozni in izvozni pas na postajališče, avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (na primer avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtoni poselitveni vzorec), bruto etažna površina stavbe: je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino 1,60 m in več, bruto tlorisna površina stavbe: je skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim, celostno urejanje: je urejanje prostora na območju, na katerem se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) ali skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP), določenimi v tem odloku, načrtuje gradnja večjega števila objektov, ki so medsebojno povezani v pogledu funkcionalnosti, komunalnega opremljanja ali urbanističnega oblikovanja, dovoljenje s področja graditve objektov: je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja, elementi urbane opreme: so objekti, ki sodijo v segment urbane opreme v okviru uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, in drugi objekti urbane opreme, kot so klopi, mize, koši za smeti, konfini, otroška igrala, razpela, oglasne deske, manjše ograje, ulična svetila in podobni elementi za urejanje površin, namenjenih zadrževanju ljudi, etaža: je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se kot etaža štejejo tudi klet (K), pritličje (P) in mansarda (M), faktor izrabe gradbene parcele (FI): se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objektov nad terenom in celotno površino gradbene parcele namenjene gradnji; pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,80 m. faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ): je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov nad terenom in površino gradbene parcele; pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom in podobno, upošteva pa se tudi tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni parceli, glavna fasada: je fasada stavbe ob javnem prostoru naselja, poti, cesti, trgu ali pomembni gradbeni liniji; oblikuje javni prostor in opredeljuje značaj naselja; pri vogalnih stavbah se kot glavni pojmujeta obe vogalni fasadi stavbe; oblikuje se kot najpomembnejša fasada stavbe, praviloma se na glavni fasadi organizira glavni vhod v stavbo, okenske odprtine itd.; pri poslovnih objektih se na glavni fasadi organizirajo izložbe in drugi arhitekturni elementi, ki izražajo program in pomen stavbe, gradbena parcela: je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu; omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom ter komunalnimi in energetskimi priključki, javni prostor naselja (ali tudi: javne površine naselja): so zemljišča in objekti, ki so dostopni vsem pod enakimi pogoji; to so predvsem površine cest, igrišča, trgi, parkirišča, pokopališča, zelenice in površine za pešce, klet (K): je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol; klet je povsem ali delno vkopana, kolenčni zid: je del zunanjega zidu od zadnje stropne konstrukcije do zidne lege strešne konstrukcije, kubus: osnovni element objekta, stavbe (kvader, kocka), ki s svojim položajem in volumnom opredeljuje oziroma omejuje prostor, legalizacija: je pridobitev gradbenega ali drugega upravnega dovoljenja za gradnjo, za katero ni bilo pridobljeno dovoljenje, pa bi moralo biti pridobljeno, pod pogojem, da se gradnja v primeru neskladnosti z določili tega odloka uskladi z določili tega odloka, mansarda (M): je del stavbe, katerega izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in v pretežni meri pod poševno, praviloma dvokapno streho, mansardno okno (tudi frčada, »kukerl«): je funkcionalna strešna odprtina, namenjena osvetlitvi mansardnih ali podstrešnih prostorov, ki ne sega preko slemena strehe in ne prekinja kapne lege objekta; mansardna okna se postavljajo skladno s kompozicijo fasade, praviloma so osno prilagojena okenskim odprtinam; pogosto gre za poudarek nad vhodom, objekti v nizu: so objekti, zgrajeni z dodajanjem (npr. gospodarskih poslopij stanovanjskemu objektu) neposredno eden za drugim v globino ene ali več gradbenih parcel, pri čemer se približajo ali stikajo zaporedno s čelnimi oziroma hrbtnimi stranmi, območje tradicionalne tipologije: je območje, kjer prevladujejo objekti tradicionalne tipologije, avtohtoni objekti v prostoru, obstoječ objekt v prostoru: je objekt, zgrajen v prostoru pred veljavnostjo tega akta, njegova prisotnost pa je razvidna iz uradnih evidenc ali drugih ustreznih listin, obvodni prostor: je zemljišče, ki obsega obalni pas in priobalno zemljišče rek in pritokov ter stoječih voda, odprte zelene površine: so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča in druge zelene površine, opečni zareznik: je strešna kritina, narejena iz gline, ki se prednostno uporablja v naravni rdeči, zemeljski barvi, osnovni objekt: je objekt, ki s svojo podobo in dejavnostjo, ki se opravlja v njem, ustvarja splošno podobo naselja oziroma dela naselja; osnovni objekt je pri stanovanjskih površinah stanovanjski ali poslovno stanovanjski, pri površinah centralnih dejavnosti poslovni objekt oziroma objekt družbene infrastrukture, pri površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo je to gospodarski objekt domačije oziroma hlev, pergola : je odprti nadstrešek, transparentna ozelenjena konstrukcija, namenjena zaščiti pred soncem in vetrom ob objektih ali tudi ob opornih zidovih, če gre za zeleno bariero; podstrešje (p): je del stavbe, katerega neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho, pomožni kubus: je bodisi prizidek k obstoječemu objektu bodisi posamezni del objekta, ki s svojo postavitvijo in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo osnovnega kubusa; kot pomožni kubus se ne štejeta nadstrešek in pergola, prav tako ne izzidek, ki je poudarek vhoda; kot pomožni kubus se na primer lahko šteje garaža, zgrajena kot prizidek oziroma kot del objekta, pomožni objekti: so praviloma manjši objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnih objektov na posamezni parceli in so zaradi svoje velikosti, načina gradnje in rabe v skladu z veljavno zakonodajo uvrščeni med manj zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte; v primeru, da se gradijo kot manj zahtevni in nezahtevni objekti, je zanje potrebno pridobiti ustrezno upravno dovoljenje, praviloma: pomeni, da se upoštevajo določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, se odstop od določil tega odloka obrazloži in utemelji v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor, priobalno zemljišče: je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče in sega na vodah prvega reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah drugega reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča, pritličje (P): je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, razvit tloris: je tradicionalen koncept postavitve domačije, za katerega so značilni zalomljeni tlorisi združenih stanovanjskih stavb in gospodarskih poslopij, ki so med seboj pravokotni v obliki črke L (redkeje T ali U); višinski gabarit objektov je poenoten; stanovanjski del objekta je praviloma postavljen ob javni prostor, sleme: je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta; za 1,5 m ga lahko presega dimnik, sprememba namembnosti objekta: je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico, strešni izzidek: je del fasade stavbe, ki se dvigne tako, da prekinja kapno lego objekta in ne presega slemena objekta; namenjen je osvetljevanju podstrešja (mansarde) oziroma oblikovanju arhitekturnega poudarka stavbe; pogosto gre za izzidek, izmaknjen iz ravnine fasade, pokrit z dvokapno ali enokapno streho, postavljeno pravokotno na osnovno strešino v osi glavnega vhoda v objekt, strokovna prostorska preveritev: je urbanistična, krajinska, arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo v okviru priprave OPPN ali pred pridobitvijo dovoljenj s področja graditve objektov izdela pooblaščen inženir ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov in določijo podrobni pogoji, transparentna fasada: je fasada, kjer se ob uporabi (kovinske, lesene, betonske) konstrukcije ter večjih prozornih (npr. steklenih) površin oblikuje objekt, ki s svojo odprtostjo proti zunanjemu prostoru vzpostavlja neposreden stik med objektom in njegovo okolico, uporabna površina: je tisti del neto tlorisne površine, ki ustreza namenu in uporabi stavbe, varovalni pas gospodarske javne infrastrukture: obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca, veduta: je pogled na neko območje z določenega mesta opazovanja, značilen pogled na neko območje, vodno zemljišče: je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem; vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe; vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja, vplivno območje drevesa: je talna površina pod obodom krošnje, razširjena za 1,5 m na vse strani, vinska klet (tudi zidanica): je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina in sokov ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno bivanje.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi veljavni predpisi.

(3)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske oblike. 2. Strateški del 6. člen (splošne določbe)

(1)Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, določitev namenske rabe zemljišč in PIP, območja naselij ter območja razpršene poselitve.

(2)Strateški del OPN teži k upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhaja iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil.

(3)Strateški del OPN upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, kot je Regionalni razvojni program pomurske regije za obdobje 2007–2013.

(4)OPN enako upošteva razvojne dokumente, varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih dobrin in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, kot jih najdemo v prikazu stanja prostora za Občino Razkrižje, ki je priloga tega odloka. 2.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 7. člen (izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1)Občina Razkrižje spada med manjše slovenske občine, tako po površini (9,8 km 2 površine) kot tudi po številu prebivalcev (1.350 prebivalcev v letu 2013). Občina leži v Prlekiji in je del upravne enote Ljutomer. Meji na Občino Ljutomer, Občino Črenšovci in Republiko Hrvaško. Občina je reliefno sestavljena iz dveh enot, Murskega polja z nadmorsko višino 170 m na severu in Slovenskih goric na jugu, kjer se relief dvigne do 280 m nadmorske višine.

(2)V Občini je 6 naselij: Razkrižje, Šafarsko, Gibina, Veščica, Šprinc in Kopriva. Prebivalstvo je skoncentrirano v naseljih Razkrižje, Šafarsko, Gibina in Veščica. V občini sta se izoblikovala dva poselitvena vzorca: v ravninskem delu so tipična razpotegnjena obcestna naselja, v gričevnatem delu občine pa se poleg obcestne gradnje pojavlja tudi razpršena poselitev (Šprinc). Oskrbne oziroma centralne dejavnosti so večinoma skoncentrirane v Šafarskem in Razkrižju (osnovna šola, občinska stavba, kulturni dom, otroški vrtec, trgovina, cerkev, gostinski lokali). V večini naselij se mešata tradicionalna in moderna arhitektura. V vinogradniškem območju v jugozahodnem delu občine se pojavljajo manjše stavbe za potrebe vinogradništva – zidanice. Celotno območje občine se v sistemu izvajanja posameznih dejavnosti, poselitvi in gospodarski javni infrastrukturi gravitacijsko močno navezuje na bližnje regionalno središče, mesto Ljutomer.

(3)Glavna težnja občine je porast oziroma v prvi fazi umiritev upadanja števila prebivalstva. Občina želi v naslednjih dvajsetih letih doseči 1.500 prebivalcev.

