Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem zemeljskega plina, stran 6327.

(1)Ta akt ureja obratovanje in vodenje prenosnega sistema zemeljskega plina iz drugega člena tega akta (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem).

(2)S tem aktom se določajo: – tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje prenosnega sistema z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe s plinom; – pogoji za priključitev na sistem in način priključitve na sistem; – način izvajanja dostopa do sistema; – pravila o delovanju virtualne točke prenosnega sistema; – način zagotavljanja sistemskih storitev; – postopki za obratovanje prenosnega sistema v kriznih stanjih; – splošni pogoji za dobavo in odjem plina s prenosnega sistema; – tehnični pogoji za medsebojno priključitev in delovanje sistemov različnih operaterjev sistema; – pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne

1. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL L št. 211 z dne
3. 2009, str. 36; v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 715/2009); – pravila za izvajanje Uredbe Komisije (EU) št. 984/2013 z dne
4. oktobra 2013 o oblikovanju kodeksa omrežja za mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti v prenosnih sistemih plina in dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2009 (UL L št. 273/5 z dne
6. 2013; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 984/2013); – pravila za izvajanje Uredbe Komisije (EU) št. 312/2014 z dne
7. marca o vzpostavitvi kodeksa omrežja za izravnavo odstopanj za plin v prenosnih omrežjih (UL L št. z dne
9. 2014; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 312/2014).

(3)S tem aktom se določajo vloge operaterja prenosnega sistema, uporabnikov prenosnega sistema, operaterjev sistema, ki so povezani s prenosnim sistemom, dobaviteljev zemeljskega plina, končnih odjemalcev zemeljskega plina in drugih oseb, ki so vključene v prenos zemeljskega plina po prenosnem sistemu ali izvajajo transakcije s količinami zemeljskega plina v tem sistemu, uporabljajo storitve operaterja prenosnega sistema v okviru izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina oziroma izvajajo projektiranje, gradnjo ter vzdrževanje prenosnega sistema.

(4)S tem aktom se urejajo vloge udeležencev na trgu, opredeljene glede na pogodbene dogovore, obveznosti do odjemalcev, izmenjavo podatkov ter pravila glede poravnave, lastništva podatkov in odgovornosti za merjenje porabe. 2. člen (obseg uporabe akta)

(1)Ta akt se uporablja za vsa pravna razmerja v zvezi s prenosnim sistemom, ki je v lasti družbe Plinovodi d.o.o. kot operaterja prenosnega sistema (v nadaljnjem besedilu: operater prenosnega sistema).

(2)Ta akt se uporablja tudi za prenosni sistem iz prejšnjega odstavka v času, ko pod pogoji iz Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14; v nadaljnjem besedilu: EZ-1) na njem začasno opravlja gospodarsko javno službo dejavnost operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina drug operater prenosnega sistema. 3. člen (pogodbeno urejanje razmerij)

(1)Pogodbe, ki jih sklepa operater prenosnega sistema z osebami iz tretjega odstavka 1. člena, morajo biti v skladu s predpisi EU, zakonom ali z drugim predpisom, splošnim aktom Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ter tem aktom.

(2)Če se ta akt sklicuje na drug akt operaterja prenosnega sistema (notranji tehnični normativ, operativna navodila, …), tak akt zavezuje operaterja prenosnega sistema, druge osebe pa le, če gre za akt, izdan po javnem pooblastilu. 4. člen (pomen izrazov)

(1)Izrazi v tem aktu imajo naslednji pomen: – » član virtualne točke «: je pravna ali fizična oseba, ki preko postopka registracije s sklenitvijo pogodbe o članstvu z operaterjem prenosnega sistema pridobi pravice in obveznosti v zvezi s koriščenjem storitev virtualne točke; – » članstvo v virtualni točki «: je status člana od dneva sklenitve pogodbe o članstvu do prenehanja članstva skladno s tem aktom; – »energija« je v enoti (kWh) izražena toplotna energija, ki se sprosti pri zgorevanju zemeljskega plina in se izračuna na podlagi količine in kurilnosti zemeljskega plina; – » kurilnost «: pomeni zgornjo kurilnost ali zgornjo kalorično vrednost zemeljskega plina, to je množina toplote, ki se sprosti pri popolnem zgorevanju zemeljskega plina z zrakom, kjer voda popolnoma kondenzira. Podaja se v enoti kWh/m 3 pri temperaturi zgorevanja 25°C in pri temperaturi zemeljskega plina 0 °C ter pri standardnem tlaku 1,01325 bar; – »MRP, MP« je postaja, kjer se izmeri predana količina zemeljskega plina za enega ali več odjemalcev in je opremljena z napravami ter opremo za čiščenje, merjenje in regulacijo pretoka in tlaka ter merjenje temperature zemeljskega plina; – »nesorazmerni stroški« : pomenijo stroške, ki jih v zvezi s priključitvijo na prenosni sistem krije uporabnik sistema, in sicer v takšni višini, ki zagotavlja ekonomsko upravičenost investicije v nov priključek; – »normni kubični meter« : (v nadaljnjem besedilu: Nm3): pomeni količino zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in temperaturi 0 °C; – » nova tehnična zmogljivost « pomeni investicijo v prenosni sistem z izgradnjo nove povezovalne točke ali rekonstrukcijo obstoječih povezovalnih točk tako, da se poveča njihova tehnična zmogljivost; – »oprema MRP, MP, RP« je vsa strojna in elektro oprema znotraj gradbenega objekta in pripadajoča ostala oprema zunaj gradbenega objekta do ograje oziroma drugače varovane okolice. Sestavljena je iz vstopnega in izstopnega plinovoda, do ločitvenih zapornih elementov in opreme, ki se uporablja za regulacijo tlaka plina in zaščito pred preseganjem nastavljenega tlaka plina v nadzorovanem procesu, kjer se izmeri predana količina zemeljskega plina za enega ali več odjemalcev; – » pogodbena zmogljivost «: pomeni zmogljivost, ki jo je operater prenosnega sistema v skladu s pogodbo o prenosu dodelil uporabniku sistema; – »povezovalna točka« pomeni mejno vstopno ali mejno izstopno točko, v kateri je prenosni sistem v Republiki Sloveniji povezan s prenosnim sistemom v sosednjih državah; – » priključno mesto «: pomeni točko na prenosnem sistemu, kjer je oziroma bo priključen plinovod, s katerim upravlja uporabnik; – » priključek «: pomeni plinovod ali del plinovoda, vključno s potrebnimi zgradbami in opremo MRP ali MP ter sistemom povezanih naprav, ki je namenjen povezavi prenosnega sistema in odjemnega mesta oziroma distribucijskega sistema; – » primarni trg «: pomeni trg, na katerem operater prenosnega sistema trguje neposredno z zmogljivostjo; – » razpoložljiva zmogljivost « pomeni tisti del tehnične zmogljivosti, ki ni dodeljena in je v danem trenutku na razpolago v sistemu; – » sekundarni trg « pomeni trg zmogljivosti na posamezni relevantni točki, na katero se nanaša pogodba o prenosu; – »varianta 1« pomeni model za zagotavljanje informacij, kjer informacije za nednevno merjene prevzeme in dnevno merjene prevzeme temeljijo na porazdelitvi izmerjenih pretokov v dnevu dobave plina; – »zgradba MRP, MP, RP« je gradbeni del objekta, vključno z ograjeno oziroma drugače varovano okolico; – » zmogljivost «: pomeni največji možni pretok, izražen v energijski enoti (kWh/h).

(2)Za izraze, ki v tem aktu niso opredeljeni, se uporablja pomen kot ga določa EZ-1 in Uredba (ES) 715/

1. II. OPREDELITEV PRENOSNEGA SISTEMA
2. Prenosni sistem
3. člen (splošna določba)

(1)Prenosni sistem obsega vse prenosno plinovodno omrežje, vključno s skladiščno zmogljivostjo plinovoda, ter vse objekte, s katerimi se opravljajo sistemske storitve.

(2)Prenosni sistem sestavljajo: – prenosno plinovodno omrežje; – sistem povezanih naprav; – sistem vodenja; – kompresorske postaje; – regulacijske, merilne in merilno-regulacijske postaje; – objekti, naprave in oprema za obratovanje, vzdrževanje in upravljanje prenosnega sistema.

(3)Sestavni del prenosnega sistema so tudi stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prejšnjega odstavka. 6. člen (prenosno plinovodno omrežje)

(1)Prenosno plinovodno omrežje sestavljajo: – plinovodno omrežje, namenjeno izvajanju prenosa zemeljskega plina; – plinovodno omrežje, ki ne glede na njegovo tlačno stopnjo v skladu z zakonom sestavlja prenosni sistem; – povezovalni plinovodi za povezavo z drugimi prenosnimi sistemi, skladišči zemeljskega plina, napravami za utekočinjen zemeljski plin (v nadaljnjem besedilu: UZP) in pridobivalnim omrežjem; – priključki za priključitev uporabnikov sistema; – drugi plinovodi, ki so funkcionalno del prenosnega sistema in potrebni za njegovo obratovanje.

(2)Sistem povezanih naprav sestavljajo vsi objekti in naprave, povezani s plinovodnim sistemom, ki so potrebni za njegovo obratovanje, vzdrževanje, varovanje in nadzor, kot so premostitve, kanali, oznake plinovodov ter zračne oznake, katodna zaščita, telekomunikacijski vodi ob plinovodnem sistemu, opozorilne naprave, sekcijske zaporne postaje in razdelilne postaje, naprave za kromatografijo in podobno.

(3)Mejo med prenosnim plinovodnim sistemom in drugimi omrežji ter napravami določi operater prenosnega sistema z lastniki ali upravljalci teh drugih omrežij in naprav tako, da je zagotovljeno varno in zanesljivo obratovanje, nadzor in vzdrževanje prenosnega sistema, in da v prenosni sistem niso vključeni plinovodi in omrežja, ki za ta namen niso potrebna.

(4)Meja med pridobivalnim omrežjem in prenosnim sistemom je zunanja meja merilno-regulacijske postaje prenosnega sistema.

(5)Meja med prenosnim sistemom in distribucijskim sistemom oziroma med objekti in napravami končnih odjemalcev, je praviloma izolacijska prirobnica, ki se nahaja približno 1 m izven merilne oziroma merilno-regulacijske postaje v smeri distribucijskega sistema ali končnega odjemalca na prenosnem sistemu.

1. člen (sistem vodenja) Sistem vodenja sestavljajo: – stavba, del stavbe ali prostori, namenjeni za izvajanje nalog sistema vodenja, skupaj s pomožnimi prostori, vključno z dispečerskim centrom; v primeru dela stavbe ali posameznih prostorov spadajo k sistemu vodenja tudi pripadajoči skupni deli stavbe; – informacijski sistem za vodenje prenosnega sistema z vso potrebno programsko opremo in podatkovnimi bazami; – telekomunikacijski sistem za vodenje prenosnega sistema; – telemetrijski sistem za vodenje prenosnega sistema; – naprave za zagotavljanje napajanja z električno energijo; – naprave in postroji za varovanje sistema vodenja; – vsa potrebna oprema za delovanje sistema vodenja.
2. člen (postaje)

(1)Kompresorska postaja obsega: – stavbo ali več stavb, namenjenih vgradnji naprav in postrojev za kompresijo plina v prenosnem sistemu, namestitvi opreme, potrebne za obratovanje in vzdrževanje teh naprav in postrojev ter delu osebja, ki je potrebno za obratovanje in vzdrževanje teh naprav in postrojev, vključno z vsemi priključki in pomožnimi objekti; – vstopni plinovod do ločitvenega zapornega elementa in izstopni plinovod, vključno z vsemi napeljavami, napravami in elementi plinovoda; – naprave za zagotavljanje elektroenergetskega napajanja; – naprave za dvig tlaka zemeljskega plina; – naprave za hlajenje zemeljskega plina; – naprave za komprimiran zrak; – naprave za segrevanje zemeljskega plina; – terminalne in procesne naprave informacijskega in telekomunikacijskega sistema; – objekte in naprave za varovanje kompresorske postaje; – objekte in naprave za zagotavljanje požarne varnosti; – objekte in naprave za vzdrževanje kompresorske postaje; – drugo potrebno opremo za obratovanje, vzdrževanje, nadzor in varovanje kompresorske postaje.