(4)Prednosti dosedanjega prostorskega razvoja so: – ugodna demografska struktura prebivalcev, ki izkazuje dober notranji potencial za rast števila prebivalcev (večje število žensk v rodni dobi); – prisotnost in urejenost osnovnih javnih storitev v občini (osnovna šola, vrtec, zdravstvo, lekarna, pošta); – bližina večjega oskrbnega in zaposlitvenega središča mesta Ljutomer, ki omogoča zaposlovanje prebivalcev, opravljanje upravnih storitev, uporabo storitvenih dejavnosti, hkrati pa je izvor potencialnih priselitev na območje Občine Razkrižje; – krajinska pestrost in obstoječa turistična ponudba v občini, ki predstavlja potencial za izletniški turizem in za rekreacijo lokalnega prebivalstva; – nepozidana stavbna zemljišča v občini, ki omogočajo nadaljnji prostorski razvoj občine, tako za širitev stanovanjske gradnje in urejanje centralnih dejavnosti, kot tudi za razvoj proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti; – odsotnost pomembnejših varovanih območij v poseljenem delu občine, ki bi lahko predstavljali večje omejitve pri gradnji; – dobro razvito cesto omrežje, ki omogoča dostopnost vseh delov občine; – ustrezna oskrba s pitno vodo, ki je v vseh naseljih zagotovljena iz javnega vodovodnega omrežja; – ustrezno urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda v vseh ravninskih obcestnih naseljih in – vzpostavljen sistem ločenega zbiranja odpadkov, urejena zbirna mesta za zbiranje ločenih frakcij v ravninskem delu občine.

(5)Slabosti dosedanjega prostorskega razvoja so: – pričakovano povečanje potreb po oskrbnih dejavnostih za starostnike, kar bo posledica staranja prebivalstva; – pričakovano opuščanje kmetovanja in propadanje objektov, saj imajo kmečka gospodarstva v veliki večini starejše gospodarje; – obstoječa nepozidana stavbna zemljišča, ki niso dosegljiva na nepremičninskem trgu, saj so v zasebni lasti, njihovi lastniki pa za prodajo niso zainteresirani; – nepozidano območje, namenjeno umeščanju obrtnih dejavnosti v veljavnem prostorskem aktu občine; – izginjanje tipične/tradicionalne arhitekture in pojavljanje (izstopajoče) moderne arhitekture; – pojavljanje neustrezno vzdrževanih in izkoriščenih objektov, kar slabša zunanjo podobo in privlačnost naselij; – razpršena poselitev v jugozahodnem gričevnatem delu občine, kar zahteva visoke stroške izgradnje gospodarske javne infrastrukture; – pomanjkljiv sistem javnega potniškega prometa, posledica katerega je velika odvisnost od osebnega avtomobila in – slabo stanje občinskih cest zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, ki je posledica dolžine sistema in pomanjkanja finančnih sredstev. 8. člen (razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1)Razvojne potrebe Občine Razkrižje so: – širitev stanovanjskega območja na Gibini za več enodružinskih hiš in postavitev nekaj manjših večstanovanjskih objektov v naseljih Razkrižje in Šafarsko, namenjenih mladim družinam; – izboljšanje kakovosti bivalnega okolja za prebivalce: – z ureditvijo vaških jeder v Šafarskem, Razkrižju (okolica cerkve sv. Janeza Nepomuka), Gibini (pri kapelici), Veščici (pri križu) in skupnega jedra za naselji Kopriva in Šprinc (pri kapelici, v povezavi s prireditvenim prostorom v Šprincu); – z dograditvijo in širitvijo infrastrukturnih omrežij v občini; – z ureditvijo igrišča ob šoli; – z ureditvijo garderobe ob nogometnem igrišču v Razkriškem kotu; – razvoj turizma v povezavi z vinogradništvom, termalno vodo in reko Muro, spodbujanje razvoja ekološkega in etnološkega turizma, temelječega tako na dnevnih kot tudi na stacionarnih gostih, ureditev turističnega naselja v ravninskem delu občine (Veščiško polje); – ureditev stanovanjskih površin, namenjenih domu za starejše oziroma bivalne enote za starejše v bližini cerkve sv. Janeza Nepomuka v naselju Razkrižje; – zagotovitev površin za obrtno-poslovne namene v okviru obstoječih naselij; – razvoj kmetijstva, predvsem integrirane in ekološke pridelave, za ohranjanje kulturne krajine in – ureditev površin za mirujoči promet v občinskem središču in ureditev parkirnih površin za potrebe turistične dejavnosti v Razkriškem kotu.

(2)Razvojne potrebe regije in države: – dograditev regionalnega vodovodnega sistema Pomurskega vodovoda; – izgradnja prenosnih plinovodov R15/1 Kidričevo–Pince in M9 Lendava–Kidričevo; – zagotavljanje poplavne varnosti ob reki Muri in Ščavnici v naseljih Razkrižje in Veščica ter zaščita brežin ob sotočju reke Mure in Ščavnice; – dograditev kolesarskih stez med večjimi naselji in do njih, hodnikov za pešce in kolesarje v prometno obremenjenih naseljih in prilagajanje lokalnega cestnega omrežja in poti za kolesarjenje; – dograditev centralnega sodobnega regijskega centra zbiranja, sortiranja, predelave oziroma recikliranja in deponiranja komunalnih odpadkov pri Puconcih; – izgradnja učinkovite navezave urbanih središč in obstoječega cestnega prometnega omrežja na novozgrajeno avtocestno povezavo Maribor–slovensko/madžarska meja; – ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda na gričevnatih območjih in območjih razpršene poselitve; – izboljšanje dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev; – vlaganje v ohranjanje in ustrezno obravnavo ter prezentacijo kulturne dediščine; – tematsko povezovanje obstoječih turističnih proizvodov in – razvoj sekundarne turistične infrastrukture.

1. člen (medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) Občina Razkrižje je: – s sosednjimi občinami povezana na področju infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, sistem javnega potniškega prometa, oskrba s pitno vodo, preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave; – z ostalimi pomurskimi občinami povezana na področju ravnanja z odpadki; – z mestom Ljutomer in mestom Murska Sobota povezana pri dopolnjevanju z dejavnostmi, ki v občini niso razvite ali pa njihova stopnja razvitosti ne zadovoljuje potreb občine (sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti); – povezana tudi s sosednjo hrvaško Občino Štrigova, kjer obstaja možnost čezmejnega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod in priključevanja na obstoječo čistilno napravo v Gibini.
2. člen (splošni cilji prostorskega razvoja občine) Ob upoštevanju izhodišč splošni cilji prostorskega razvoja Občine Razkrižje sovpadajo s cilji prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske sklope: – skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj; – skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve; – optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru; – prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča; – dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij; – preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora; – prostorski razvoj, usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje, – ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine in zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3. člen (prioritetni cilji prostorskega razvoja občine) Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru so cilji prostorskega razvoja občine usmerjeni v zagotovitev prostorskih pogojev za: – umestitev stanovanjske gradnje s spremljajočimi dejavnostmi v občinskem središču in v strnjenih delih naselij, v katera bo usmerjen razvoj poselitve v občini; – razvoj proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti na opredeljenih območjih (območja za centralne dejavnosti, ob upoštevanju pogojev v strnjenih delih naselij); – razvoj centralnih dejavnosti za vzgojo in izobraževanje v občinskem središču; – razvoj kmetijskih gospodarstev in podporo razvoju kmetijstva; – nadaljnji razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti v občinskem središču in v ostalih naseljih; – umestitev turistične infrastrukture kot podpora razvoju izletniškega in stacionarnega turizma in – izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini – dograditev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, rekonstrukcija in izgradnja delov prometnega omrežja za zagotavljanje ustrezne dostopnosti, povečanje površin za mirujoči promet. 2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine
4. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Razvoj poselitve in dejavnosti se bo prednostno usmerjal v naselja Razkrižje, Šafarsko, Gibina in Veščica. Pri tem je glavni poudarek na notranjem razvoju, kar pomeni prenovo, sanacijo in racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč in nepozidanih stavbnih zemljišč. Nekatera veljavna stavbna zemljišča so za poselitev manj primerna (slabše možnosti za komunalno urejanje, dobra ohranjenost primarne rabe, neugoden teren), zato se jim namenska raba spreminja v primarno. Ohranja se avtohtoni poselitveni vzorec. – Naselji Razkrižje in Šafarsko se bosta razvijali znotraj obstoječih stavbnih zemljišč. Razpoložljive površine zadostujejo predvideni funkcijski krepitvi naselja, kot tudi stanovanjski gradnji. Individualna stanovanjska gradnja se usmerja na obstoječe proste površine, namenjene stanovanjski gradnji. Z namenom krepitve demografskega potenciala se predvidi širitev stanovanjskega območja. V naselju Šafarsko je možna gradnja večstanovanjskih objektov. Območje centralnih dejavnosti (osnovna šola, vrtec, občinska stavba, kulturni dom, gasilski dom, trgovina, zdravstvena enota, cerkev) se bo vsebinsko in prostorsko dopolnjevalo (športno igrišče, lekarna, pomožni objekti ob kulturnem domu, parkovne površine). Predvidena je dolgoročna širitev območja centralnih dejavnosti v osrednjem delu naselja Šafarsko. – V naselju Gibina se individualna stanovanjska gradnja usmerja na obstoječa stavbna zemljišča. – V naselju Veščica se individualna stanovanjska gradnja usmerja na obstoječa stavbna zemljišča. Na območju naselja Veščica (Veščiško polje) je predvidena ureditev turističnega naselja, kar je v skladu z usmeritvijo občine v krepitev turistične ponudbe na podlagi naravnih virov in bogatega kulturnega izročila območja.

(2)Na območju naselij Šprinc in Kopriva se poselitev ohranja na območju obstoječih stavbnih zemljišč. Potrebno je izboljšati komunalno opremljenost naselij (kanalizacijsko omrežje, dostopne ceste).

(3)Prednostna območja za umestitev in razvoj dejavnosti v odprti krajini v Občini Razkrižje so: – kmetijske površine na območju Murske ravni za razvoj kmetijstva, – območje gričevnatega dela občine za razvoj vinogradništva in z njim povezane turistične ponudbe (vinske ceste, vinotoči, turistične kmetije …), – območja za širitev objektov za kmetijsko proizvodnjo na območju razpršene poselitve, – območja razvoja izletniškega turizma (prazgodovinska naselbina, površine namenjene sezonski turistični ponudbi in občasnim prireditvam) in rekreacije (urejanje tematskih poti, kolesarskih poti, površine za oddih v naravnem okolju) na celotnem območju občine. 13. člen (omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Omrežje naselij v Občini Razkrižje vključuje šest naselij: Razkrižje, Šafarsko, Gibina, Veščica, Šprinc in Kopriva.

(2)Funkcijo občinskega središča si delita naselji Razkrižje in Šafarsko, po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljeni kot lokalni središči. Naselji zagotavljata prebivalcem naselij in zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, vzgojo in osnovno izobraževanje, upravne storitve na lokalnem nivoju, informiranje in druženje. Z namenom nadaljnje krepitve funkcij občinskega središča je načrtovana dolgoročna širitev območja centralnih dejavnosti.