(2)Regulacijska postaja obsega: – stavbo ali več stavb, namenjenih vgradnji naprav in postrojev za regulacijo tlaka plina in zaščito pred preseganjem nastavljenega tlaka plina v nadzorovanem procesu, namestitvi opreme, potrebne za obratovanje in vzdrževanje teh naprav in postrojev ter delu osebja, ki je potrebno za obratovanje in vzdrževanje teh naprav in postrojev, vključno z vsemi priključki in pomožnimi objekti; – vstopni in izstopni plinovod do ločitvenih zapornih elementov, vključno z vsemi vmesnimi napeljavami in elementi plinovoda; – naprave za regulacijo tlaka zemeljskega plina; – naprave za segrevanje zemeljskega plina; – naprave za zagotavljanje napajanja z električno energijo; – objekte in opremo za varovanje regulacijske postaje; – objekte in opremo za zagotavljanje požarne varnosti; – potrebno opremo za obratovanje in vzdrževanje regulacijske postaje.

(3)Merilno-regulacijska postaja obsega: – stavbo ali več stavb, namenjeno vgradnji naprav, postrojev in opreme za izmero predane količine zemeljskega plina za enega ali več odjemalcev ter za čiščenje, merjenje in regulacijo pretoka, tlaka in temperature zemeljskega plina, vključno z vsemi priključki in pomožnimi objekti ali – mobilni objekt ali več mobilnih objektov namenjenih vgradnji naprav, postrojev in opreme za izmero predane količine zemeljskega plina za enega ali več odjemalcev ter za čiščenje, merjenje in regulacijo pretoka, tlaka in temperature zemeljskega plina, vključno z vsemi priključki in pomožnimi objekti; – vstopni in izstopni plinovod do ločitvenih zapornih elementov in izstopni plinovod do meje med prenosnim sistemom in distribucijskim sistemom oziroma med objekti in napravami končnih odjemalcev; – naprave za merjenje pretoka in drugih potrebnih parametrov; – naprave za regulacijo tlaka zemeljskega plina; – naprave za segrevanje zemeljskega plina; – naprave za zagotavljanje napajanja z električno energijo; – objekte in opremo za varovanje regulacijske postaje; – objekte in opremo za zagotavljanje požarne varnosti; – potrebno opremo za obratovanje in vzdrževanje merilno-regulacijske postaje.

(4)Merilna postaja obsega: – stavbo ali več stavb, namenjeno vgradnji naprav, postrojev in opreme za izmero predane količine zemeljskega plina za enega ali več odjemalcev ter za čiščenje zemeljskega plina in merjenje pretoka, tlaka in temperature zemeljskega plina, vključno z vsemi priključki in pomožnimi objekti; – vstopni in izstopni plinovod do ločitvenih zapornih elementov in izstopni plinovod do meje med prenosnim sistemom in distribucijskim sistemom oziroma med objekti in napravami končnih odjemalcev; – naprave za merjenje pretoka in drugih potrebnih parametrov; – naprave za merjenje tlaka zemeljskega plina; – naprave za segrevanje zemeljskega plina; – naprave za zagotavljanje napajanja z električno energijo; – objekte in opremo za varovanje merilne postaje; – objekte in opremo za zagotavljanje požarne varnosti; – potrebno opremo za obratovanje in vzdrževanje merilno-regulacijske postaje.

1. člen (objekti, naprave in oprema za vzdrževanje in opravljanje sistemskih storitev) Prenosni sistem sestavljajo tudi: – stavbe, deli stavbe ali prostori, namenjeni za vgradnjo ali shranjevanje naprav in opreme za izvajanje nujnih vzdrževalnih del na prenosnem sistemu in opravljanju sistemskih storitev, izvajanju teh del in osebju za izvajanje teh del (klicni center, prostori za vzdrževalno osebje …), skupaj s pomožnimi prostori; v primeru dela stavbe ali posameznih prostorov spadajo k tem prostorom tudi pripadajoči skupni deli stavbe; – vgrajene in premične naprave ter oprema, potrebna za izvajanje nujnih vzdrževalnih del na prenosnem sistemu in opravljanju sistemskih storitev; – vgrajene in premične naprave ter oprema, potrebna za izvajanje nadzora prenosnega sistema; – informacijski in telekomunikacijski sistemi, naprave in oprema za obveščanje o stanju prenosnega sistema, kolikor niso vključene v prej navedene sestavine prenosnega sistema.
2. Pravni status in evidence v zvezi s prenosnim sistemom
3. člen (pravni status prenosnega sistema)

(1)Vsi objekti, naprave, omrežja, oprema in pravice iz 5., 6., 7., 8., in 9. člena tega akta so prenosni sistem.

(2)Objekti, naprave in omrežja prenosnega sistema, vključno s pripadajočimi pravicami iz tretjega odstavka 5. člena tega akta, ki so infrastruktura v skladu z EZ-1 in podzakonskim predpisom za njegovo izvrševanje, sestavljajo infrastrukturo v smislu tega zakona in predpisov.

(3)Objekti, naprave in omrežja prenosnega sistema, ki so gospodarska javna infrastruktura v skladu z zakonom, ki ureja področje graditve objektov in predpisi za njegovo izvajanje, sestavljajo energetsko infrastrukturo.

1. člen (lastništvo prenosnega sistema) Operater prenosnega sistema mora v skladu z zakonom, ki ureja energetiko oziroma plinsko gospodarstvo, biti lastnik vseh objektov, naprav, omrežij in opreme ter nosilec vseh potrebnih pravic na stvareh iz 5., 6., 7., 8., in
2. člena tega akta, ki sestavljajo prenosni sistem, s katerim opravlja dejavnost in naloge operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina.
3. člen (evidence v zvezi s prenosnim sistemom)

(1)Operater prenosnega sistema vodi eno ali več evidenc podatkov o tehničnih in lokacijskih značilnostih stvari ter pravnih lastnosti pravic, ki sestavljajo prenosni sistem po 5., 6., 7., 8., in 9. členu tega akta.

(2)Evidence iz prejšnjega odstavka operater prenosnega sistema vodi tako, da omogočajo varno ter zanesljivo obratovanje prenosnega sistema, nadzor prenosnega sistema in varnostnih in varovalnih pasov plinovodov, zagotavljanje podatkov za projektiranje in poseganje v prostor v varnostnem ali varovalnem pasu plinovodov, zagotavljanje podatkov za načrtovanje razvoja prenosnega sistema in njegovega obnavljanja ter zagotavljanje podatkov za izvajanje drugih nalog operaterja prenosnega sistema.

(3)Evidence iz prvega odstavka morajo biti vodene in oblikovane tako, da omogočajo hkratno vodenje evidenc infrastrukture iz 462. člena EZ-1 in vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, ki je del prenosnega sistema.

(4)V zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture mora operater prenosnega sistema vnesti vse izdelane geodetske načrte za novogradnje plinovodov, ki bodo postali sestavni del prenosnega sistema in te podatke redno posodabljati. III. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO OBRATOVANJE PRENOSNEGA SISTEMA Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KVALITETNE OSKRBE Z ZEMELJSKIM PLINOM 1. Zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja prenosnega sistema 13. člen (splošne obveznosti operaterja prenosnega sistema)

(1)Operater prenosnega sistema zagotavlja varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje prenosnega sistema z ustreznim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem sistema in druge opreme, s skrbnim upravljanjem in izvajanjem nadzora nad prenosnim sistemom ter nadziranjem vseh posegov v varovalnem pasu plinovodov.

(2)Ne glede na druge določbe tega akta operater prenosnega sistema izvede vse potrebne organizacijske in druge ukrepe, da omogoči čim prejšnje ugotavljanje motenj v obratovanju prenosnega sistema, njihovo odpravo in ukrepe za obratovanje do odprave motenj. Operater prenosnega sistema svojo organiziranost in delovanje opravlja tako, da lahko neprekinjeno sprejema prijave uporabnikov sistema o motnjah pri odjemu zemeljskega plina.

(3)Operater prenosnega sistema in uporabniki sistema so dolžni pri opravljanju svoje dejavnosti s skrbnostjo dobrega gospodarja neprestano skrbeti za največjo mero varnosti obratovanja prenosnega sistema in omrežij, ki so priključena na prenosni sistem, ter energetskih objektov, naprav in napeljav.

(4)Operater prenosnega sistema s priključitvijo objektov, naprav in napeljav odjemalcev zemeljskega plina na prenosni sistem ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje in delovanje teh objektov, naprav in napeljav, ki izhaja iz predloženih uporabnih dovoljenj oziroma ustreznih dokumentov, skladno z določili tega akta. 14. člen (obveznosti uporabnikov sistema)

(1)Uporabnik prenosnega sistema je dolžan zagotoviti operaterju prenosnega sistema prost dostop do plinovoda, postaj in merilnih naprav, kadar se le-ta nahaja na njegovih nepremičninah.

(2)Uporabnik prenosnega sistema, ki zaradi višje sile, nepredvidenih vzdrževalnih del, motenj na prevzemnem ali predajnem mestu ali drugih razlogov ne more prevzemati oziroma predajati plina v skladu z nominacijo, je ob nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti operaterja prenosnega sistema.

(3)Uporabnik prenosnega sistema je pred začetkom odjema zemeljskega plina dolžan operaterju prenosnega sistema javiti po posameznih odjemnih mestih upravljavce energetskih naprav in dežurne kontaktne osebe, odgovorne za njihovo vzdrževanje, vključno s kontaktnimi podatki. O spremembah teh podatkov je dolžan uporabnik prenosnega sistema nemudoma obvestiti operaterja prenosnega sistema. Na vsak poziv operaterja prenosnega sistema mu je uporabnik prenosnega sistema dolžan po odjemnih mestih posredovati tudi vse podatke, ki jih ta operater potrebuje za pripravo načrta nujnih ukrepov. 15. člen (ukrepanje v primeru ogroženosti prenosnega sistema) Operater prenosnega sistema pripravi in izdela navodila v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter v primeru ogroženosti prenosnega sistema ravna v skladu z njimi. 16. člen (ukrepanje v primeru poškodb, motenj in okvar)

(1)Operater prenosnega sistema mora nemudoma in v najkrajšem možnem času popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, ki se pojavijo na prenosnem sistemu.

(2)Informacije o motnjah v delovanju, poškodbah ali okvarah na prenosnem sistemu ter o nenadnih dogodkih, ki vplivajo na delovanje dela ali celotnega prenosnega sistema, mora dispečerski center nemudoma posredovati dežurnim ekipam.

(3)Dispečerski center s pomočjo dežurnih ekip nemudoma izvede vse možne posege na prenosnem sistemu za preprečevanje materialne škode in poškodb ljudi.

(4)Operater prenosnega sistema ima v ustreznem stanju pripravljenosti organizirane in opremljene strokovne operativne ekipe, ki so sposobne izvesti vse potrebne posege za odpravo poškodb oziroma motenj na prenosnem sistemu in organizacijo potrebnih popravil za vzpostavitev uravnoteženega delovanja v najkrajšem možnem času.

(5)Če pride do poškodbe, motnje ali okvare na prenosnem sistemu iz razlogov višje sile ali ravnanja tretjih oseb in ravna operater prenosnega sistema v skladu s tem členom in drugimi predpisi ter splošnimi akti, ni odškodninsko odgovoren zaradi začasne omejitve ali prekinitve prenosa zemeljskega plina, če ni drugih temeljev za obstoj odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih obligacijskega prava. 17. člen (zagotavljanje zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom)

(1)Operater prenosnega sistema je dolžan za zagotavljanje zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom izvajati vse naloge, ki izhajajo iz Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne

1. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES (UL L št. 295 z dne
3. 2010, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 994/2010), EZ-1 in načrtov pristojnega organa Republike Slovenije, pripravljenih na njeni podlagi.

(2)V primeru izrednih razmer mora operater prenosnega sistema v okviru varnega obratovanja sistema omogočiti prenos za dobavo zemeljskega plina zaščitenim odjemalcem in drugim odjemalcem, skladno z načrtom pristojnega organa. 2. Postopki za obratovanje prenosnega sistema v kriznih stanjih 18. člen (obratovanje v kriznih stanjih)

(1)Krizno stanje na prenosnem sistemu je vsak dogodek ali okoliščina, zaradi katere je moteno uravnoteženo obratovanje dela ali celotnega prenosnega sistema, prekinjen prenos ali ustavljena dobava zemeljskega plina.

(2)V primeru kriznih stanj prenosnega sistema ima operater prenosnega sistema pravico in obveznost, da takoj izvede možne tehnične ukrepe, s katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemoten prenos zemeljskega plina.

(3)Kadar operater prenosnega sistema delno ali v celoti ne izpolni pogodbenih obveznosti zaradi nastopa kriznega stanja je za čas njenega trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do uporabnikov.

(4)V času trajanja kriznega stanja je uporabnik dolžan plačevati uporabo sistema skladno s splošnim aktom agencije, ki ureja omrežnino za uporabo prenosnega sistema, uporabnik pa ni dolžan plačevati uporabo sistema, če je krizno stanje posledica višje sile.

(5)O nastanku kriznega stanja je operater prenosnega sistema dolžan nemudoma na najhitrejši način pisno obvestiti prizadete uporabnike prenosnega sistema. 3. Nadzor in zavarovanje prenosnega sistema 19. člen (označevanje plinovodov prenosnega sistema)

(1)Potek plinovoda mora biti nadzemno označen z označevalnimi tablami, oznakami za nadzor trase plinovoda iz zraka ter opozorilnimi tablami.

(2)Pri plinovodih z delovnim tlakom do vključno 16 barov so označene spremembe smeri osi plinovoda z označevalnimi tablami, na katerih morajo biti naslednje oznake: – številka; – premer; – globina in – odmik plinovoda od postavljenega stebrička.

(3)Pri gradnji je treba plinovodno cev označiti s položitvijo opozorilnega traku z napisom »PLINOVOD« 0,50 m nad plinovodom.

(4)Pri plinovodih z delovnim tlakom nad 16 barov je treba najmanj na vsakih 1000 m ravnega dela visokotlačnega plinovoda ter na vseh izrazitejših spremembah smeri osi plinovoda postaviti stebričke za vertikalno signalizacijo. Ti so praviloma postavljeni na razdalji najmanj 0,80 m od osi plinovodne cevi.

(5)Pri križanjih, kot so ceste, vodotoki, železniški tiri in podobno, je treba ne glede na delovni tlak na obeh straneh objekta, ki ga plinovod križa, postaviti označbe ali opozorilne table. 20. člen (nadzor prenosnega sistema)

(1)Operater prenosnega sistema mora zagotoviti reden nadzor nad objekti in napravami prenosnega sistema ter redno pregledovati plinovode in njihove varnostne pasove.

(2)Operater prenosnega sistema zagotovi fizično varovanje objektov in naprav prenosnega sistema glede na stopnjo njihove ogroženosti upoštevaje tveganja, katerim so izpostavljeni.

(3)Operater prenosnega sistema podrobneje uredi obveznosti in postopke v zvezi z nadzorom, pregledi in fizičnim varovanjem z internimi navodili.

1. Zagotavljanje uravnoteženih obratovalnih razmer v prenosnem sistemu
2. člen (splošna obveznost operaterja prenosnega sistema)

(1)Operater prenosnega sistema skrbi za uravnotežene obratovalne razmere v prenosnem sistemu.

(2)V okviru tehničnih možnosti je operater prenosnega sistema dolžan izravnavati pretočno-tlačne razmere v prenosnem sistemu tako, da zagotovi varno in zanesljivo obratovanje.

(3)Za potrebe upravljanja prenosnega sistema in obračuna storitev ter ugotavljanja količin zemeljskega plina, ki je bil sprejet v prenosni sistem oziroma predan iz njega, morajo biti na vseh vstopnih in izstopnih točkah ustrezne merilne naprave.

1. člen (zagotavljanje plina za delovanje sistema) Za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega sistema si operater prenosnega sistema zagotovi dobavo zemeljskega plina za pokrivanje lastne rabe po preglednih, nediskriminatornih in tržno zasnovanih postopkih ob upoštevanju tehničnih zahtev in zahtev glede zanesljivosti dobave zemeljskega plina.
2. člen (dispečerski center)

(1)Operater prenosnega sistema organizira dispečersko službo, ki izvaja neprekinjeni 24-urni nadzor nad obratovanjem in upravljanje prenosnega sistema.

(2)Nadzor nad obratovanjem in upravljanje prenosnega sistema se izvaja s pomočjo procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske opreme, ki omogoča: – spremljanje procesnih parametrov zemeljskega plina (fizikalnih in kemičnih značilnosti plina, ki so pomembne za prenos plina) in upravljanje prenosnega sistema; – evidentiranje vstopnih in izstopnih količin ter procesnih parametrov plina v prenosnem sistemu; – ugotavljanje količin plina v prenosnem sistemu; – simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v prenosnem sistemu; – ugotavljanje in javljanje kriznih stanj in neuravnoteženih obratovalnih razmer; – nadzor nad obratovanjem in upravljanje ključnih objektov na prenosnem sistemu kot npr. merilno-regulacijskih postaj, kompresorskih postaj in drugih objektov.

(3)Dispečerski center operaterja prenosnega sistema mora biti na primeren način informacijsko povezan z dispečerskimi centri operaterjev drugih prenosnih sistemov, na katerih sisteme meji oziroma je z njimi povezan sistem operaterja prenosnega sistema. Postopek dela dispečerjev je urejen z internimi navodili za delo operaterja prenosnega sistema.

(4)Vse prejete informacije o motnjah v obratovanju prenosnega sistema oziroma posameznih plinovodnih objektov ali nenavadnih dogodkih se zabeležijo v dispečerski dnevnik in analizirajo. Na podlagi ugotovitev se izvedejo potrebni ukrepi za odpravo motenj in vzpostavitev uravnoteženega obratovanja prenosnega sistema. 24. člen (koordinacija s sosednjimi sistemi)

(1)Operater prenosnega sistema ima v svojem dispečerskem centru stalno povezavo z operaterji sosednjih prenosnih omrežij za potrebe koordinacije s sosednjimi prenosnimi sistemi.

(2)Pri upravljanju prenosnega sistema operater prenosnega sistema upošteva pogodbena določila pogodb o prenosu z uporabniki prenosnega sistema in bilančnih pogodb z nosilci bilančnih skupin. 5. Vzdrževanje prenosnega sistema 25. člen (splošna obveznost vzdrževanja)

(1)Operater prenosnega sistema je dolžan tekoče vzdrževati prenosni sistem tako, da je ves čas ohranjena njegova funkcionalna in obratovalna usposobljenost in varnost delovanja.

(2)Operater prenosnega sistema je dolžan izvesti dopolnitve prenosnega sistema tako, da vzdržuje objekte in naprave prenosnega sistema s tem, da jih občasno obnovi, zamenja iztrošene sestavne dele in/ali spremeni njihovo konstrukcijo in s tem poveča njihovo vrednost, podaljša dobo obratovanja in izboljša značilnosti obratovanja (investicijsko vzdrževanje).

(3)Operater prenosnega sistema prenosni sistem vzdržuje ob upoštevanju najboljših praks in sodobnih tehnologij, pri tem posebno skrbnost namenja varnosti, zanesljivosti in učinkovitosti naprav za prenos.

(4)Operater prenosnega sistema je dolžan namenjati ustrezno pozornost varstvu okolja ter zagotavljanju ustreznih načinov za izpolnitev okoljskih ciljev. 26. člen (načrti vzdrževanja)

(1)Operater prenosnega sistema zagotavlja učinkovito vzdrževanje prenosnega sistema z izdelavo letnih načrtov tekočega vzdrževanja s popisom predvidenih del in posegov.

(2)Dopolnitve prenosnega sistema iz drugega odstavka prejšnjega člena izvaja operater prenosnega sistema na podlagi okvirnih dvoletnih načrtov vzdrževalnih del.

(3)Če je zaradi izrednih dogodkov potrebno izvesti določena dela vzdrževanja, se v teku načrtovanega obdobja, takoj po nastanku izrednih dogodkov načrt vzdrževanja ustrezno spremeni oziroma dopolni. 27. člen (vzdrževalna dela)

(1)Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega sistema je operater prenosnega sistema dolžan izvajati načrtovana in druga potrebna vzdrževalna dela.

(2)V primeru motenj ali okvar na prenosnem sistemu, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na njegovo varno in zanesljivo obratovanje, operater prenosnega sistema izvede izredna in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega in zanesljivega delovanja prenosnega sistema v najkrajšem možnem času.

(3)Dela iz prejšnjih dveh odstavkov obsegajo predvsem: – zaščito pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi; – preventivne preglede; – popravila in rekonstrukcije prenosnega sistema; – vzdrževanje prenosnega sistema; – nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v varovalnem pasu; – servisiranje in zamenjave opreme.

(4)Dela iz prejšnjega odstavka, ki povzročijo začasno omejitev ali prekinitev prenosa plina, operater prenosnega sistema izvaja skladno z

1. členom tega akta. O nameravani izvedbi del operater prenosnega sistema obvesti uporabnike v skladu s tretjim odstavkom
2. člena EZ-1.

(5)V pogodbi o prenosu ali drugi ustrezni pogodbi je treba zagotoviti, da operater prenosnega sistema ne odgovarja za škodo, ki odjemalcu ali uporabniku sistema nastane zaradi začasne omejitve ali prekinitve prenosa zemeljskega plina, če ravna v skladu s prejšnjim odstavkom in za nastanek razloga za vzdrževalna dela ni odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih obligacijskega prava. 28. člen (predvidena dela na prenosnem sistemu)

(1)Predvidena dela je operater prenosnega sistema dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce zemeljskega plina. Za izbiro primernega časa lahko operater prenosnega sistema od uporabnikov sistema zahteva podatke o predvideni uporabi prenosnega sistema. Za začasno omejitev ali prekinitev prenosa ali dobave zemeljskega plina, ki je posledica izvedbe teh del, operater prenosnega sistema ni odškodninsko odgovoren.

(2)Operater prenosnega sistema mora o predvideni prekinitvi v pisni obliki pravočasno obvestiti uporabnike oziroma odjemalce iz prejšnjega odstavka. Kot pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, poslano uporabnikom sistema oziroma odjemalcem, najmanj mesec pred začetkom del.

(3)Če je operater prenosnega sistema pozvan, da izvede na prenosnem sistemu določena dela zaradi potrebe tretjih oseb, izvede ta dela na njihove stroške, po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na uporabnike. Operater prenosnega sistema o izvedbi del predhodno sklene ustrezen pismeni sporazum oziroma pogodbo.

(4)Operater prenosnega sistema začne z deli na zahtevo tretje osebe potem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi prizadetimi uporabniki prenosnega sistema. Kolikor so posledice teh del motnje v delovanju dela ali celotnega prenosnega sistema, nosi stroške odprave motenj in morebitno škodo uporabnikov naročnik teh del.

(5)Izvedbo del lahko operater prenosnega sistema prepusti tudi tretji osebi, kolikor ta oseba dokaže, da ima za izvedbo teh del izbranega usposobljenega izvajalca. Dela se morajo izvajati skladno z operativnimi tehničnimi navodili operaterja prenosnega sistema. 6. Tehnične zahteve in smernice za prenosni sistem 29. člen (splošne določbe)

(1)Pri umeščanju v prostor, projektiranju in graditvi objektov, ki sestavljajo prenosni sistem, kot tudi pri njihovem opremljanju z napravami, operater prenosnega sistema upošteva zadnje stanje tehnike in uporablja najboljše ekonomsko upravičene rešitve in tehnologije, tako da je v največji možni meri zagotovljena varnost, zanesljivost in učinkovitost prenosnega sistema ter zasledovanje ciljev varovanja in izboljševanja okolja.