(3)Ostala naselja občine so po velikosti in po številu prebivalcev ter deležu prebivalcev, ki se ukvarjajo s primarnimi dejavnostmi, opredeljena kot vasi. Ravninski naselji Gibina in Veščica občinsko središče dopolnjujeta z oskrbnimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi. Šprinc in Kopriva sta naselji z izrazito razpršeno slemensko poselitvijo v gričevnatem delu občine in predstavljata zaledje lokalnega središča. 14. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Območje Občine Razkrižje se prometno navezuje na sosednje občine in Republiko Hrvaško s z urejenim cestnim prometnim omrežjem.

(2)Najpomembnejšo cestno prometno os v občini tvorita regionalna cesta prvega reda (R1) Stročja vas–Razkrižje–Gibina–meja Republika Hrvaška in regionalna cesta tretjega reda (R3) Črenšovci–Razkrižje–meja Republika Hrvaška, ki naselja v ravninskem delu občine povezujeta z mestoma Ljutomer in Murska Sobota in Republiko Hrvaško.

(3)Vsa naselja v občini so preko regionalne ali lokalnih cest dobro povezana z občinskim središčem. 15. člen (območja ohranjanja prepoznavnosti)

(1)Ohranjanje prepoznavnosti prostora se zagotavlja z ohranjanjem tipoloških značilnosti kulturne krajine in naravnih krajinskih območij ter prvin prepoznavnosti krajine in grajenih struktur na celotnem območju občine, prednostno pa z ohranjanjem prepoznavnih prostorskih razmerij na kakovostnejših krajinskih območjih.

(2)V nadaljnjem prostorskem razvoju dejavnosti v krajini se zagotavlja ohranjanje kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Razkrižje.

(3)Ohranjajo se segmenti gozda na gričevnatem delu občine, naravne prvine Ščavniške doline in Murske ravnine, ki jo predstavljajo gozdni otoki, poplavna območja, mrtvice, linijska grmovna in drevesna zarast, značilni vzorci poselitve (strnjena naselja na ravnini, slemenska in razložena poselitev na gričevnatem delu), značilni arhitekturni členi in objekti s simbolno vrednostjo (cerkev sv. Janeza Nepomuka v Razkrižju z vplivnim območjem, kapelice in znamenja ter posamezne tradicionalne domačije). 16. člen (območja ohranjanja naravnih kakovosti)

(1)Ohranjanje narave se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem so območja in enote ohranjanja narave upoštevana kot razvojni potencial in kot prvina varstva. Ohranjanje narave se zagotavlja predvsem na zavarovanih območjih, predlaganih širše zavarovanih območjih, na območjih naravnih vrednot – površinskih geomorfoloških, podzemeljskih geomorfoloških, hidroloških, botaničnih, zooloških, ekosistemskih, drevesnih; na območjih pričakovanih naravnih vrednot, na območjih prednostnih habitatnih tipov, na ekološko pomembnih območjih.

(2)Pri načrtovanju prostorskega razvoja se upoštevajo načela in cilji, ki jih določajo pristojne službe za varstvo narave.

(3)Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, in sicer ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst.

1. člen (druga za občino pomembna območja) V zasnovi prostorskega razvoja Občine Razkrižje so upoštevana tudi druga pomembna območja, kot so površinske vode (reka Ščavnica, Mura in vodne površine na območju opuščene gramoznice) in območja za izvajanje ukrepov civilne zaščite.
2. člen (urbanistični načrt) Urbanistični načrt (UN) je izdelan za osrednji sklenjeno poseljeni del Občine Razkrižje in obsega del naselja Veščica, naselje Razkrižje in naselje Šafarsko. 2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
3. člen (splošne določbe)

(1)Infrastrukturna omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo opremljanje in preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture in zvez.

(2)Neustrezna ali pomanjkljiva infrastrukturna omrežja bodo obnovljena in dograjena. Obnova infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali na novo zgraditi potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezni odsek ali območje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.

(3)Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor potrebno upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih naprav.

(4)Pri načrtovanju v prostoru se upošteva zagotavljanje trajnostne mobilnosti z razvojem javnega potniškega prometa, kolesarskih in peš povezav.

(5)Občina zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je potrebno izdelati program opremljanja stavbnih zemljišč. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za realizacijo gradnje. 2.3.1 Prometna infrastruktura 20. člen (prometna infrastruktura)

(1)Cestno prometno omrežje v občini sestavljajo odsek regionalne ceste prvega reda (R1) Stročja vas–Razkrižje in Razkrižje–Gibina–meja Republika Hrvaška, odsek regionalne ceste tretjega reda (R3) Črenšovci–Razkrižje in Razkrižje–meja Republika Hrvaška ter kategorizirane občinske ceste – lokalne ceste (LC) in javne poti (JP).

(2)Na meji z Republiko Hrvaško sta dva meddržavna mejna prehoda – Gibina in Razkrižje. Na območju Občine Razkrižje je opredeljenih šest prehodnih točk in devet prehodnih mest.

(3)Prioritetna usmeritev Občine Razkrižje na področju cestnega omrežja je dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem, regionalnim središčem in oskrbnim središčem, z večjimi zaposlitvenimi središči izven občine in sosednjimi občinami ter urejanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja (regionalna cesta skozi naselja, priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih poti) ali pa je ogrožena varnost cestnega prometa.

(4)V Občini Razkrižje se zagotovi prometna infrastruktura, ki bo omogočila hitrejši razvoj turizma na potencialnih destinacijah v občini, s poudarkom na vsebinah, ki temeljijo na sestavinah trajnostnega razvoja.

(5)V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih površin za mirujoči promet. Parkirnih mest primanjkuje ob cerkvi v Razkrižju, ob pokopališču, v primeru večjih prireditev v Razkriškem kotu in pri kulturnem domu, zato je predvidena ureditev novih površin za mirujoči promet. 21. člen (omrežje kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih poti)

(1)Kot del trajnostne mobilnosti se omogoča dostop z nemotoriziranimi prevoznimi načini. Na območju občine se vzpostavi sistem lokalnih kolesarskih povezav. Zagotavljajo se površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa v vseh naseljih.

(2)Na območju občine se uredi kolesarsko omrežje kot kolesarska steza, kot steza za mešani promet pešcev in kolesarjev, kot kolesarski pas na vozišču ali pa se kolesarji vodijo z ustrezno prometno signalizacijo po malo prometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti. Omrežja se v naseljih navezuje na obstoječe omrežje ter varno povezuje s postajališči javnega potniškega prometa.

(3)V okviru površine za mirujoči promet se uredi zadostno število pokritih oziroma varovanih parkirišč za kolesa. 22. člen (avtobusni promet)

(1)V občini se spodbuja razvoj učinkovitega sistema javnega potniškega prometa. Avtobusni javni potniški promet se odvija na relaciji Ljutomer–Veščica–Razkrižje–Šafarsko–Gibina in na relaciji Gibina–Šafarsko–Razkrižje–Murska Sobota, z ostalimi kraji pa avtobusnih povezav ni.

(2)Avtobusni promet se ureja na celotnem območju občine, med vsemi naselji in njihovimi zaledji. Z načrtovanjem javnega potniškega avtobusnega prometa se omogoča večjo neodvisnost od rabe osebnega avtomobila ter s tem zmanjša emisije toplogrednih plinov.

(3)Avtobusna postajališča se umeščajo na prostor večjih generatorjev prometa (jedra naselja, šola, trgovina ipd.) ter na ostala območja naselij tako, da so upoštevani standardi dostopnosti. 2.3.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura 23. člen (razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)

(1)Vzpostavijo se nova ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.

(2)Poveča se zanesljivost oskrbe s pitno vodo, uredi se odvajanje in čiščenje odpadne vode.

(3)Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata v dveh med seboj usklajenih smereh: – sanacija stanja: na stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacija stanja z izgradnjo sistemov za zagotavljanje ustrezne stopnje varstva okolja glede priključevanja objektov na infrastrukturne sisteme. V naseljih se zagotovi ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, se zgradi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo poveže s telefonsko centralo, – opremljanje razvojnih območij: za vsa komunalno neopremljena stavbna zemljišča se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov.

(4)Z načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. S tem se zagotavlja večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo bolj sprejemljivo vključevanje v prostor.

(5)Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno.

(6)Za vse nove investicije se praviloma izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.

(7)Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih narave in kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno le v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke dediščine.

(8)Pred predajo novih prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna infrastruktura tako, da ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja obstoječim prebivalcem v soseščini.

(9)Za celotno območje se z lokalnim energetskim konceptom opredeli nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije ter ukrepe za zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije ter svetlobno onesnaževanje okolja. Spodbuja se pasivna oziroma energetsko učinkovita gradnja objektov. Spodbuja se zamenjava zastarelih individualnih sistemov ogrevanja z novimi in bolj učinkovitimi kurišči na biomaso. Spodbuja se raba solarnih sistemov za zagotavljanje lastne oskrbe (priprava tople vode).

(10)Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove za obratovanje potrebujejo manj energije (npr. pasivna stavba, nizkoenergijska stavba) in/oziroma del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov energije (sončna, biomasa ipd.).

(11)Spodbuja se okoljska ozaveščenost lokalnega prebivalstva. 24. člen (vodni viri in oskrba s pitno vodo)

(1)Območje občine je v celoti oskrbovano z vodo iz javnega vodovodnega omrežja Ljutomer–Mota. Vodooskrba občine se zagotavlja v okviru javne službe. V občini sta dva vodohrana, podzemni rezervoar Šprinc s prečrpalnico in vodni stolp Šprinc. Oskrba s pitna vodo je ustrezna v vseh naseljih, razen nekaj izjem v geografsko višje ležečih predelih občine.

(2)Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema s ciljem zagotavljanja zadostnih količin ustrezne pitne vode.

(3)V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.

(4)Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. Z namenom zmanjšanja porabe pitne vode se izkoristijo možnosti uporabe čiste padavinske vode za druge potrebe (zalivanje vrtov, pranje avtomobilov ipd.). 25. člen (odvajanje in čiščenje odpadnih voda)

(1)Osnovna dejavnost občine na področju ravnanja z odpadnimi vodami bo zbiranje in čiščenje odpadnih voda v območjih strnjenih naselij in v skladu z izhodišči SPRS.

(2)Občina Razkrižje še nima v celoti zgrajenega sistema za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Zgrajeno je kanalizacijsko omrežje v vseh naseljih, z izjemo posameznih območij razpršene poselitve. Omrežje se navezuje na čistilno napravo na Gibini s kapaciteto 2.050 populacijskih enot (PE).

(3)V delih občine, kjer prevladuje razpršena poselitev in izgradnja kanalizacijskega omrežja ni načrtovana, se predvidi manjše ali individualne sisteme za čiščenje odpadne vode oziroma gradnja nepropustnih greznic ter odvoz grezničnih gošč na čistilno napravo.

(4)Gradnja nepropustnih greznic je dovoljena izključno na erozijsko in/ali plazovito ogroženih območjih. 26. člen (ravnanje z odpadki)

(1)Na celotnem območju občine je organizirano ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki se odvažajo najprej v zbirni center (območje Občine Ljutomer), od tam pa v regijski center za ravnanje z odpadki in odlagališče CERO Puconci (območje Občine Puconci).

(2)Zbirna mesta za zbiranje ločenih frakcij so urejena v naseljih na avtobusnih postajah na Gibini, v Šafarskem in v Veščici.

(3)Z ustreznimi ukrepi (npr. promocija in ozaveščevalne akcije) se spodbuja ločeno zbiranje odpadkov.

(4)Postopoma se sanira divja odlagališča odpadkov in prepreči nadaljnje odlaganje odpadkov na teh in ostalih območjih občine. 27. člen (oskrba z energijo)

(1)Na območju občine je oskrba z električno energijo ustrezna. Obsega 20 kV srednjenapetostno omrežje s transformatorskimi postajami 20/0,4 kV in pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz razdelilnih transformatorskih postaj (RTP 110/20 kV) Ljutomer. Na območju občine ni obstoječih ali predvidenih visokonapetostnih naprav.

(2)Načrtovanje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) bo izvedeno na mestih s povečano obremenitvijo ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Predvidena je izgradnja transformatorske postaje 20/0,4 kV Veščica 3.

(3)Preko ozemlja občine na njenem severnem delu poteka plinovod R15 mednarodnega plinovodnega omrežja Madžarska–Italija. Vzporedno s traso obstoječega plinovoda se načrtuje gradnja prenosnih plinovodov R15/1 Kidričevo–Pince in M9 Lendava–Kidričevo.

(4)Energetska oskrba stavb bo v prihodnosti temeljila na uporabi obnovljivih virov energije, kar je natančneje opredeljeno v Lokalnem energetskem konceptu Občine Razkrižje (LEK), ki ga je pripravilo podjetje Lokalna energetska agencija za Pomurje, april 2009 in je bil v avgustu 2014 nadgrajen z Akcijskim načrtom za trajnostno oskrbo z energijo (SEAP Razkrižje), ki ga je izdelalo podjetje Lokalna energetska agencija za Pomurje.

(5)Za energetsko oskrbo stavb se uporabljata predvsem lesna biomasa in ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Fosilna goriva (ELKO in UNP) se nadomeščajo z rabo tehnološko in gospodarsko izkoristljivih potencialov OVE, predvsem so to biomasa, lesna biomasa, sončna energija ter geotermalna energija. Zagotovljena mora biti učinkovita in varčna raba energije z energetsko učinkovitim urbanističnim načrtovanjem in arhitekturnim oblikovanjem, še posebno na področju umeščanja objektov, sistemov poselitve in energetsko varčnih oblik gradnje. Pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji se zagotavlja učinkovita in varčna raba energije. Pred vsako novogradnjo se mora v postopku priprave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezno izdelati študija alternativnih načinov ogrevanja. Za večje sklope novogradenj je potrebno predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. To pomeni, da je potrebno načrtovati skupne sisteme ogrevanja z eno kurilno napravo, kjer je potrebno preučiti tudi možnosti kogeneracije (soproizvodnja toplote in električne energije) ali trigeneracije (soproizvodnja toplote, hladu in električne energije).

(6)Postavitev naprav za izkoriščanje sončne energije se načrtuje na stavbah (predvsem obstoječe večje stavbe, npr. šola, večji kmetijski objekti). 28. člen (komunikacijsko omrežje)

(1)Celotno območje občine je pokrito s telefonskim telekomunikacijskim omrežjem. Optičnega omrežja na območju občine še ni. Preko kabelskega omrežja je možen priklop na televizijo, internet in telefon.

(2)Signal mobilnih operaterjev na določenih delih občine ni primeren.

(3)Občina bo usmerjala razvoj elektronske komunikacije na sodobne tehnične in organizacijske načine ter skrbela za kakovosten pristop do omrežij elektronske komunikacije na celotnem območju občine.

1. člen (javna razsvetljava) Omrežje javne razsvetljave je vzpostavljeno in se postopoma obnavlja hkrati z obnovo regionalne ceste Stročja vas–Veščica–Razkrižje–Šafarsko–Gibina–mejni prehod na Gibini. Na Veščici in Gibini je javna razsvetljava zgrajena tudi na posameznih odsekih ob občinskih cestah. Lastnik javne razsvetljave je občina, ki ima namen opremiti vsa območja, kjer je to potrebno (zagotavljanje prometne varnosti) in uvesti enoten standard okolju prijaznih svetil, ki bodo ustrezala področni zakonodaji.
2. člen (pokopališka dejavnost) V Občini Razkrižje je v naselju Razkrižje osrednje pokopališče, ki ima na voljo še dovolj prostora, prostorske širitve pa so potrebne za zagotavljanje dostopa in ureditve za mirujoči promet. 2.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
3. člen (območja naselij) Območja naselij, ki zajemajo območja strnjeno zgrajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami in območji predvidenih za širitev, so v Občini Razkrižje naselja: Razkrižje, Šafarsko, Gibina, Veščica, Šprinc in Kopriva.
4. člen (območja razpršene gradnje)

(1)Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij; to so posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti.

(2)Obstoječa razpršena gradnja se sanira z vključitvijo v naselje, opredelitvijo novega naselja ali opredelitvijo posebnega zaključenega območja, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.

(3)Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev.

(4)Območja sanacije razpršene gradnje v občini bodo ob varovanju naravnih virov (kmetijskih zemljišč) in videza kulturne krajine enako kot obstoječa območja naselij usmerjena v notranji razvoj, v pozidavo nepozidanih površin, boljše izkoriščanje in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin ter zadostno opremljenost z GJI. 33. člen (območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje)

(1)Sanacija manjšega pojava razpršene gradnje z vključitvijo v obstoječe naselje na območju Občine Razkrižje je pogojena: – z oblikovno in funkcionalno povezanostjo z obstoječim naseljem, – z možnostjo izkoriščanja obstoječe družbene infrastrukture naselja in – z možnostjo navezave na gospodarsko javno infrastrukturo naselja.

(2)Obstoječa naselja s priključenimi območji razpršene gradnje v Občini Razkrižje so naselja Šafarsko, Gibina in Šprinc. 2.5 Okvirna območja razpršene poselitve

1. člen (območja razpršene poselitve) V Občini Razkrižje je avtohtona razpršena poselitev značilna predvsem za celotni gričevnati del občine, predvsem za naselji Šprinc in Kopriva ter za zahodni del naselja Veščica.
2. člen (razvoj razpršene poselitve)

(1)Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.

(2)Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(3)Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami območja in obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.

(4)Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, ne sme imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.

(5)Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

(6)Izven naselij, dislocirano ali na robovih, se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora.

(7)Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za prebivalstvo. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.

(8)Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča ter kolibe, kolišča, čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski domovi, lovske opazovalnice in opazovalnice narave, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkve, spomeniki ipd.).

(9)Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturno varstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja. 2.6 Usmeritve za prostorski razvoj občine 2.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in delno prenovo 36. člen (usmeritve za notranji razvoj naselij)

(1)Naselja v občini se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru. Naselja se praviloma razvijajo navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč njihovo namembnost in oblikovne značilnosti.

(2)Pri načrtovanju in urejanju naselij se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja enotne tipologije, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.

(3)Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz težko dostopnih in strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.

(4)Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe stavbnih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, igrišča, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V občinsko središče se prednostno umeščajo centralne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.

(5)Vodni in obvodni prostor, gozdovi in kmetijske površine se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.

(6)Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov. 37. člen (usmeritve za prenovo naselij oziroma delov naselij)

(1)Prenova vključuje celovito ali delno prenovo naselij oziroma delov naselij, kjer se izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorske bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere.

(2)Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja in kvalitetnejše urejanje javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(3)Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij ter deli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev.

(4)Ohranjajo in prenavljajo se kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja. Varujejo se tako, da se vanje z novogradnjami ne posega. Ostanke gozdnih površin znotraj naselij se vključi v zeleni sistem naselij.

(5)V okviru prenove se zagotavlja materialne in druge pogoje za ohranjanje kulturne dediščine. Zagotavlja se javno dostopnost dediščine ter omogoči njeno raziskovanje in proučevanje.

(6)Delna prenova se predvidi za območje novega vaškega jedra Razkrižje ob cerkvi sv. Janeza Nepomuka, pa tudi za manjše zaselke, predvsem tam, kjer so prisotne enote kulturne dediščine ter kvalitetni objekti tradicionalne tipologije. 38. člen (usmeritve za širitve, zaokrožitve in zgostitve pozidave)

(1)Razvoj naselij v Občini Razkrižje bo zaradi prostorskih omejitev naselij, ki izhajajo iz varovanja naravnih virov (kmetijskih zemljišč v ravninskem delu) in prostorskih omejitev, ki izhajajo iz reliefne strukture v gričevnatem svetu, usmerjen v notranji razvoj naselij s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij.

(2)Pri načrtovanju širitev se upoštevajo: – varovane enote kulturne dediščine, – prednostna izraba zemljišč, ki so z vidika dediščine manj pomembna, – ohranitev kvalitetnih pogledov iz naselij in na naselja, – ohranitev kvalitetnih pogledov na dominante v naseljih in – ohranitev robov naselij in njihovo povezavo z zaledjem.

(3)Širitve naselij se načrtujejo zaradi funkcionalnega ali oblikovnega zaokroževanja naselij in zapolnitev vrzeli med obstoječimi stavbnimi zemljišči ter manjših širitev dejavnosti. Širitve so predvidene v okviru strateškega koncepta razvoja naselij Šafarsko in Razkrižje, kjer se prednostno umeščajo centralne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami. V naselju Šafarsko se širi območje obstoječe stanovanjske cone Gibina (stanovanjske površine za sodobno gradnjo).

(4)Poselitev na območjih razpršene poselitve izven strnjenih območij naselij se ohranja. Površine so namenjene umestitvi objektov z namenom izboljšanja pogojev za bivanje in razvoja kmetijskih ter dopolnilnih dejavnosti. 2.6.2 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih 39. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti)

(1)V naseljih Občine Razkrižje prevladujejo primarne dejavnosti kmetijstva ter spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti. V naseljih prevladujejo kmetijske dejavnosti z bivanjem in dopolnilnimi dejavnostimi ter spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti. Naselja osrednje poselitvene aglomeracije ob regionalni cesti opravljajo poleg teh dejavnosti še druge družbene in poslovne dejavnosti, predvsem naselji Razkrižje in Šafarsko, ki jih pogojuje funkcija občinskega središča.

(2)V vseh naseljih Občine Razkrižje je prisotna kmetijska proizvodnja s stavbami za pridelavo rastlin in rejo živali. S širitvijo površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo in razvoj kmetijskih gospodarstev ter omogočanjem razvoja podpornih dejavnosti se, ob upoštevanju omejitev na območjih ohranjanja narave in varstva voda, zagotavljajo dobri pogoji za diverzifikacijo in prilagajanje kmetijske dejavnosti tržnim razmeram.