(2)Operater prenosnega sistema izvede tudi gradnje, rekonstrukcije ali obnove, ki niso predvidene v veljavnem 10-letnem razvojnem načrtu omrežja, če gre za: – nujno odpravo posledic naravnih ali drugih nesreč ter drugih poškodb prenosnega sistema; – nujna dela vzdrževanja prenosnega sistema; – dela, ki so potrebna zaradi dovoljenih posegov tretjih oseb v varovalni pas prenosnega sistema; – dela, ki so potrebna zaradi dovoljene priključitve novih uporabnikov sistema; – izvedbo investicije, za katero je uporabnik sistema zagotovil pokritje nesorazmernih stroškov; – izvedbo investicij, ki so potrebne za odpravo lokalnih ozkih grl na prenosnem sistemu.

(3)Operater prenosnega sistema mora kot dober gospodar skleniti zavarovalne pogodbe za zavarovanje tveganj, ki so povezana z izvrševanjem izvajanja dejavnosti operaterja prenosnega sistema. Obseg in vsota zavarovanj morata vključevati tudi strojelomno in požarno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti operaterja prenosnega sistema za neposredno škodo, povzročeno tretjim osebam. 30. člen (tehnične zahteve)

(1)Operater prenosnega sistema mora projektirati in graditi objekte, ki sestavljajo prenosni sistem, skladno s tehničnimi predpisi, in jih opremljati z napravami, ki izpolnjujejo zahteve teh predpisov.

(2)Pri projektiranju in gradnji prenosnega sistema ter opremljanju objektov z napravami je treba upoštevati rešitve in ukrepe, ki izkazujejo zadnje stanje tehnike, razen če ni s predpisi iz prejšnjega odstavka določeno drugače.

(3)Zadnje stanje tehnike in tehnične predpise iz tega člena morajo upoštevati tudi vse druge osebe, ki projektirajo ali gradijo dele prenosnega sistema. 31. člen (opustitev dela prenosnega sistema)

(1)Operater prenosnega sistema lahko opusti del prenosnega sistema s tem, da ga preneha uporabljati za izvajanje prenosa zemeljskega plina.

(2)Opustitev dela prenosnega sistema je dopustna: – če je zaradi iztrošenosti tega dela prenosnega sistema njegovo nadaljnje obratovanje nevarno ali neizvedljivo, pa zaradi nadomestnih zmogljivosti sistema investicijska vlaganja v ta del sistema niso potrebna oziroma ekonomsko upravičena; – če se na mestu opuščenega plinovoda zgradi nov plinovod, pa je zaradi tega treba dosedanji plinovod opustiti in razgraditi; – če gre za priključni plinovod ali drug del prenosnega sistema, ki je namenjen le enemu ali več določenih uporabnikov, ki zaradi opustitve priključka ali trajnega odklopa ne odjemajo plina več na zadevnem priključku oziroma priključkih, pa ni pričakovati, da bi na tem priključku ali teh priključkih prišlo do novih priključitev odjemalcev v času, ki bi opravičeval vzdrževanje tega dela prenosnega sistema in ohranjanje njegove obratovalne usposobljenosti; – če je treba zaradi prestavitve dela prenosnega plinovoda stari del opustiti oziroma fizično odstraniti; – če iz kakršnegakoli drugega razloga del prenosnega sistema ni več potreben za nemoteno obratovanje prenosnega sistema oziroma za zagotavljanje ustreznih prenosnih zmogljivosti skladno s predpisi, splošnimi akti in pogodbami.

(3)Opustitev dela prenosnega plinovoda operater prenosnega sistema praviloma izvede tako, da ga z ustreznimi tehničnimi ukrepi zavaruje in s tem omogoči njegovo ohranitev ter vzdrževanje.

(4)Operater prenosnega sistema fizično odstrani opuščeni del prenosnega sistema, če ni mogoče pričakovati, da bo opuščeni del tega sistema mogoče spet uporabljati in je to potrebno zaradi izvedbe dopustnih in načrtovanih prostorskih ureditev oziroma zaradi varovanja okolja.

(5)Opuščeni del prenosnega plinovoda, ki se izroči v last in posest investitorju prestavitve prenosnega plinovoda (tretji osebi), ni več sestavni del prenosnega sistema in zanj ni potrebno operaterju prenosnega sistema voditi dokumentacije. 7. Posegi v varovalni in varnostni pas plinovoda, ki je del prenosnega sistema 32. člen (prostorsko načrtovanje v varovalnem pasu prenosnega plinovoda)

(1)Varovalni pas prenosnega plinovoda je zemljišče na obeh straneh plinovoda, ki ga določa zakon ali drug predpis.

(2)Pri pripravi smernic prostorskega načrtovanja operater prenosnega sistema upošteva tehnične zahteve, ki jih določajo predpisi, zahteve iz Priloge 1, ki je sestavni del tega akta, in pri posegih na prenosni sistem zemeljskega plina tudi zadnje stanje tehnike.

(3)Pri pripravi smernic operater prenosnega sistema tudi določi morebitne posebne varnostne ukrepe, ki jih je treba predvideti skladno s predpisom ministra, ki ureja pogoje poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda. 33. člen (posegi v prostor v varovalnem in varnostnem pasu prenosnega plinovoda)

(1)Za izvedbo kakršnekoli prostorske ureditve v smislu zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: poseg), v območju varovalnega pasu prenosnega plinovoda, mora investitor ali izvajalec dobiti pisno soglasje operaterja prenosnega sistema na podlagi predpisa, ki ureja pogoje za posege na območjih varovalnega pasu prenosnega plinovoda.

(2)Pred začetkom projektiranja ali izvajanja posega v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor posega pridobiti potrebne podatke o legi plinovoda iz zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture ali iz evidence infrastrukture operaterja prenosnega sistema. Če projektant, izvajalec del ali investitor novogradnje ne pridobi teh podatkov, odškodninsko odgovarja operaterju prenosnega sistema za nastalo škodo, ki bi nastala pri poseganju v prostor.

(3)Za gradnjo objektov, za katere je treba po predpisih o graditvi objektov pridobiti gradbeno dovoljenje, se soglasje iz prvega odstavka tega člena izda v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja.

(4)Za gradnjo objektov, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, kot tudi za izvajanje kakršnihkoli drugih prostorskih ureditev, za katere ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, mora investitor ali izvajalec pridobiti soglasje iz prvega odstavka tega člena pred začetkom izvajanja del.

(5)Po izvedenem posegu operater prenosnega sistema izda investitorju oziroma izvajalcu del izjavo o izpolnjenih pogojih iz soglasja, potem ko ta oseba predloži načrt izvedenih del in geodetski načrt izvedenega posega z vrisanim plinovodom, če so bili pri izvedbi posega izpolnjeni pogoji iz soglasja.

(6)Varnostni pas prenosnega plinovoda je zemljišče na obeh straneh plinovoda znotraj varovalnega pasu, ki ga določa zakon ali drug predpis.

(7)V varnostnem pasu se smejo graditi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela le, če je to nujno potrebno za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje prenosnega sistema ali gospodarske javne infrastrukture po predpisih o graditvi objektov. 34. člen (projektni pogoji in soglasje za gradbeno dovoljenje v varovalnem pasu)

(1)Projektne pogoje določi operater prenosnega sistema na podlagi predpisov in tehničnih zahtev iz Priloge 1 tega akta.

(2)Če posebni varnostni ukrepi, ki jih je v primeru posega v varovalni pas plinovoda treba predvideti skladno s predpisom ministra, ki ureja pogoje poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda, niso bili določeni s prostorskim aktom, ki ureja prostor na območju načrtovane gradnje objekta ali drugega posega na podlagi gradbenega dovoljenja, mora v projektnih pogojih biti predvideno tudi, da mora projektna dokumentacije vsebovati izvedbo teh varnostnih ukrepov.

(3)Če je zaradi načrtovane gradnje ali drugega posega, ki se izvaja na podlagi gradbenega dovoljenja, potrebna prestavitev prenosnega sistema, pa to ni že predvideno v prostorskem aktu, ki ureja prostor na območju načrtovane gradnje objekta ali drugega posega na podlagi gradbenega dovoljenja, operater prenosnega sistema v projektnih pogojih določi obveznosti v zvezi s pripravo projektne dokumentacije, ki se nanaša na prestavitev plinovoda skladno s predpisi in tem aktom.

(4)Če izdaja projektnih pogojev za projektiranje objekta ali drugega posega v prostor na podlagi gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov ni zahtevana, operater prenosnega sistema upošteva varnostne ukrepe ali obveznosti s prestavitvijo prenosnega sistema pri odločanju o izdaji soglasja k gradbenemu dovoljenju. Na vlogo investitorja ali projektanta ju lahko operater prenosnega sistema ne glede na obveznost izdaje projektnih pogojev obvesti o zahtevah za projektiranje iz tega člena.

(5)Operater prenosnega sistema lahko izda soglasje le, če je investitor upošteval vse zahteve za projektiranje iz tega člena.

(6)Če je zaradi načrtovane gradnje ali drugega posega, ki se izvaja na podlagi gradbenega dovoljenja, potrebna prestavitev prenosnega sistema, se ta izvede skladno s

1. členom tega akta. V takem primeru izda operater prenosnega sistema eno soglasje za prestavitev in za poseg v varovalnem pasu. Ta določba se uporablja tudi v primeru, ko je treba pridobiti posebno gradbeno dovoljenje za izvedbo varnostnega ukrepa iz drugega odstavka.
2. člen (soglasje k drugim posegom v varovalnem pasu prenosnega plinovoda)

(1)Za pridobitev soglasja iz četrtega odstavka 33. člena tega akta mora investitor ali izvajalec del predložiti operaterju prenosnega sistema projekt gradnje ali načrt izvajanja drugih del, ki je dovolj podroben, da je iz njega mogoče ugotoviti, ali bodo pri gradnji tega objekta upoštevane zahteve predpisov in Priloge 1 tega akta in pri posegih na prenosni sistem zemeljskega plina tudi zadnje stanje tehnike. Če projekt ni dovolj podroben, zahteva operater prenosnega sistema njegovo dopolnitev.

(2)Določbe drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka prejšnjega člena se uporabljajo tudi pri odločanju o izdaji soglasja k posegu iz prejšnjega odstavka. 36. člen (prestavitev prenosnega sistema)

(1)Prestavitev prenosnega sistema je prestavitev prenosnega plinovoda oziroma objekta, ki sestavlja prenosni sistem skupaj s sistemom povezanih naprav.

(2)Če je zaradi načrtovane gradnje ali drugega posega, za katerega je potrebno pridobiti samostojno gradbeno dovoljenje, potrebna prestavitev prenosnega sistema, mora za to prestavitev v imenu operaterja prenosnega sistema in za svoj račun investitor načrtovane gradnje ali drugega posega pridobiti gradbeno dovoljenje za prestavljeni del prenosnega sistema.

(3)Operater prenosnega sistema izda soglasje za prestavitev prenosnega sistema, ko investitor predloži operaterju prenosnega sistema popolno projektno dokumentacijo in podpisano pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij in če pristojni organ da soglasje k predlagani izvedbi prestavitve prenosnega sistema. Po izdaji soglasja za prestavitev prenosnega sistema izda operater prenosnega sistema tudi soglasje za poseg v varovalnem pasu, zaradi katerega se prenosni sistem predhodno prestavi.

(4)Investitor iz prejšnjega odstavka mora v imenu operaterja prenosnega sistema in za svoj račun pridobiti vse potrebne stvarne in druge pravice na nepremičninah, na katerih bo zgrajen nadomestni prenosni sistem. Pred zaplinitvijo nadomestnega prenosnega sistema je potrebno zagotoviti, da je v zemljiško knjigo vpisana služnost obratovanja, vzdrževanja in nadzora nadomestnega prenosnega sistema v korist operaterja prenosnega sistema, za čas trajanja prenosnega sistema za vso nadomestno traso prenosnega sistema.