(3)S predvidenim razvojem turizma kot razvojne gospodarske panoge v občini se bodo na območju Občine Razkrižje umeščale tudi površine za turizem ter površine za oddih, šport in rekreacijo v naravnem okolju. Turizem je ena od osnovnih razvojnih usmeritev Občine Razkrižje. Razvoj sonaravnega turizma, temelječega na naravnih in kulturnih kakovostih, bo mogoče nadaljevati ob vzpostavitvi ustrezne turistične in rekreacijske infrastrukture tako na območju Razkriškega kota in vzdolž obrežij Mure, kot tudi na načrtovanem novem območju na Veščiškem polju, območju opuščenih gramoznic ob Muri in na vinogradniškem gričevnatem območju.

(4)V občini se spodbuja s turizmom povezane dejavnosti, kot so trgovina, obrt in podobno. Konkurenčnost lokalne turistične destinacije se gradi na visoki kakovosti turističnih proizvodov in storitev, na najbolj prepoznavnih in atraktivnih naravnih in kulturnih danostih občine. Zaradi trajnostne rabe prostora se daje prednost obnovi in revitalizaciji obstoječih objektov pred gradnjo novih ter uredi nepozidane površine za prostočasne dejavnosti. 2.6.3 Usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve 40. člen (usmeritve za ohranjanje poselitve)

(1)V naseljih kjer je zaznati trend praznjenja naselja, se le-to preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje kmetijstva in obstoječih dejavnosti v prostoru ter razvija dopolnilne dejavnosti na kmetiji (drobna obrt, domača obrt, sadjarstvo, vinogradništvo, kmetije odprtih vrat ipd.).

(2)Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben. 2.6.4 Urbanistično oblikovanje naselij 41. člen (oblikovna podoba naselij)

(1)V Občini Razkrižje sta prepoznana dva osnovna tipa poselitve: – obcestni poselitveni vzorec na območju Murske ravni in – razložen oziroma razpršen poselitveni vzorec na gričevnatem območju vzhodnih obronkov Slovenskih goric.

(2)Obcestni poselitveni vzorec: – glavnina poselitve se nahaja ob regionalni cesti Ljutomer–mejni prehod Gibina, ki se razveja na obe strani ob stranskih cestah; – v območjih podeželskega naselja se spodbuja tradicionalna arhitektura, to so pravokotne pritlične stavbe z razmerjem stranic 1:2, modernejša arhitektura objektov se dopušča le v novem stanovanjskem območju na Gibini; – arhitektura tehnoloških (proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem: npr. čistilna naprava, transformatorska postaja in drugi podobni objekti) in svojstvenih objektov (cerkve, šole, vrtci, poslovni objekti, turistični objekti, objekti za posebne namene – dom za starejše) se prilagaja funkcijam in tehnološkim zahtevam objekta, višina objekta pa se prilagodi morfologiji terena, ohranjanju dominant v prostoru in njihovih značilnih vedut.

(3)Razložen oziroma razpršen poselitveni vzorec: – poteka po slemenih vzhodnih obronkov Slovenskih goric na jugu občine, kjer je delno ohranjen obcestni poselitveni vzorec; – preprečuje se prostorsko povezovanje naselij oziroma delov naselij; – urbanistični vzorec razvoja poselitve mora slediti obstoječemu urbanističnemu vzorcu in tipologiji poselitve.

(4)Pri oblikovanju novih naselij in večjih širitvah naselij bo občina uveljavljala enake razvojne usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij. Posamezna večja območja, namenjena razvoju naselij, morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaključene celote. Pri tem se preprečuje prostorsko povezovanje naselij in ohranja prepoznavne robove naselij. 2.7. Koncept prostorskega razvoja naselij Razkrižje in Šafarsko ter dela naselja Veščica 42. člen (koncept razvoja naselij)

(1)Koncept prostorskega razvoja osrednjega strnjeno pozidanega območja Občine Razkrižje temelji na izhodiščih in ugotovitvah strokovnih podlag ter urbanističnem načrtu, ki obsega naselji Razkrižje in Šafarsko ter del naselja Veščica (v nadaljnjem besedilu: UN Razkrižje). Prostorski razvoj območja je načrtovan v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami tako, da se preprečuje prostorske konflikte in zagotavlja kvalitetno bivalno in delovno okolje, razvoj površin za oskrbo, storitve, obrt, dopolnilne dejavnosti na kmetiji in rekreacijo ter preživljanje prostega časa. Poudarjen je notranji razvoj naselja, pri čemer se ustvarjajo nove kvalitetne strukture prostora in ohranja kulturna, stavbna in naselbinska dediščina ter naravno okolje.

(2)UN Razkrižje obsega območje naselja, ki ga določajo površine strnjenih stavb in gradbeno inženirskih objektov različnih namembnosti s pripadajočimi površinami za njihovo uporabo, zelenimi površinami v naselju, zemljišči, predvidenimi za razvoj naselja ter izjemoma tudi kmetijskimi in gozdnimi površinami med posameznimi segmenti poselitve. Območje urbanističnega načrta obsega območje občinskega središča, katerega funkcije si delita naselji Razkrižje in Šafarsko, vanj pa je vključen tudi del naselja Veščica, ki se funkcijsko povezuje z naseljema Razkrižje in Šafarsko.

(3)Naselja ležijo na jugovzhodnem obrobju Murskega polja in so prostorsko povezana oziroma so se zaradi stihijskega razvoja poselitve povezala. Naselje Razkrižje je deloma gručasto, deloma obcestno naselje, ki se proti vzhodu nadaljuje v pretežno obcestno naselje Šafarsko, proti zahodu pa v naselje Veščica. Obcestna koncentracija poselitve se od Šafarskega vzdolž regionalne ceste nadaljuje v naselje Gibina.

(4)Nekatera stavbna zemljišča so za poselitev manj primerna (slabše možnosti za komunalno urejanje, dobra ohranjenost primarne rabe, neugoden teren), zato se jim namenska raba spreminja v primarno oziroma so opredeljena kot zeleni sistem naselja.

(5)Območji centralnih dejavnosti, ki se nahajata v naselju Šafarsko (osnovna šola, vrtec, občinska stavba, kulturni dom, gasilski dom, trgovina, zdravstvena enota, lekarna, pošta) se bosta vsebinsko in prostorsko dopolnjevali. Zaradi tega je predvidena prestavitev šolskega športnega igrišča na območje vzhodno od šole in dolgoročna širitev na območju med kulturnim domom in osnovno šolo.

(6)Na območju UN Razkrižje se nahaja prostorska dominanta cerkev sv. Janeza Nepomuka z opredeljenim vplivnim območjem. Ta prostor se varuje in prenavlja v skladu s smernicami varstva kulturne dediščine. Načrtovani objekti (varovana stanovanja, dnevni center) se usmerjajo izven kompleksa nezazidanih zemljišč v okolici cerkve v bližino same cerkve. Na območju nezazidanih zemljišč se obstoječa ekstenzivna kmetijska raba umika parkovni ureditvi z urejanjem poti, namestitvijo urbane opreme in ureditvijo manjšega športnega igrišča. Za potrebe ustrezne prometne dostopnosti do območja se uredi nov dostop in primerne površine za mirujoči promet vzdolž regionalne cestne povezave. 2.8. Usmeritve za razvoj v krajini 2.8.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire 43. člen (splošna določila)

(1)Ohranja se kulturno krajino in kakovostne prostorske strukture, ki ustvarjajo njeno prepoznavnost. Ohranja se kulturni in simbolni pomen kulturne krajine.

(2)Ohranja se kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila.

(3)Ohranja se strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, značilen stik naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja.

(4)Pri razvoju dejavnosti v prostoru se upošteva kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief, vegetacija).

(5)Ohranja oziroma revitalizira se naravne krajinske prvine. 44. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini)

(1)Kmetijstvo skrbi za ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru kmetijska dejavnost opravlja skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.

(2)Na celotnem območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z upoštevanjem kmetijsko-okoljskega programa RS. Morebitno zaraščanje kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem kmetovanja. Velik pomen pri preprečevanju zaraščanja ima vinogradništvo.

(3)Intenzivnejša kmetijska raba se izvaja predvsem na ravninskih predelih občine. Na drugih območjih so v ospredju druge funkcije kmetijstva, kot so ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije.

(4)Gnojenje in raba fitofarmacevtskih sredstev morata potekati v skladu z zakonodajo s področja varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov ter po predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju. Za gnojenje v okviru kmetijskih gospodarstev je na celotnem območju občine potrebno zagotoviti gnojitveni načrt.

(5)Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah omogoča in hkrati spodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.

(6)Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. 45. člen (razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – kmetijstvo)

(1)Občina Razkrižje leži v dveh značilnih krajinskih tipih: – na ravnini Murske ravni in – na gričevnatem svetu vzhodnih obronkov Slovenskih goric.

(2)Na območju Murske ravni se spodbuja okolju prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava), ki zagotavljajo trajnostno rabo naravnih virov. Na območju ob vodotokih se izvaja takšna raba kmetijskih površin, ki bo skladna z omejitvami kmetovanja na priobalnem zemljišču.

(3)Na območju Slovenskih goric se ohranja vinogradništvo in razvija z njim povezana turistična ponudba (vinske ceste, vinotoči, turistične kmetije …). 46. člen (razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – gozdarstvo)

(1)Območja lesno proizvodnih gozdov na obronkih gričevnatega sveta Slovenskih goric so del samooskrbnega kmetovanja na tem območju in nimajo večje proizvodne vrednosti. Gozdovi ob Muri imajo varovalno funkcijo in jih je potrebno ohranjati.

(2)Občina spodbuja sonaravno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje gozdnih površin v sedanjem obsegu ter preprečuje gozdnogospodarske ukrepe, ki bi lahko povzročili razvrednotenje najvrednejših krajinskih območij (npr. premene, nasadi, zasaditev monokultur ipd.). 47. člen (razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – vode)

(1)Vodotoka

1. reda sta na območju Občine Razkrižje reki Mura in Ščavnica. Vodotoki
2. reda so tudi vodotoki, ki tvorijo oziroma prečkajo državno mejo, in sicer Rempeč, Jalovški potok in Presika. Izkoriščanje vodotokov ali prostorske ureditve na vodnih zemljiščih niso predvidene.

(2)Območje Občine Razkrižje leži na dveh vodnih telesih podzemnih voda; na severnem delu se nahaja vodno telo Murska kotlina, na jugu pa vodno telo Vzhodne Slovenske gorice.

(3)Na vseh primernih vodnih površinah občina spodbuja gospodarsko rabo vodnih površin v turistično rekreacijske namene in gospodarske namene, ribogojništvo in namakanje.