(5)Pred zaplinitvijo nadomestnega prenosnega sistema mora investitor pridobiti in operaterju prenosnega sistema predložiti vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere bo omogočeno obratovanje prenosnega sistema skladno s predpisi takoj po vključitvi nadomestnega prenosnega sistema v obstoječ prenosni sistem, med drugim uporabno dovoljenje prestavljenega dela prenosnega plinovoda (ali zapisnik tehničnega pregleda brez zadržkov za izdajo uporabnega dovoljenja), geodetski posnetek izvedenega stanja in dokazilo o zanesljivosti objekta.

(6)Investitor nadomestnega prenosnega sistema in operater prenosnega sistema v roku 30 dni po zaplinitvi nadomestnega prenosnega sistema skleneta dogovor (primopredajo), s katerim investitor nadomestnega prenosnega sistema brezplačno izroči v last in posest nadomestni prenosni sistem operaterju prenosnega sistema. Operater prenosnega sistema pa investitorju sočasno brezplačno izroči v last in posest tisti del prenosnega sistema, ki je bil nadomeščen z nadomestnim prenosnim sistemom.

(7)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izvedbo posebnih varnostnih ukrepov ki jih je v primeru posega v varovalni pas plinovoda treba predvideti skladno s predpisom ministra, ki ureja pogoje poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda. 37. člen (izvajanje del v varovalnem ali varnostnem pasu)

(1)Najmanj 10 dni pred začetkom izvajanja kakršnihkoli del na območju varovalnega pasu prenosnega plinovoda, mora investitor ali izvajalec del predložiti operaterju prenosnega sistema: – pisno prijavo začetka del z navedbo datuma njihovega začetka in predvidene dinamike; – projekt za izvedbo del s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, če je za izvedbo del potrebno; – naročilo za nadzor operaterja prenosnega sistema in – podatke o izvajalcu ter odgovornem vodji del.

(2)Investitor ali izvajalec del mora predložiti operaterju prenosnega sistema v potrditev situacijski prikaz transportnih poti na gradbišče, da zaradi izvajanja prevozov ne bi prišlo do poškodovanja obstoječega prenosnega plinovoda.

(3)Transport preko prenosnega plinovoda izven javnih cest se lahko izvaja le po predhodno zavarovanih prehodih v dogovoru z operaterjem prenosnega sistema ob izvedenih ukrepi zavarovanja plinovoda in skladno s načrtom ureditve gradbišča.

(4)Pred začetkom izvajanja del operater prenosnega sistema zakoliči plinovod, zakoličena trasa pa mora ostati vidno označena v času trajanja del.

(5)V varnostnem pasu prenosnega plinovoda so dovoljena dela le pod neposrednim nadzorom pooblaščenih predstavnikov operaterja prenosnega sistema, pri čemer je treba upoštevati zahteve, določene s predpisi in Prilogo 1 tega akta in pri posegih na prenosni sistem zemeljskega plina tudi zadnje stanje tehnike.

(6)Prejšnji odstavek se nanaša tudi na kakršnakoli dela v varnostnem pasu plinovoda, ki niso sestavni del izvajanja posega v prostor, pa lahko vplivajo na varno obratovanje plinovoda. 38. člen (nedovoljeni posegi v varovalni ali varnostni pas prenosnega plinovoda)

(1)Če operater prenosnega sistema ugotovi, da je prišlo do posega v varovalni oziroma varnostni pas v nasprotju s predpisi ali tem aktom, takoj neposredno prepove izvajanje del v zvezi s tem posegom osebam, ki jih izvajajo in o tem obvesti državne organe, pristojne za ukrepe v zvezi z nedovoljenimi posegi v prostor in za pregon prekrškov v zvezi s tem.

(2)Enako ravna operater prenosnega sistema, če se sicer dovoljena dela v varovalnem ali varnostnem pasu prenosnega plinovoda izvajajo v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, projektom za izvedbo del, potrjenim načrtom gradbišča oziroma prikazom transportnih poti.

(3)V varnostnem pasu prenosnega plinovoda operater prenosnega sistema zagotovi, da se dela ves čas izvajajo pod neposrednim nadzorom pooblaščenih predstavnikov operaterja prenosnega sistema in skladno z navodili teh oseb, pri čemer ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom, če izvajalec del ne izvaja del pod neposrednim nadzorom pooblaščenih predstavnikov operaterja prenosnega sistema ali ne ravna v skladu z navodili teh oseb. 39. člen (stroški posega v varovalni ali varnostni pas prenosnega plinovoda)

(1)Investitor ali izvajalec del v varovalnem pasu prenosnega plinovoda mora nositi vse stroške, ki jih povzroči operaterju prenosnega sistema z umeščanjem v prostor, načrtovanjem in izvedbo teh del.

(2)Stroški iz prejšnjega odstavka obsegajo tako neposredne stroške teh del, kot so stroški izvedbe posebnih varnostnih ukrepov ali prestavitve plinovoda, bodisi da jih izvede investitor oziroma izvajalec del ali operater prenosnega sistema, kot tudi posredne stroške (kot na primer obveznosti operaterja prenosnega sistema do tretjih oseb zaradi poseganja v varovalni ali varnostni pas), ki nastanejo operaterju prenosnega sistema v zvezi z deli v varovalnem pasu prenosnega plinovoda.

(3)Stroške v zvezi z deli v varovalnem pasu prenosnega plinovoda sestavljajo tudi vrednost izpihanega zemeljskega plina ter vrednost storitev in del, ki jih izvaja operater prenosnega sistema v zvezi z deli v varovalnem pasu prenosnega plinovoda in brez teh del ne bi bila potrebna, kot so strokovno delo v zvezi s soglasji, nadzor nad izvajanjem, del in podobno.

(4)Če je za izvedbo posega v varovalnem pasu prenosnega plinovoda potrebno prestaviti plinovod, sestavljajo stroške, ki jih nosi investitor vsi stroški, povezani s to prestavitvijo, vključno z izpihanim plinom ter vključno z morebitnimi obveznostmi do uporabnikov sistema v zvezi s tem.

(5)Za plačilo stroškov posega v varovalni ali varnostni pas prenosnega plinovoda skleneta investitor oziroma izvajalec del ter operater prenosnega sistema najkasneje pred izdajo soglasja k posegu pogodbo, s katero uredita medsebojna vprašanja v zvezi s plačilom teh stroškov, vključno z ustreznim zavarovanjem obveznosti investitorja oziroma izvajalca del.

(6)Operater prenosnega sistema lahko izda soglasje za poseg v varovalnem pasu plinovoda le, če je bila predhodno podpisana pogodba iz prejšnjega odstavka in je ta pogodba stopila v veljavo, če tako določa pogodba, pa tudi če je investitor ali izvajalec zagotovil ustrezne instrumente zavarovanja svojih obveznosti po pogodbi. IV. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA PRENOSNI SISTEM IN NAČIN PRIKLJUČITVE NA PRENOSNI SISTEMA 1. Odločanje o pravici do priključitve 40. člen (pravica do priključitve)

(1)Pravico do priključitve ima vsaka oseba, ki namerava zgraditi objekte in naprave, z uporabo katerih bo postala končni odjemalec zemeljskega plina, operater distribucijskega sistema zemeljskega plina ali drug uporabnik sistema, ki za predajo ali odjem zemeljskega plina potrebuje priključitev svojih objektov in naprav na prenosni sistem, če ne obstoji z zakonom ali drugim predpisom določeni razlog, zaradi katerega operater prenosnega sistema priključitev zavrne.

(2)Pravica do priključitve na določenem priključnem mestu z določenim priključkom se pridobi z dokončnostjo soglasja za priključitev, izvršuje pa se na način, določen v pogodbi o priključitvi.

(3)Pravica do priključitve preneha, če preneha soglasje za priključitev, po sklenitvi pogodbe o priključitvi pa, če preneha veljati ta pogodba.

(4)Pravica do priključitve preneha tudi v trenutku, ko operater prenosnega sistema skladno z zakonom in tem aktom trajno odklopi uporabnika sistema.

(5)Določbe tega akta o priključitvi na prenosni sistem se ne uporabljajo za povezavo dveh ali več prenosnih sistemov zemeljskega plina. 41. člen (en uporabnik sistema na eno priključno mesto)

(1)Na enem priključnem mestu so lahko priključeni le objekti in naprave enega končnega odjemalca zemeljskega plina ali enega operaterja distribucijskega sistema, razen v primerih določenih s tem aktom.

(2)Na istem priključnem mestu so lahko priključeni objekti in naprave več končnih odjemalcev, če so do 4. septembra 2004 za to priključno mesto pridobili soglasje za priključitev ali sklenili z operaterjem prenosnega sistema pogodbo o priključitvi ali pogodbo o dostopu do sistema ali če so bili pred tem datumom dejansko že priključeni s tem priključnim mestom.

(3)Če zaradi statusnih sprememb uporabnika priključka ali zaradi pravnega prometa z njegovimi objekti in napravami pride do položaja, da bi novi lastnik oziroma uporabnik teh naprav odjemal plin preko priključnega mesta dosedanjega uporabnika priključka, lahko dosedanji uporabnik priključka zaprosi za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema. V kolikor dosedanji uporabnik priključka ne želi zaprositi za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema ali tega dovoljenja ne dobi, mora novi lastnik oziroma uporabnik teh objektov in naprav vložiti zahtevo za izdajo soglasja za priključitev za svoje priključno mesto najkasneje v 3 mesecih od vpisa statusne spremembe v sodni register oziroma od sklenitve pogodbe, na podlagi katere je pridobil zadevne objekte ali naprave.

(4)Če novi lastnik oziroma uporabnik ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, ali če mu je soglasje za priključitev dokončno zavrnjeno, mora dosedanji uporabnik priključka onemogočiti temu novemu lastniku oziroma uporabniku objektov in naprav, da bi odjemal plin preko priključnega mesta dosedanjega uporabnika, sicer ravna operater prenosnega sistema v skladu s pooblastili, ki jih ima za primer, da je končni odjemalec omogočil prek svojih energetskih naprav priključitev energetskih naprav drugih uporabnikov sistema brez soglasja operaterja prenosnega sistema. 42. člen (zahteva za soglasje)

(1)Operater prenosnega sistema odloča o soglasju za priključitev na zahtevo osebe iz prvega odstavka 40. člena tega akta.

(2)Zahteva mora vsebovati: – ime oziroma firmo in naslov vlagatelja z izpisom iz sodnega registra; – podatke o napravah, na katerih se bo uporabljal zemeljski plin; – želeno priključno mesto in pretočne karakteristike priključka ter predajni tlak; – največji pretok zemeljskega plina in najmanjši pretok zemeljskega plina; – predvideni začetek uporabe priključka; – obdobje uporabe priključka; – namen uporabe priključka; – predviden obseg uporabe priključka po posameznih letih; – posebnosti odjema in tehnologije uporabe zemeljskega plina; – uporabo nadomestnega goriva; – soglasje agencije, če gre za priključitev iz šestega odstavka 216. člena EZ-1.

(3)Obrazec zahteve je določen v Prilogi 3, ki je sestavni del tega akta.

(4)Če operater prenosnega sistema ugotovi, da je na območju, kjer stranka zahteva nov priključek, za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema občina podelila pravico, prekine postopek in napoti stranko, da pridobi odločitev zadevnega operaterja distribucijskega sistema o zavrnitvi obravnavane priključitve na distribucijski sistem. Ta določba se ne uporablja v postopku odločanja o zahtevi za prenos soglasja za priključitev iz 47. člena tega akta, zahtevi za spremembo uporabnika sistema na priključku iz 56. člena tega akta, zahtevi za spremembo tehničnih značilnosti priključka iz 57. člena tega akta in za novo priključitev na priključnem mestu, kjer je bil prejšnji uporabnik trajno odklopljen.

(5)Če v enem letu od vročitve sklepa o prekinitvi postopka stranka ne pridobi odločitve zadevnega operaterja distribucijskega sistema o zavrnitvi obravnavane priključitve na distribucijski sistem, operater prenosnega sistema zavrže zahtevo za priključitev. 43. člen (pogoji za izdajo soglasja za priključitev)

(1)Preden operater prenosnega sistema izda soglasje za priključitev, mora preveriti: – ali zahteva za izdajo soglasja za priključitev izpolnjuje predpisane tehnične pogoje za priključitev; – ali bi zaradi zahtevane priključitve prišlo do večjih motenj v delovanju prenosnega sistema; – ali bi zahtevana priključitev povzročila nastanek nesorazmernih stroškov (ekonomska upravičenost investicije).

(2)Pri presoji pogojev iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka operater prenosnega sistema upošteva stanje prenosnega sistema, kot obstaja v času odločanja o zahtevi za izdajo soglasja, in pa predvidene naložbe v razvoj prenosnega sistema, ki so vključene v veljavni naložbeni načrt operaterja sistema in s predvideno dinamiko izvedbe v okviru naslednjih dveh let. 44. člen (sprememba zahteve za soglasje)

(1)Če operater prenosnega sistema ugotovi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji za priključitev z zahtevanim priključkom, razen pogoja iz tretjega odstavka tega člena, ali da bi zaradi tega priključka prišlo do večjih motenj v delovanju sistema, pa bi bili z drugačnimi pogoji in značilnostmi priključka pogoji za priključitev izpolnjeni oziroma ne bi prišlo do večjih motenj v delovanju sistema, o tem obvesti stranko in ji določi rok, v katerem lahko spremeni svojo zahtevo. Spremenjena zahteva se glede četrtega in petega odstavka 42. člena šteje za novo zahtevo, če je spremenjena zmogljivost zahtevanega priključka.

(2)Če v roku iz prejšnjega odstavka stranka ne spremeni zahteve, nadaljuje operater prenosnega sistema odločanje o vloženi zahtevi.

(3)Če operater prenosnega sistema ugotovi, da bodo nastali zaradi priključitve nesorazmerni stroški, jih izračuna skladno z

1. in
2. členom tega akta, o izračunu obvesti stranko in ji določi rok, v katerem se mora izreči o tem, ali bo krila te stroške.

(4)Po preteku roka iz prejšnjega odstavka nadaljuje operater prenosnega sistema odločanje o vloženi zahtevi, upoštevaje vsebino izjave o kritju nesorazmernih stroškov. Če je stranka prevzela kritje nesorazmernih stroškov, se ti določijo v odločbi o soglasju za priključitev.

(5)V pritožbi zoper odločitev o zahtevi za izdajo soglasja lahko stranka izpodbija višino nesorazmernih stroškov tudi, če je bila zahteva zavrnjena, ker stranka ni dala izjave o tem, da bo krila nesorazmerne stroške ali da jih ne bo krila v tolikšni višini. 45. člen (tehnični pogoji za priključitev)

(1)Splošni tehnični pogoji za priključek so določeni s tehničnimi predpisi s področja plinskih naprav, tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do in nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov ter drugimi predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za priključitev.

(2)Razen če ni s predpisi iz prejšnjega odstavka določeno drugače, mora biti priključek načrtovan in izdelan ob upoštevanju zadnjega stanja tehnike. 46. člen (soglasje za priključitev)

(1)Za vsako posamezno priključitev mora oseba iz prvega odstavka 40. člena pridobiti soglasje za priključitev.

(2)Soglasje za priključitev je treba pridobiti tudi za: – povečanje ali zmanjšanje največjega oziroma najmanjšega dovoljenega pretoka, glede na veljavno soglasje in pogodbo o priključitvi; – povečanje ali zmanjšanje izhodnega tlaka glede na veljavno soglasje in pogodbo o priključitvi; – tako spremembo ali rekonstrukcijo priključka, ki vpliva ali bi lahko vplivala na značilnosti odjema plina; – prenos priključka na drugo priključno mesto; – združitev več priključnih mest v eno priključno mesto.

(3)V soglasju za priključitev morajo biti navedeni: – priključno mesto, – največji in najmanjši pretok zemeljskega plina, – datum predvidenega začetka uporabe priključka, – predvideno obdobje in predviden obseg uporabe priključka po posameznih letih, – namen uporabe priključka, – predvideno dinamiko odjema, – posebnosti odjema in tehnologije uporabe zemeljskega plina, – uporaba nadomestnega goriva, – rok za sklenitev pogodbe o priključitvi, – skupno višino stroškov priključitve (sorazmernih in morebitnih nesorazmernih), – višina morebitnih nesorazmernih stroškov, vključno s pogoji plačila ter – tehnični pogoji za priključitev, določeni v skladu z 45. členom tega akta.

(4)Soglasje preneha, če v štiriindvajsetih mesecih po njegovi pravnomočnosti, imetnik soglasja ne izpolni pogojev iz soglasja in ne naroči izvedbe priključka, tako da podpiše pogodbo o priključitvi.

(5)Pogodba o priključitvi se lahko sklene le z imetnikom veljavnega soglasja za priključitev. 47. člen (prenos soglasja za priključitev)

(1)Če pride po izdaji soglasja in pred sklenitvijo pogodbe o priključitvi do katerega od naslednjih razlogov: – prenosa investitorstva skladno s predpisi o graditvi objektov na objektih, vključno s plinovodom imetnika soglasja , za katerega je namenjen priključek, na katerega se nanaša soglasje; – univerzalnega pravnega nasledstva nad osebo, na katero se glasi soglasje (v nadaljevanju: imetnik soglasja); – univerzalnega pravnega nasledstva zaradi statusne spremembe pravne osebe, ki se nanaša na objekte in naprave, za katere je namenjen priključek, na katerega se nanaša soglasje; – zaradi pravnega prometa z objekti in napravami, za katere je namenjen priključek, na katerega se nanaša soglasje, na drugi pravni podlagi, operater prenosnega sistema na zahtevo novega investitorja oziroma lastnika prenese soglasje na to novo osebo ali osebe.

(2)Zahtevo za prenos soglasja mora novi lastnik oziroma investitor vložiti najkasneje v 30 dneh po prejemu sodne ali upravne odločbe oziroma od sklenitve pogodbe, iz katere izhaja razlog za prenos soglasja iz prejšnjega odstavka. Zahtevi mora biti predložen dokaz o prenosu investitorstva, o pravnem nasledstvu ali o pridobitvi lastninske pravice iz prejšnjega odstavka.

(3)Soglasje se prenese na novo osebo ali osebe tako, da se tej osebi ali osebam izda soglasje o prenosu soglasja v enaki vsebini, kot je bilo soglasje prejšnjega imetnika, prejšnje soglasje pa se razveljavi. 2. Stroški priključitve 48. člen (ocena ekonomske upravičenosti priključitve)

(1)Operater prenosnega sistema oceni ekonomsko upravičenost priključitve na podlagi analize stroškov in koristi ter z uporabo metode sedanje vrednosti denarnih tokov, pri čemer se upoštevajo parametri iz splošnega akta agencije o metodologiji za določitev regulativnega okvira. Pri izračunu ekonomske upravičenosti investicije v priključek se upošteva referenčna ekonomska doba uporabe priključka 20 let.

(2)Z analizo ekonomske upravičenosti priključitve operater prenosnega sistema z ustreznimi kazalniki ovrednoti finančno donosnost investicije v priključek, ki kaže zmožnost neto prihodkov, da povrnejo stroške priključitve.

(3)Pri analizi ekonomske upravičenosti priključitve se upoštevajo: – stroški za izvedbo potrebne investicije (vrednost investicije); – predvidene dodatne stroške operaterja prenosnega sistema, kot na primer stroške za vzdrževanje in obratovanje novega priključka; – strošek iz naslova reguliranega donosa na sredstva povezan z izvedeno investicijo; – predvideni dodatni prihodki operaterja prenosnega sistema, glede na predvideni obseg uporabe priključka s strani uporabnika sistema.

(4)Stroški priključitve so vsi stroški, ki jih ima operater prenosnega sistema zaradi zahtevane priključitve iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka.

(5)Stroški za izvedbo potrebne investicije so stroški priključitve, ki se nanašajo na izvedbo priključka z merilno oziroma merilno-regulacijsko postajo, kot na primer stroški umeščanja v prostor in projektiranja priključka, merilno-regulacijskih postaj in morebitnih drugih objektov ter potrebnih nadgradenj oziroma ojačitev prenosnega sistema, stroški pridobivanja upravnih dovoljenj in potrebnih stvarnih pravic ter stroški gradnje teh objektov in naprav, stroški priključitve objektov, naprav in napeljav in zaplinjanja ter vsi drugi stroški, ki jih operater prenosnega sistema ne bi imel, če ne bi prišlo do zadevne priključitve. Za izračun stroškov se upoštevajo trenutne cene na trgu in podatki iz pogodb preteklih gradenj primerljivih objektov.

(6)Predvideni dodatni stroški operaterja prenosnega sistema so vsi stroški z obratovanjem ter rednim in investicijskim vzdrževanjem, ki jih bo imel operater prenosnega sistema glede na izkustvena merila s podobno energetsko infrastrukturo v zvezi z investicijo iz prejšnjega odstavka v ekonomski dobi uporabe priključka.

(7)Strošek iz naslova reguliranega donosa na sredstva se določi v višini, kot se določa s splošnim aktom agencije, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira.

(8)Pri izračunu amortizacijskih dob se za posamezne dele priključka upoštevajo amortizacijske dobe in stopnje, ki jih je operater prenosnega sistema upošteval pri pripravi zadnjih revidiranih letnih računovodskih izkazov skladno s slovenskimi ali mednarodnimi računovodskimi standardi in ki ne presegajo davčno priznanih stopenj.

(9)Predvideni dodatni prihodki operaterja prenosnega sistema so vsi prihodki, ki jih bo operater prenosnega sistema imel zaradi novega priključka, upoštevaje napovedani obseg uporabe priključka po posameznih letih, ki izhaja iz vloge za izdajo soglasja za priključitev. Ti prihodki so izračunani kot zmnožek izstopne letne tarifne postavke izstopne točke v Republiki Sloveniji in stopnje izstopne tarifne postavke s predvideno zakupljeno prenosno zmogljivostjo zemeljskega plina po letih, pri čemer se upošteva stopnja izstopne tarifne postavke glede na predvideno odjemno skupino za izstopno točko v Republiki Sloveniji. Višina predvidene zakupljene prenosne zmogljivosti zemeljskega plina v kWh/dan je vhodni podatek, ki ga operaterju v vlogi za soglasje za priključitev posreduje uporabnik sistema.

(10)V primeru, da operater prenosnega sistema izdela oceno ekonomske upravičenosti priključitve za nov priključek uporabnika sistema, ki je že priključen na prenosni sistem zemeljskega plina (npr. povezan distribucijskega sistema iz tretjega odstavka 128. člena tega akta), operater prenosnega sistema upošteva kot dodatne prihodke le tisti del prihodkov, ki povečujejo skupni obseg uporabe že obstoječih priključkov iz zadnjega celega plinskega leta pred dnevom izdaje soglasja za priključitev. Uporabnik sistema mora v tem primeru v vlogi za soglasje za priključitev navesti skupen obseg uporabe iz obstoječih priključkov in ločeno predviden obseg uporabe novega priključka po posameznih letih. Operater prenosnega sistema v izreku soglasja za priključitev navede skupen dosedanji obseg uporabe priključka in napovedani dodatni obseg uporabe novega priključka po posameznih letih. Obveznost obsega uporabe kot je bil napovedan in ugotovljen v soglasju za priključitev stranki se določi tudi s pogodbo o priključitvi.

(11)Dodatne prihodke in stroške, ki se upoštevajo pri analizi ekonomske upravičenosti, ugotavlja operater prenosnega sistema na podlagi podatkov, ki veljajo na dan, ko je operater prenosnega sistema prejel popolno vlogo za soglasje za priključitev uporabnika na prenosni sistem zemeljskega plina. 49. člen (določitev sorazmernih in nesorazmernih stroškov priključitve)

(1)Priključitev je ekonomsko upravičena, če predvideni dodatni prihodki zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve. Vse stroške priključitve, ki so ekonomsko upravičeni, nosi operater prenosnega sistema (sorazmerni stroški priključitve).

(2)Če predvideni dodatni prihodki ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve, ima uporabnik sistema pravico do priključitve le, če sam pokrije tisti del stroškov, ki ni pokrit s predvidenimi dodatnimi prihodki (nesorazmerne stroške).