(4)Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in priobalnih zemljišč ter raba vode naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(5)Urejanje in vzdrževanje vodotokov naj upošteva naravno dinamiko porečja ter se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali obnovo naravne rečne dinamike.

(6)Na reguliranih vodotokih se načrtujejo in izvajajo ukrepi za izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na retenzijskih površinah ob vodotoku. 48. člen (razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – mineralne surovine)

(1)V občini ni območij, opredeljenih kot razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na mineralne surovine. Prav tako ni raziskovalnega ali pridobivalnega prostora, za katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne surovine. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine.

(2)V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). 2.8.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih 49. člen (splošne usmeritve za varstvo dediščine)

(1)Na območju Občine Razkrižje se ohranja značilna naselbinska, krajinska, arhitekturna tipologija in morfologija. Ohranja se vidno privlačne dele krajine, vedute oziroma kvalitetne poglede na naselja ter s tem prostorsko integriteto dediščine. Poleg dediščine se upoštevajo tudi druge kakovostne, starejše grajene strukture zaradi njihovega materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena.

(2)Pospešujejo se dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in zgodovinskega okolja ter omejujejo tiste, ki jih načenjajo. Na območjih kulturne dediščine se spodbujajo tiste dejavnosti, ki krepijo prepoznavnost dediščine.

(3)Upoštevajo se varstveni režimi in izdelane raziskave s področja krajinskih arhitekturnih in etnoloških regij.

(4)Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov.

(5)Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo podane kompleksne razvojne pobude za poseganje izven naselij, se lahko pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah. 50. člen (varstvo kulturne dediščine)

(1)Na območju Občine Razkrižje je 13 objektov nepremične kulturne dediščine (Vir: Enote vpisane v Register nepremične kulturne dediščine (Pravni režimi varstva kulturne dediščine (eVrD), Register nepremične kulturne dediščine (Rkd), © Ministrstvo za kulturo, stanje na dan

2. 2011; Ministrstvo za kulturo, Smernice za načrtovanje Občinskega prostorskega načrta Občine Razkrižje,
4. 2011)). To so objekti in območja profane in sakralne stavbne dediščine, arheološke dediščine in vplivno območje. Dejavnosti in posege na teh območjih se prilagaja ohranjanju kakovosti, zaradi katerih so bila ta območja oziroma objekti prepoznani kot pomembni.

(2)Za uspešno izvajanje dejavnosti varstva dediščine pri razvoju poselitve se bodo: – izdelale analize kulturnih značilnosti zavarovanih območij in objektov, – pripravile ocene ogroženosti dediščine v primeru naravnih in drugih nesreč ter izrednih razmer, – objekti in območja kulturne dediščine vključevali v razvoj turistične infrastrukture ter kulturne in turistične ponudbe občine, – izvajali ukrepi za spodbujanje lastnikov kulturne dediščine k prenovi objektov in – organizirali izobraževalni programi za pospeševanje tradicionalnih obrti in rokodelskih spretnosti.

(3)Za posege v objekte, območja in vplivna območja kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje. 51. člen (ohranjanje narave)

(1)Severni del območja Občine Razkrižje, širše območje ob Muri, ima velik naravovarstveni pomen z vidika ohranjanja pomembnih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. V Občini Razkrižje so prisotna območja ohranjanja narave – Natura 2000, naravne vrednote državnega pomena in ekološko pomembno območje.

(2)Za posege v območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti naravovarstvene smernice in naravovarstveno soglasje. 2.8.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje ter potrebe obrambe 52. člen (območja zaščite in reševanja)

(1)Za potrebe zaščite in reševanja je v Občini Razkrižje opredeljeno območje za evakuacijo v primeru naravnih in drugih nesreč v naselju Šafarsko, parc. št. 488 in 489, k.o. Šafarsko, ki se ga vključi v načrt zaščite in reševanja. Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotovi površine za pokop večjega števila ljudi in živali na parc. št. 618 in 644, k.o. Razkrižje. Zagotovi se površine za deponijo ruševin (parc. št. 330, 329, 328, 327, 326/1, 326/2, vse k.o. Razkrižje) ter opredeli graditev zaklonišč v naseljih. Zbirno mesto za prejem nujne pomoči se določi na zemljišču št. 520/2, k.o. Šafarsko (Dom kulture).

(2)Na območju občine so obširne poplavne površine ob reki Muri in tudi ob Ščavnici. Poplavno ogroženi so obstoječi objekti v naseljih Razkrižje in Veščica ter regionalna cesta Razkrižje–Črenšovci. V poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture, dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.

(3)Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti oskrbe s pitno vodo in z vodo za gašenje. Pri planiranju se upošteva požarno ogroženost in stopnjo potresne ogroženosti.

(4)Pri načrtovanju v krajini se zagotovi varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tako, da se na ogrožena območja ne umešča dejavnosti, ki te nesreče lahko povzročajo. Razvoj v krajini se usmerja v območja, kjer so razpoložljivi vodni viri in kjer je brez večjih prostorskih posegov možno zagotoviti oskrbo s pitno vodo in ustrezno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.

(5)Pri načrtovanju objektov in grajene strukture se upošteva naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost in plazljivost terena), s poudarkom na varstvu vodnih virov (priobalna zemljišča) in preprečevanju možnosti nesreče z nevarnimi snovmi ter se temu primerno predvidi tehnične rešitve gradnje.

1. člen (območja za potrebe obrambe) Na območju Občine Razkrižje ni obstoječih ali predvidenih območij in objektov za potrebe obrambe. 2.
2. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
3. člen (splošna določila)

(1)Stavbna zemljišča so v namenski rabi prostora na območju Občine Razkrižje zazidane in nezazidane površine v naseljih, ki so namenjene stanovanjskim, centralnim in proizvodnim dejavnostim. Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so del naselij, pa niso namenjena stavbni zazidavi, so zelene površine in površine gospodarske javne infrastrukture.

(2)Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih gradiv, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija. Stavbna zemljišča se določijo tudi za parcele, na katerih so bili zgrajeni objekti pred letom 1967.

(3)Občina na svojem območju zagotavlja zadostne površine stavbnih zemljišč za uresničevanje sprejetih razvojnih ciljev in na stavbnih zemljiščih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in s predpisi o varovanju in ohranjanju stavbnih zemljišč.

(4)Podrobnejša namenska raba na območju stavbnih zemljišč je opredeljena na podlagi pretežne rabe prostora. Razširitev stavbnih zemljišč je predvidena predvsem za potrebe razvojnih območij za ureditev stavbnih zemljišč za obstoječe objekte (t.i. tehnična uskladitev stanja) ter zaokrožitev obstoječih stavbnih zemljišč. Opredeljena so območja prometne infrastrukture (državne ceste), območja okoljske infrastrukture (čistilna naprava) in območja zelenega sistema znotraj območij naselij (pokopališče). Nekatera veljavna stavbna zemljišča so za poselitev manj primerna (slabše možnosti za komunalno urejanje, dobra ohranjenost primarne rabe, neugoden teren), zato se jim namenska raba spreminja v primarno.

(5)Širitve in zmanjševanje površin posameznih namenskih rab prostora so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. V vseh poselitvenih območjih na območju občine so možne manjše zaokrožitve stavbnih zemljišč (območja, ki so obdana s pozidavo s treh strani) in širjenje stavbnih zemljišč, če obstoječa stavbna zemljišča ne omogočajo ureditve objekta s funkcionalnim zemljiščem. Na območju vseh poselitvenih območij v občini so možne zaokrožitve z namenom izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Pri nadaljnjem načrtovanju večjih širitev naselij je potrebno preprečevati povezovanje naselij in s tem ohranjati prepoznavne robove naselij ter ohranjati avtohtoni vzorec razpršene poselitve.

(6)Območja kmetijskih zemljišč so površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva. Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne oblikovanosti, se delijo na najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo visok proizvodni potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh. Takšnih je večina kmetijskih zemljišč v občini. Kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom v občini se pojavljajo v strmejših gričevnatih predelih občine in na manjših zalednih površinah naselij.

(7)V kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so po načelu pretežnosti uvrščene tudi ostale rabe zemljišč, kot so območja razpršene gradnje, vodna zemljišča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. Na kmetijska zemljišča je dopustno posegati v skladu z veljavnimi predpisi o kmetijskih zemljiščih. Občina na kmetijskih zemljiščih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in so v skladu z veljavnimi predpisi o varovanju in ohranjanju kmetijskih zemljišč. Poseben status imajo kmetijska zemljišča, ki so v območju urbanističnega načrta predvidena za dolgoročno širitev poselitve, v namenski rabi pa se ohranjajo kot kmetijska zemljišča. Sprememba namenske rabe teh zemljišč v stavbna zemljišča bo predmet prihodnjih sprememb in dopolnitev OPN.

(8)Območja gozdnih zemljišč so površine, porasle z gozdnim drevjem. Gozdna zemljišča so povzeta po dejanski rabi tal (podatkovna baza pristojnega ministrstva). Gozdove se ohranja v največji možni meri, predvsem se ohranja otoke nižinskega gozda sredi kmetijskih površin in obrežni gozd ob vodotokih. V območja gozdnih zemljišč v odprtem prostoru se uvrščajo tudi ostale rabe zemljišč, kot so: vodna zemljišča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. V gozdna zemljišča je dopustno posegati v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih. Občina v gozdovih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in s predpisi o varovanju in ohranjanju gozdov.

(9)Kot vodna zemljišča se opredelijo večji vodotoki (vodotok

1. reda) in večja telesa stoječe vode. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna (ostala vodna telesa) se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. Vodotoka
2. reda sta reki Mura in Ščavnica. Prav tako so vodotoki
3. reda tisti vodotoki v občini, ki prečkajo državno mejo, in sicer Rempeč, Jalovški Potok in Presika. Občina na vodnih zemljiščih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in so v skladu s predpisi o varovanju in ohranjanju voda. 2.
4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
5. člen (splošna določila) V izvedbenem delu tega OPN so določeni prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprt prostor. V PIP so določene vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter glede na dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določene so tudi usmeritve za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
6. Izvedbeni del 3.1 Enote urejanja prostora
7. člen (splošne določbe)

(1)Izvedbeni del OPN je podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, podlaga za prostorsko umeščanje in gradnjo enostavnih objektov, podlaga pri spremembi namembnosti objektov in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.

(2)Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati vso veljavno zakonodajo, ki določa javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, ko to ni izrecno navedeno v tem prostorskem aktu. 57. člen (stopnja natančnosti meja)

(1)Meje EUP so določene na podlagi zemljiškega katastra (ZK) v merilu 1:5.000

(2013), topografskih načrtov (TTN 1:5.000 in TTN 1:10.000) in digitalnih ortofoto posnetkov (DOF5, GURS, leto snemanja: 2009 in 2010). Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meja uporabljen topografski načrt ali digitalni ortofoto posnetek.