(3)Operater prenosnega sistema določi nesorazmerne stroške kot znesek, ki je potreben, da je v referenčni ekonomski dobi uporabe priključka v celoti upoštevana takšna pričakovana interna stopnja donosnosti investicije kot znaša stopnja reguliranega donosa na sredstva operaterja prenosnega sistema, ki jo določi agencija v skladu s splošnim aktom agencije, ki ureja metodologijo za določitev omrežnine.

(4)Operater prenosnega sistema ni dolžan začeti z investicijo, dokler uporabnik sistema ne sklene pogodbe o priključitvi, s katero se uporabnik sistema zaveže, da bo v referenčni ekonomski dobi uporabljal priključek v napovedanem obsegu uporabe priključka, ki izhaja iz vloge za izdajo soglasja za priključitev, in dokler ne plača nesorazmernih stroškov, če so le-ti bili določeni s soglasjem za priključitev. 50. člen (neizpolnjevanje obveznosti iz pogodbe o priključitvi)

(1)Če uporabnik sistema ne izpolnjuje obveznosti iz pogodbe o priključitvi, ker ne uporablja priključka ali pa ga uporablja v manjšem obsegu od dogovorjenega, operater prenosnega sistema od uporabnika sistema zahteva nadomestno izpolnitev pogodbe o priključitvi in sicer tako, da za čas, ko uporabnik sistema ne izpolnjuje obveznosti iz pogodbe o priključitvi, zahteva plačilo zneska, ki ustreza znesku omrežnine, ki bi ga sicer moral plačati uporabnik sistema, če bi uporabljal priključek v napovedanem obsegu uporabe priključka (neuporaba priključka).

(2)Znesek omrežnine, ki bi ga moral plačati uporabnik sistema, se za posamezni mesec zakupa ugotovi po enačbi, ki velja za obračun zneska zagotovljene letne izstopne zmogljivosti skladno s splošnim aktom agencije, ki ureja obračunavanje omrežnine.

(3)Mesečni znesek iz prejšnjega odstavka se v posameznem mesecu, za katerega se ugotavlja višina obveznosti nadomestne izpolnitve, obračuna na obseg zmogljivosti, ki se določi v višini 1/12 letne napovedi obsega uporabe priključka. V kolikor uporabnik sistema s takšnim preračunom ne soglaša, mora uporabnik sistema operaterju prenosnega sistema do začetka plinskega leta sporočiti njegovo mesečno napoved zakupa za naslednje plinsko leto pri čemer seštevek mesečnih napovedi ne sme biti manjši od napovedanega letnega obsega uporabe priključka.

(4)Operater prenosnega sistema najkasneje do 15 dne v tekočem mesecu za pretekli mesec primerja znesek dejansko obračunanega zakupa prenosnih zmogljivosti z mesečnim zneskom, ugotovljenim v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena. V kolikor operater prenosnega sistema ugotovi neuporabo priključka po prvem odstavku tega člena, uporabniku sistema do konca tekočega koledarskega meseca izstavi račun za nadomestno izpolnitev pogodbe o priključitvi zaradi neuporabe priključka. Uporabnik sistema je dolžan račun plačati najkasneje do izteka zadnjega dne naslednjega meseca.

(5)V kolikor operater prenosnega sistema v skladu s prvim stavkom prejšnjega odstavka ugotovi, da je uporabnik sistema uporabljal priključek v večjem obsegu od napovedanega, mu za presežek zakupljenih zmogljivosti izstavi potrdilo o presežku uporabe zmogljivosti. Operater prenosnega sistema tako ugotovljen presežek uporabe zmogljivosti poračuna pri prvi ali več naslednjih ugotovljenih neuporabah priključka iz prvega odstavka tega člena, ne glede na to v katerem letu je prišlo do neuporabe priključka.

1. člen (vračilo dela nesorazmernih stroškov zaradi priključitve novih uporabnikov sistema) Če se na priključek, za katerega so bili plačani nesorazmerni stroški, priključi nov uporabnik v času amortizacije priključka, se mu pri oceni ekonomske upravičenosti priključitve upošteva tudi neamortizirani del prvotne investicije, ki se pokriva s prihodki iz naslova že zaračunanih nesorazmernih stroškov. V kolikor novemu uporabniku na podlagi tako izračunane ocene ekonomske upravičenosti nastanejo nesorazmerni stroški, je-le te dolžan plačati v skladu s tem aktom. Delež plačanih nesorazmernih stroškov novega uporabnika je dolžan operater prenosnega sistema povrniti prejšnjemu uporabniku. Delež se določi v sorazmerju z deležem zakupa prenosnih zmogljivosti prejšnjega uporabnika glede na skupen zakup prenosnih zmogljivosti na priključku. Operater prenosnega sistema vrne del nesorazmernih stroškov uporabniku v 30 dneh po tem, ko je prejel celotno plačilo nesorazmernih stroškov od uporabnika, ki zahteva novi priključek.
2. Priključitev
3. člen (pogodba o priključitvi)

(1)Operater prenosnega sistema in imetnik veljavnega soglasja za priključitev skleneta v roku, določenem s soglasjem po nastopu njegove dokončnosti in pred začetkom projektiranja priključka oziroma morebitne širitve ali nadgradnje prenosnega sistema, merilno-regulacijske postaje oziroma drugih objektov in naprav, potrebnih za priključitev na prenosni sistem, pogodbo o priključitvi, s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s priključitvijo.

(2)V pogodbi stranki zlasti uredita: – obseg del, ki jih je potrebno realizirati za priključitev na prenosni sistem; – maksimalni in minimalni pretok zemeljskega plina; – predajni tlak in dopustna odstopanja (tolerance) predajnega tlaka; – glavne tehnične karakteristike priključka, kot npr: točka priključitve, šifra merilnega mesta, primopredajno mesto in lastništvo merilnega mesta; – mejo lastništva priključka ter način meritev prevzetih ali predanih količin; – medsebojna razmerja v zvezi z vzdrževanjem priključka; – rok izvedbe investicije in začetek uporabe priključka, merilno-regulacijske postaje oziroma drugih objektov in naprav; – obdobje in obveznost uporabe priključka v napovedanem obsegu kot izhaja iz soglasja o priključitvi; – namen uporabe priključka; – višino in način plačila nesorazmernih stroškov priključitve; – način in pogoje ugotavljanja in plačevanja nadomestne izpolnitve v skladu z 50. členom tega akta.

(3)Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi operater prenosnega sistema ne zagotovi prenosnih zmogljivosti za uporabnika priključka. 53. člen (priključitev)

(1)Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi začne operater prenosnega sistema izvajati vsa pripravljalna dela, potrebna za izvedbo priključitve.

(2)Priključitev energetskih objektov, naprav in napeljav na prenosni sistem izvede operater prenosnega sistema tako, da na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi po potrebi izvede nadgradnjo z namenom povečanja prenosne zmogljivosti ali razširitev prenosnega sistema, zgradi potrebni priključek ali del priključka, ustrezno merilno-regulacijsko postajo in morebitne druge potrebne objekte prenosnega sistema, ki omogočajo tehnično izvedbo priključka in njegovo uporabo skladno s pogodbo o priključitvi.

(3)Operater prenosnega sistema izvede priključitev energetskih objektov, naprav in napeljav na prenosni sistem na najustreznejši točki, ki jo določi operater prenosnega sistema, v času in na način, da je vpliv na obratovanje prenosnega sistema čim manjši.

(4)Uporabnik sistema mora pred priključitvijo uporabnikovega plinovoda na prenosni predložiti operaterju prenosnega sistema naslednje listine: – veljavno dovoljenje za gradnjo uporabnikovega plinovoda skladno s predpisi o graditvi objektov; – izjavo, ki jo sopodpišeta odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del gradnje uporabnikovega plinovoda, da:

1. a)so dokončana vsa dela, vezana na gradnjo uporabnikovega plinovoda, razen fizične priključitve na prenosni sistem;
2. b)je celotna gradnja potekala skladno z veljavno zakonodajo, predpisi in standardi;
3. c)je uporabnikov plinovod uspešno prestal trdnostni in tesnostni preskus, zato ga je mogoče zapliniti in z njim varno in zanesljivo obratovati, kar se izkaže z zapisnikom(
4. a)o izvedenih tlačnih preskusih; č) objekti, naprave in napeljave, ki so sestavni del uporabnikovega plinovoda ali so povezane z uporabnikovim plinovodom, izpolnjujejo predpisane tehnične zahteve, s katerimi se zagotavlja njihovo nemoteno delovanje ter varnost ljudi in premoženja; – načrt izvedenega uporabnikovega plinovoda z jasno označenim prvim zapornim organom iz smeri prenosnega sistema ter načrt predvidene povezave uporabnikovega plinovoda s priključnim mestom, vključno s postopkom izvedbe povezave in varjenja, ki je pisno odobren s strani odgovornega nadzornika del; – izjavo uporabnika, da je uporabnikov plinovod v celoti zaprt in bo tak ostal do fizične priključitve, z opredelitvijo termina predvidene fizične priključitve; – izjavo uporabnika, da do priključitve in zaplinitve na uporabnikovem plinovodu razen same fizične priključitve ne bo izvajal niti naročal izvajanja nobenih del; – izjavo uporabnika, da bo po fizični priključitvi obvestil organ, ki je izdal dovoljenje za gradnjo, da je ta zaključena, in ga pozval k izdaji uporabnega dovoljenja ali odločbe za zagonske preskuse in nastavitve. 54. člen (zaplinjanje)

(1)Zaplinitev izvede operater prenosnega sistema v sodelovanju z uporabnikom sistema na podlagi tehnološkega postopka za izvedbo izrednih del.

(2)Pred izvedbo zaplinitve mora biti za priključno mesto med uporabnikom in operaterjem prenosnega sistema sklenjena pogodba o prenosu, ki omogoča uporabniku prenos zemeljskega plina, in pogodba, s katero je uporabniku zagotovljena izravnava odstopanj.

(3)Zaplinitev se izvede do prvega zapornega organa uporabnikovega plinovoda, ko je le-ta še v stanju zaprto.

(4)Uporabnik sistema mora pred zaplinitvijo predložiti operaterju prenosnega sistema naslednje listine: – veljavno uporabno dovoljenje za uporabnikov plinovod ali odločbo upravnega organa za zagonski preskus in nastavitve parametrov, vendar če po preteku roka za poskusno obratovanje ne predloži uporabnega dovoljenja, ima operater prenosnega sistema pravico prekiniti prenos plina; – dokazilo o usposobljenosti osebja uporabnika za upravljanje plinskih naprav skladno s predpisom o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje energetskih naprav; – v primeru, da še ni omogočen elektronski prenos podatkov o števčnih stanjih na merilnem mestu, s strani uporabnika in predstavnika operaterja prenosnega sistema podpisan zapisnik o primopredaji merilne ali merilno-regulacijske postaje v kontrolo in evidentiranje odjema s prilogami; – v primeru odštevalnega merilnega mesta pri ponovnem zaplinjanju, če je to potrebno, veljavno pogodbo o določanju predanih količin; – s strani uporabnika in predstavnika operaterja prenosnega sistema podpisan zapisnik o stanju na merilnem mestu.

(5)Če so bila na priključku, ki je že obratoval, izvedena dela ali spremembe priključka, mora uporabnik sistema pred ponovno zaplinitvijo predložiti operaterju prenosnega sistema tudi listine iz četrtega odstavka 53. člena tega akta. 55. člen (naprave uporabnikov sistema in odjemalcev plina)

(1)Naprave in postroji, ki niso del prenosnega sistema in so v lasti uporabnikov prenosnega sistema (npr. prenos podatkov o odjemu, merilni oziroma odorirni postroj), morajo biti redno nadzorovani in vzdrževani.

(2)Odjemalec plina ali uporabnik prenosnega sistema, ki želi za svoje potrebe na prenosnem sistemu, v objektih in postajah postaviti merilne oziroma odorirne postroje ali opremo za prenos podatkov o meritvah, mora predhodno pridobiti pogoje za vgradnjo in ustrezno pravico graditi od operaterja prenosnega sistema.