(2)Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti uporabljenega digitalnega zemljiškega katastra, kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih načrtov in digitalnih ortofoto posnetkov in digitalnim zemljiškim katastrom na območju obravnavane meje.

(3)Drugi grafični prikazi iz 2. člena tega prostorskega načrta so pripravljeni na podlagi podatkov prikaza stanja prostora, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(4)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

(5)V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja izvedenca. 58. člen (splošna določila o EUP)

(1)Izvedbeni del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja prostora (EUP), za katere določa osnovno namensko rabo, podrobno namensko rabo (PNRP), prostorske izvedbene pogoje (PIP) in območja, za katera se pripravi OPPN. Izvedbeni del odloka določa pogoje za urejanje: – naselij oziroma njihovih delov, – območij razpršene poselitve in razpršene gradnje ter – območij odprtega prostora.

(2)Pogoji za urejanje po posameznih EUP so določeni na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov s področij varstva okolja, zdravja ljudi, varstva kulturne dediščine, varstvenih usmeritev za ohranjanje kulturne dediščine in omejitev, povezanih z GJI ter na podlagi strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev.

(3)Splošni PIP se dopolnjujejo, nadgrajujejo in podrobneje določajo s podrobnejšimi PIP za posamezno PNRP ter s podrobni PIP za posamezno EUP. PIP za posamezno EUP podrobneje določa, dopolnjuje, izjemoma pa tudi izključuje splošne ali podrobnejše PIP. Za posamezno EUP tako veljajo: – splošni PIP za urejanje prostora, – podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab in so navedeni v podrobnejših PIP za posamezne PNRP ter – podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne EUP.

(4)Označevanje EUP za območja naselij: Območja EUP za naselja, območja razpršene poselitve in za prostorsko in funkcionalno povezana območja razpršene gradnje so označena s črkovno oznako naselja in tekočo številko enote urejanja. Črkovna oznaka za posamezno naselje pomeni: GI – Gibina, KO – Kopriva, RA – Razkrižje, ŠA – Šafarsko, ŠP – Šprinc, VE – Veščica.

(5)Označevanje EUP za območja odprtega prostora: EUP v odprtem prostoru, ki vključujejo območja kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč ter območja razpršene poselitve, so deljena glede na delitev prostorskih enot v občini. Označena so s črkovno oznako »OP« in tekočo številko enote urejanja: – ravninsko območje ob sotočju Mure in Ščavnice: OP1, OP4, – ravninsko območje severno od Ščavnice: OP2, OP5, OP6, – gričevnato območje južno od Ščavnice: OP3, OP7, OP8, OP9, OP10, OP11, OP12, OP13, OP14, OP15, OP16, OP17 in OP18.

(6)Nekatera naselja obsegajo tudi objekte razpršene gradnje v odprtem prostoru, ki nimajo določenih stavbnih zemljišč oziroma se prikazujejo kot zemljišča pod stavbo (informacija o dejanskem stanju) ter zanje veljajo določila prostorskih izvedbenih pogojev za območja razpršene gradnje, ki niso vključena v območje sanacije. Enota urejanja prostora (EUP) PNRP Način urejanja Omejitve Ime Oznaka Gibina GI1 SS Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko območje v Gibini v Občini Razkrižje (Uradni list RS, št. 65/05, 113/06 in 42/07) ER GI3 SK PIP ER GI4 SK PIP NV GI5 SK PIP KD, ER GI6 O PIP / GI7 PO Uredba o določitvi ureditvenega območja meddržavnega mejnega prehoda Gibina (Uradni list RS, št. 21/07) / GI8 PC PIP / Kopriva KO1 SK PIP ER KO2 SK PIP PL, ER Razkrižje RA1 SK PIP NV RA2 SK PIP NV RA3 SK PIP KD, NV RA4 SK PIP NV RA5 SK PIP NV RA6 SK PIP NV RA7 SK PIP KD, ER RA8 SK PIP KD, ER RA9 SK PIP ER RA10 SK PIP ER RA11 SK PIP ER RA12 SK PIP ER RA13 SK PIP ER RA14 SK PIP ER RA15 CD OPPN KD, ER RA16 ZD PIP ER RA17 ZD PIP KD, ER RA18 ZK PIP ER RA19 ZP OPPN KD, ER RA20 PO OPPN KD, ER RA21 ZS PIP NV RA22 PO Uredba o določitvi ureditvenega območja meddržavnega mejnega prehoda Razkrižje (Uradni list RS, št. 34/07) ER RA23 PO PIP NV RA24 PC PIP KD, NV, PO, ER RA25 SK PIP ER RA26 SK PIP ER RA27 SK PIP ER RA28 PO, ZD PIP ER RA29 PC PIP ER Veščica VE1 SK PIP ER VE2 SK PIP ER VE3 SK PIP ER VE4 SK PIP ER VE5 SK PIP ER VE6 SK PIP ER VE7 ZS PIP ER VE8 BT OPPN ER VE9 PC PIP PL, ER Šafarsko ŠA1 SK PIP NV, ER ŠA2 SK PIP KD, ER ŠA3 SK PIP ER ŠA4 SK PIP NV, PL, ER ŠA5 SK PIP ER ŠA6 SK PIP KD, ER ŠA7 SK PIP PL, ER ŠA8 CU PIP ER ŠA9 CD PIP ER ŠA10 BT PIP NV, PO, PL ŠA11 ZS PIP ER ŠA12 ZP PIP KD, PL ŠA13 ZD PIP NV, ER ŠA14 SK PIP ER ŠA15 SS OPPN ER Šprinc ŠP1 SK PIP KD, PL, ER ŠP2 SK PIP PL, ER ŠP3 O PIP PL, ER Odprti prostor OP1 K2, G, VC PIP NV, PO, PL OP2 A, K1, K2, G, VC PIP KD, NV, PO, ER, DPN OP3 A, K1, K2, G PIP PL, ER OP4 K1, K2, G PIP NV, PO OP5 A, K2, G, VC PIP ER, DPN OP6 VC PIP ER OP7 A, K1, G PIP PL, ER OP8 A, K1, K2, G PIP KD, ER OP9 A, K1, K2, G PIP KD, NV, PO, PL, ER OP10 K1 PIP NV OP11 K1 PIP KD, PL, ER OP12 K2 PIP ER OP13 K1 PIP ER OP14 K1, G PIP ER OP15 K2 PIP ER OP16 K2 PIP ER OP17 K2 PIP ER OP18 K2 PIP NV Omejitve: KD – kulturna dediščina, NV – naravna vrednota, PO – poplavnost, PL – plazljivost, ER – erozija 3.2. Namenska raba prostora 59. člen (splošna določila o namenski rabi in podrobni namenski rabi prostora)

(1)Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: – območja stavbnih zemljišč; – območja kmetijskih zemljišč; – območja gozdnih zemljišč; – območja voda.

(2)Območja osnovne namenske rabe prostora se delijo na območja podrobnejše namenske rabe (PNRP), navedena v spodnji preglednici: Osnovna namenska raba prostora (NRP) Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP) I. Območja stavbnih zemljišč S – območja stanovanj SS – stanovanjske površine SK – površine podeželskega naselja C – območja centralnih dejavnosti CU – osrednja območja centralnih dejavnosti CD – druga območja centralnih dejavnosti B – posebna območja BT – površine za turizem Z – območja zelenih površin ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport ZP – parki ZK – pokopališča ZD – druge urejene zelene površine P – območja prometnih površin PC – površine cest PO – ostale prometne površine O – območja okoljske infrastrukture A – površine razpršene poselitve II. Območja kmetijskih zemljišč K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča III. Območja gozdnih zemljišč G – gozdna zemljišča IV. Območja voda VC – celinske vode 3.3. Dopustna izraba prostora 60. člen (splošni PIP glede dopustne izrabe prostora)

(1)Dopustna izraba prostora je določena za območje posamezne EUP z zahtevano absolutno površino odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja EUP in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov.

(2)Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin je kot odstotni delež zahtevane absolutne površine glede na celotno površino EUP določena v podrobnejših PIP za posamezno EUP.

(3)V EUP, kjer odstotni delež zahtevane absolutne površine odprtih zelenih ali drugih površin ni določen, se glede dopustne izrabe prostora upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za dejavnosti, ki so predmet prostorske ureditve.

(4)Faktor izrabe gradbene parcele (FI) in faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) sta kot pogoja glede velikosti objektov določena v podrobnejših PIP za posamezno PNRP. Za odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom glede izrabe in zazidanosti gradbene parcele, se upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje objektov oziroma obstoječ tradicionalen faktor v naselju. Odstopanje se posebej obrazloži v postopku priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(5)Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb. 3.4 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrst posegov v prostor 61. člen (splošni PIP o dopustnih dejavnostih)

(1)Podrobnejši PIP glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v preglednicah. Dopustne dejavnosti so v tabelah v nadaljevanju odloka opredeljene na podlagi Uredbe o Standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08). V primeru, da je navedeno področje (npr. G Trgovina), so dopustne vse dejavnosti, ki jih zajema to področje, v primeru, da je naveden oddelek (npr. 45 trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil) pomeni, da so dopustne vse dejavnosti v okviru tega oddelka, v primeru navedbe posameznih podrazredov dejavnosti (kot je npr. 46.1 posredništvo), pa so dopustni le-ti. V primerih, ko v okviru dopustne dejavnosti ni dopustna posamezna podkategorija dejavnosti, je to posebej navedeno. V primeru sprememb navedene uredbe se preglednica uporablja smiselno glede na nov razpored, oštevilčenje ali poimenovanje posameznih dejavnosti

(2)V območju določenih namenskih rab (SK, SS, CU, CD) so v 110. členu, v omejenih gabaritih poleg bivanja dopustne še nekatere druge dejavnosti, za katere velja, da mora prostor izpolnjevati naslednje pogoje: – dejavnost ne sme generirati večjega tovornega ali osebnega prometa, potrebna je neposredna navezanost na javno prometno infrastrukturo ob zagotavljanju prometne varnosti, – za potrebe dejavnosti prometa, gradbeništva in popravila motornih vozil ipd. dejavnosti se dopusti eno parkirišče za tovorno vozilo, – parcela, na kateri se izvaja dejavnost, naj zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objektov in manipulacijo dostavnih vozil, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, – dejavnost naj bistveno ne povečuje negativnih vplivov na bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve in – prostorska preveritev v projektni dokumentaciji je obvezna za vse dejavnosti.

(3)Če je obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev skladna z dopustno dejavnostjo, kot jo določa ta odlok za posamezno PNRP ali EUP, se šteje, da je takšna obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev dopustna dejavnost v posamezni PNRP ali EUP.

(4)Na območjih PNRP, kjer se legalno zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava) s povečanjem uporabne površine do 20 %. To se ob upoštevanju drugih določil tega odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob pogoju, da se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja.

(5)Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je v EUP dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, če so objekti skladni s pogoji za varstvo okolja. Pri oblikovanju objektov se upošteva določila za sorodne objekte iz nabora tipologije objektov v tem odloku oziroma sodobna dognanja na področju izkoriščanja obnovljivih virov energije, pri čemer morajo biti ti objekti čim manj vidno izpostavljeni. 62. člen (splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen)

(1)V EUP so na površinah PNRP v skladu s Prilogo 1b dopustne gradnje objektov (stanovanjskih objektov, nestanovanjskih objektov in gradbenih inženirskih objektov), ki so navedeni v PIP za PNRP. V EUP so na površinah PNRP dopustne tudi rekonstrukcije ostalih legalno zgrajenih objektov v območju, če niso v nasprotju s podrobnejšimi PIP za posamezno PNRP.

(2)V EUP so na površinah PNRP dopustne gradnje NO in EO po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in po določilih, ki so za posamezno PNRP določena v Prilogi 1a, če izpolnjujejo splošne PIP za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.

(3)V EUP so na površinah PNRP poleg objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena dopustne gradnje objektov, če so namenjeni: – dopustnim dejavnostim, ki so določene v podrobnejših PIP za posamezno površino PNRP in – spremljajočim dejavnostim, ki izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP.

(4)Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena je v EUP na površinah PNRP dopustna gradnja objektov GJI, namenjenih komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda, varstvu kulturne dediščine in obrambi.

(5)Ne glede na predhodne določbe tega člena, se v EUP, kjer velja podrobni prostorski načrt (OPPN), dopustne gradnje objektov, navedene v Prilogi 1a in Prilogi 1b, ne navajajo oziroma upoštevajo smiselno pri pripravi akta. 63. člen (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del)

(1)Gradnje in druga dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanje zdravja. Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na območje varstvenega režima, vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred gradnjo potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.

(2)Odstranitve so dopustne na območjih PNRP, skladno ali ne v nasprotju s PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN. Odstranitve objektov kulturne dediščine so dopustne le, če je v ta namen pridobljeno soglasje pristojnega organa.

(3)Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v nasprotju s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladne z določili OPPN. Dopustne so spremembe namembnosti, skladne s predpisi o graditvi objektov.

(4)Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena je v EUP na površinah PNRP dopustna gradnja objektov GJI namenjenih komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne dediščine in obrambi. Na vseh območjih PNRP je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro, skladno s PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.

(5)Rekonstrukcije legalno zgrajenih objektov so dopustne na območjih PNRP, če niso v nasprotju s podrobnejšimi PIP za posamezno PNRP. Rekonstrukcije v smislu prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in objektov kulturne dediščine prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst.

(6)Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del, rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti ter gradnja drugih manj zahtevnih nestanovanjskih objektov za lastne potrebe, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem oziroma v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah legalno zgrajenih objektov razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja NO in EO, pri čemer je dopustna gradnja tistih NO in EO, ki so dopustni na površini PNRP z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje.

(7)Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov.

(8)Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, so do odstranitve ali legalizacije (če je ta možna pod pogoji tega odloka) dopustni odstranitev in redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje. 3.5 Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo 64. člen (splošni PIP o legi objektov)

(1)Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije.

(2)Objekti morajo biti med seboj oddaljeni najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, ki ji objekt pripada.

(3)Novi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti, nad in pod terenom, od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 4 m.

(4)Novi linijski gradbeno inženirski objekti morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika sosednje zemljiške parcele so lahko postavljeni do parcelne meje.

(5)Odmik je lahko manjši v naslednjih primerih: – če so po krajevni tradiciji objekti od meja oddaljeni manj ali tako narekuje oblikovanost terena, vendar le pod pogojem, da je zadoščeno sanitarnim in požarnim zahtevam, da ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na meji odprtega javnega prostora, da zmanjšan odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, ne poslabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v neposredni okolici ter s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel in so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji ali – gre za gradnjo objektov v nizu oziroma v smislu tradicionalnega razvitega tlorisa ali – gre za odstranitev obstoječe, zakonito zgrajene stavbe, in gradnjo nove stavbe, ki je po legi, velikosti in namembnosti enaka odstranjeni ali – je tako določeno v občinskem podrobnem prostorskem načrtu. Razlogi za odmike, ki so manjši od 4 m, morajo biti utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(6)Ograja se lahko ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč postavi na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,1 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 3 m, razen če upravljavec ceste pisno soglaša z manjšim odmikom.

(7)Pri določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske črte, ki določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so: – regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi, – gradbene linije, ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji, – gradbene meje, ki določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele.

(8)Regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, zato se le-te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.

(9)Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto javnega prostora, tako da je višinska razlika med koto javnega prostora in pritličjem objekta čim manjša.

(10)Odmiki od javnih zemljišč: nove stavbe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene glede na določila tega odloka v zvezi z regulacijskimi črtami in v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. 65. člen (splošni PIP o oblikovanju objektov)

(1)Objekti in prostorske ureditve se prilagodijo tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora.

(2)Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad ter morajo biti praviloma manjši in nižji od osnovnega objekta. Izjema so EUP, v katerih so posebej dopustni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih ter obstoječi objekti, ki se rekonstruirajo.

(3)Pri določanju višine stavb se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti.

(4)Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne stavbe tako, da se oblikuje gabaritno in oblikovno poenoten objekt. Pri nadzidavah se varuje silhueto naselja.

(5)Material gradnje objektov naj upošteva sodobna dognanja v stroki, predvsem glede varovanja okolja in energetske varčnosti objektov, pri čemer se dopušča tudi lesene izvedbe objektov.

(6)Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Dopustne so kritine v temnejših, umirjenih, nebleščečih (mat) odtenkih rdeče, rjave in sive barve. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Pri sodobnih objektih, predvsem pa pri pomožnih objektih, kot so nadstreški in garaže, so dopustne tudi ravne strehe oziroma blage enokapnice, skrite za vencem. Dopustne so tudi travnate strehe (zelene, ozelenjene strehe), na objektih tradicionalne in podeželske tipologije tudi slamnate strehe.

(7)Osvetlitev mansard je pri objektih dopustna z mansardnimi in strešnimi okni ter strešnimi izzidki, ki se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Mansardno okno ima streho in zidce ob straneh; glede na obliko strehe ločimo: dvokapno mansardno okno, ki ima dvokapno simetrično streho; čopasto mansardno okno, ki ima streho zaključeno s čopom ter enokapno mansardno okno z enokapno streho; sodobnejše oblike mansardnega okna nimajo zidcev ob straneh, oblike strehe so trikotne, trapezne, ovalne ipd. Strešna okna naj bodo izvedena tako, da ne prekinjajo napušča.

(8)Na vseh strešinah, kjer to dopušča gradbenotehnično stanje objektov, se dopusti namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh. Smer slemena stavb mora biti praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice.

(9)Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali). Dopusti se pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopusti se tudi fasade z leseno oblogo, pri čemer se uporabi ravno rezan les, ne oblike polkrožnih brun. Dopusti se tudi alternativne oblike fasad, uporaba gline, slame in zelenega sistema.

(10)Ob javnem prostoru se ob upoštevanju regulacijskih črt oblikuje glavna fasada stavbe, skladno s pomenom in značajem javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske površine se načeloma (če je to možno urediti drugje na gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste.

(11)Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih, razen pri objektih v poplavnem območju in tistih, pri katerih gradnja kleti ne bi bila skladna z določili tega odloka.

(12)Pri gradnji kleti na ravninskem terenu lahko klet sega največ 1 m nad teren. Na nagnjenem terenu mora biti zadnja stena kleti v celoti vkopana, prednja stran kleti je lahko v celoti nad terenom, in sicer na strmem terenu (30 % in več), na položnejšem terenu (pod 30 %) pa mora biti delno vkopana.

(13)Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam. Za prilagoditev obstoječega objekta neoviranemu dostopu funkcionalno oviranim osebam je dovoljena tudi namestitev dvigala na fasado objekta. V primeru, da se ga izvede na glavni fasadi, mora biti njegovo oblikovanje transparentno.

(14)Odstopanja od splošnih PIP o velikosti in oblikovanju objektov so dopustna: – za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN, – pri dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno), pri objektih javnega pomena in pomembnejših nestanovanjskih objektih, – kadar se glede na pomen objekta vzpostavi nova prostorska dominanta ali – če je to dovoljeno s PIP za PNRP ali EUP. 66. člen (splošni PIP o urejanju javnega prostora v jedrih naselij)

(1)Elemente urbane opreme je dopustno postavljati pod naslednjimi pogoji: – da so grajeni na javnih površinah ali neposredno ob njih, – če so grajeni na javnih površinah in ne ovirajo splošne rabe urbanih površin, – če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste, – da nimajo novih priključkov na objekte javne gospodarske infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke in – oblikovani morajo biti estetsko, skladno z regionalno tradicionalno arhitekturno tipologijo.

(2)Osvetljevanje se na cestah, ulicah in drugih javnih površinah izvaja z nizkimi oziroma visokimi uličnimi svetilkami. Oblikovanje svetil mora biti podrejeno oblikovnim kvalitetam posameznih enot urejanja prostora, v vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. Občina predpiše podrobnejša določila glede oblikovanja uličnih svetil v okviru kataloga urbane opreme, ki bo zagotavljal enoten standard svetil za celotno občino z upoštevanjem arhitekturne tipologije območja. 67. člen (splošni PIP o urejanju odprtih zelenih površin)

(1)Pri urejanju zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge potokov in melioriranih vodotokov, žive meje in podobno. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, se jih nadomesti oziroma sanira.

(2)Na vseh območjih se ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Za žive meje se uporabljajo avtohtone grmovnice, kot so gaber, rdeči dren, pušpan, leska, kalina, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita, brogovita, krhlika in podobno. Ciprese se opušča.

(3)Za izvajanje gradbenih del v vplivnem območju dreves se izdela načrt zavarovanja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, se jih nadomesti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa se zasaditev izvaja skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.

(4)V primeru tlakovanja površin ob drevesih se zagotavlja ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom.

(5)Pri urejanju okolice objektov in javnih površin se mora med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(6)Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2,0 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno.

(7)Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve. Priporočena je uporaba avtohtonih vrst. Minimalni pogoji so: – na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin, – pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce skladno z določili pristojnih služb za varstvo rastlin. 68. člen (splošni PIP o oblikovanje okolice objektov)

(1)Pri urejanju okolice objektov se mora: – upoštevati značilnosti terena, predvsem konfiguracijo, topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano vegetacijo, – zagotoviti oblikovno skladnost in povezanost z okolico, – zagotoviti programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami in – upoštevati trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda pred iztokom v površinske odvodnike.

(2)Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Na posamezni p