(3)Odjemalec plina ali uporabnik prenosnega sistema in lastnik teh naprav je dolžan za vsako napravo operaterju prenosnega sistema pred zagonom sporočiti dežurno kontaktno osebo za primer ugotovitve nepravilnega delovanja naprave ter pogodbenega vzdrževalca. 4. Spremembe in prenehanje priključka 56. člen (spremembe uporabnika sistema na priključku)

(1)Če po sklenitvi pogodbe o priključitvi na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva ali zaradi statusnih sprememb uporabnika sistema pride do spremembe osebe, ki odjema plin na priključku, mora novi lastnik teh objektov in naprav obvestiti operaterja prenosnega sistema o nastali spremembi osebe, ki odjema plin na priključku najkasneje v 1 mesecu od vpisa statusne spremembe v sodni register oziroma od sklenitve pogodbe, na podlagi katere je pridobil zadevne objekte ali naprave. Ta določba se uporablja tudi v primeru univerzalnega pravnega nasledstva fizične osebe, ki je uporabnik sistema.

(2)Če po sklenitvi pogodbe o priključitvi zaradi pravnega prometa z objekti in napravami uporabnika sistema pride do spremembe osebe, ki bo odjemala plin na priključku, mora novi lastnik oziroma uporabnik teh objektov in naprav vložiti zahtevo za prenos pogodbe o priključitvi na novega uporabnika priključka najkasneje 1 mesec pred dnem, ko bo začel uporabljati priključek.

(3)Obvestilu iz prvega oziroma zahtevi iz drugega odstavka tega člena mora novi lastnik oziroma uporabnik predložiti listine, ki dokazujejo statusno spremembo oziroma izveden pravni promet.

(4)Prenos priključka se v primeru iz prvega odstavka tega člena izvede tako, da operater prenosnega sistema in novi lastnik oziroma uporabnik objektov in naprav k pogodbi o priključitvi, ki je predmet pravnega nasledstva, skleneta dodatek, s katerim potrdita dejstvo, da novi uporabnik sistema na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva vstopa v vse pravice in obveznosti iz pogodbe o priključitvi.

(5)V primeru iz drugega odstavka tega člena se prenos priključka izvede tako, da sklenejo dotedanji uporabnik sistema, novi uporabnik sistema in operater prenosnega sistema pogodbo o prenosu dosedanje pogodbe o priključitvi ali na drug način uredijo medsebojna pogodbena razmerja tako, da ima novi uporabnik sistema veljavno pogodbo priključitvi.

(6)Pri prenosu priključka na drugo osebo, ki je posledica singularnega pravnega nasledstva, se ne uporabljajo določbe o vračilu dela nesorazmernih stroškov priključka iz 51. člena tega akta.

(7)Če novi lastnik oziroma uporabnik ne obvesti operaterja prenosnega sistema o nastali spremembi v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, kot tudi če v primernem roku, ki ga določi operater prenosnega sistema, ne sklene dodatka k pogodbi o priključitvi oziroma sporazuma o prenosu pogodbe o priključitvi, operater prenosnega sistema izvede odklop na podlagi c) točke prvega odstavka 274. člena EZ-1. 57. člen (sprememba osnovnih parametrov priključka)

(1)Uporabnik sistema zaprosi za novo soglasje za priključitev, če želi, da se spremenijo osnovni parametri (tehnične značilnosti) priključka.

(2)Za spremembo tehničnih značilnosti se šteje vsaka sprememba v konstrukciji, obsegu oziroma tehničnih značilnosti odjema na priključku ali namenu uporabe priključka, ki vpliva na odjem plina na priključku, zlasti pa: – povečanje ali zmanjšanje največjega oziroma najmanjšega dovoljenega pretoka, glede na veljavno soglasje in pogodbo o priključitvi; – povečanje ali zmanjšanje izhodnega tlaka glede na veljavno soglasje in pogodbo o priključitvi; – tako spremembo ali rekonstrukcijo priključka, ki vpliva ali bi lahko vplivala na značilnosti odjema plina; – združitev več priključnih mest v eno priključno mesto.

(3)Kolikor je pretok zemeljskega plina izven v pogodbi o priključitvi določenih pretokov, mora odjemalec nemudoma podati vlogo za pridobitev soglasja za spremembo tehničnih značilnosti priključka.

(4)Na zahtevo uporabnika sistema se lahko izvedejo spremembe tehničnih značilnosti priključka šele po pridobitvi novega soglasja za priključitev, ki se nanaša na nove tehnične značilnosti priključka in sklenitvi nove pogodbe o priključitvi.

(5)Soglasje za spremembo tehničnih značilnosti priključka se izda tako, da se imetniku priključka ali priključkov izda novo soglasje za priključitev. Na podlagi novega soglasja se z uporabnikom sistema sklene nova pogodba o priključitvi. Če na podlagi nove vloge za izdajo soglasja za spremembo priključka operater prenosnega sistema ugotovi, da se bo obseg uporabe priključka zmanjšal glede na že izdano soglasje o priključitvi in ekonomska referenčna doba prvotnega priključka še ni potekla, uporabnik sistema z novo pogodbo o priključitvi prevzame tudi vse obveznosti iz prejšnje pogodbe o priključitvi, ki se nanašajo na obveznost uporabe priključka do poteka ekonomske referenčne dobe.

(6)Če sprememba tehničnih značilnosti priključka vključuje dela, zaradi katerih je bilo treba prekiniti odjem plina na priključnem mestu, se za ponovno zaplinjanje uporabljajo določbe 54. člena tega akta. 5. Pravila v zvezi z odklopom 58. člen (začasni odklop)

(1)Operater prenosnega sistema lahko začasno odklopi uporabnika na priključku iz razlogov, določenih v 273. členu EZ-1.

(2)V primeru motenj ali okvar na prenosnem sistemu, ki nastanejo kot posledica višje sile, operater prenosnega sistema izvede izredna in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega in zanesljivega obratovanja prenosnega sistema v najkrajšem možnem času.

(3)O začasnem odklopu iz prejšnjega odstavka operater prenosnega sistema nemudoma obvesti uporabnike prenosnega sistema, z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj.

(4)Predvidena dela je operater prenosnega sistema dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene uporabnike.

(5)Operater prenosnega sistema mora o predvidenem začasnem odklopu ali omejitev prenosa v pisni obliki pravočasno obvestiti uporabnike iz prejšnjega odstavka. Kot pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, poslano uporabnikom najmanj mesec dni pred začetkom del.

(6)Uporabniki lahko v roku sedem dni po prejemu obvestila iz prejšnjega člena operaterju prenosnega sistema predlagajo najustreznejši termin za izvajanje del. Kolikor načrta izvajanja del zaradi različnega interesa uporabnikov terminsko ni mogoče popolnoma uskladiti z vsemi prizadetimi uporabniki, operater prenosnega sistema sam določi termin.

(7)Obvestilo o delih mora vsebovati: – del prenosnega sistema, ki je v delu, – začetek in predvideno končanje del, – načrt omejitev ali prekinitev prenosa zemeljskega plina, – seznam predajnih mest, ki bodo prizadeta.

(8)Kolikor želi uporabnik zaradi različnih razlogov med letom terminsko prestavitev izvajanja del, je to mogoče izvesti po uskladitvi s operaterjem prenosnega sistema, pri čemer pa se dela ne smejo prestaviti za več kot 15 dni od predhodno skupno določenega termina. Stroške, nastale zaradi prestavitve izvajanja del, nosi uporabnik, ki je za prestavitev termina zaprosil. V nobenem primeru se predvidena dela na prenosnem sistemu ne smejo izvajati v času, ko je mogoče, glede na letni čas oziroma nizke zunanje temperature, pričakovati večjo porabo zemeljskega plina.

(9)V primeru, da operater prenosnega sistema med letom ugotovi potrebo po izvedbi del na prenosnem sistemu in ta dela nimajo narave izrednih del, o tem takoj obvesti prizadete uporabnike sistema in predlaga najustreznejši termin izvedbe del. Uporabniki lahko z operaterjem prenosnega sistema usklajujejo točen termin izvedbe, pri čemer izvedba ne sme biti realizirana kasneje kot dva meseca po terminu, ki ga je v pisnem obvestilu določil operater prenosnega sistema.

(10)V primeru, da do uskladitve termina izvajanja del s prizadetimi uporabniki skladno s predhodnim odstavkom ne pride in narava potrebnih del v tem času postane izredna, operater prenosnega sistema ta dela izvede v najkrajšem možnem času. 59. člen (odklop po predhodnem obvestilu)

(1)Operater prenosnega sistema lahko odklopi uporabnika sistema iz razlogov, navedenih v 274. členu EZ-1 le, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti s tem, da odstrani vzrok ali vzroke odklopa. Rok za izpolnitev obveznosti, ki ga v predhodnem obvestilu določi operater prenosnega sistema, znaša najmanj 8 dni, šteto od datuma prejema obvestila.

(2)Obvestilo operaterja prenosnega sistema mora biti pisno, v njem pa morajo biti navedeni razlogi, zaradi katerih lahko pride do odklopa in določen rok za njihovo odpravo.

(3)Po preteku roka, določenega v obvestilu, operater prenosnega sistema, če uporabnik ne odpravi vzroka, odklopi uporabnika sistema tako, da je onemogočen nadaljnji odjem plina na zadevnem priključku in o tem nemudoma obvesti uporabnika sistema. V tem obvestilu uporabnika sistema tudi obvesti o pravnih posledicah iz 62. člena tega akta, če v roku iz tega člena ne bo odstranil vzroka ali vzrokov začasnega odklopa.

(4)Če bi bila z odklopom iz prejšnjega odstavka onemogočena oskrba z zemeljskim plinom drugim uporabnikom sistema, ki odjemajo zemeljski plin na istem priključnem mestu, se odklop, če to glede na okoliščine ne bi bilo primerno, ne izvede, uporabnika sistema, pri kateremu je vzrok za odklop, pa operater prenosnega sistema v obvestilu iz prvega odstavka tega člena pozove, da po poteku roka iz obvestila preneha z odjemom zemeljskega plina. Z iztekom roka, določenega v obvestilu, se šteje, da je bil uporabnik sistema odklopljen, morebitni odjem zemeljskega plina po odklopu pa za neupravičen odjem.

(5)Dobavitelj, ki je odstopil od pogodbe o dobavi, ali dobavitelj, kateremu je končni odjemalec sporočil, da odstopa od pogodbe, je dolžan operaterja prenosnega sistema obvestiti o odstopu najkasneje 15 dni pred potekom odpovednega roka oziroma, če je odpovedni rok krajši, nemudoma po odstopu od pogodbe. Operater prenosnega sistema v tem primeru odklopi uporabnika sistema, če le-ta v roku, določenem v predhodnem obvestilu o odklopu, ne zamenja dobavitelja ali v tem roku ne sklene nove pogodbe o dobavi z obstoječim dobaviteljem.

(6)Če ima odjemalec v primeru iz prejšnjega odstavka na predmetnem odjemnem mestu sklenjenih več dobavnih pogodb, je dolžan operaterju prenosnega sistema posredovati spremenjeno razmerje med bilančnimi skupinami na odjemnem mestu v 24-tih urah po prejemu predhodnega obvestila o odklopu. V kolikor tega ne stori, se upošteva zadnje sporočeno razmerje brez pogodbe ali pogodb, ki so prenehale veljati, sorazmerno uporabljeno na preostale veljavne pogodbe. Če to razmerje prvič ni bilo sporočeno, se šteje, da gre za neupravičen odjem in da s svojim prevzemom moti dobavo zemeljskega plina drugim odjemalcem. Operater prenosnega sistema posreduje informacijo o spremenjenem razmerju med bilančnimi skupinami nosilcem teh bilančnih skupin.

(7)Uporabnik sistema, kateremu je bil priključek odklopljen po predhodnem obvestilu, nosi stroške tega odklopa in ponovne priključitve, določene v ceniku dodatnih storitev operaterja prenosnega sistema. 60. člen (odklop brez predhodnega obvestila)

(1)Operater prenosnega sistema odklopi uporabnika sistema brez predhodnega obvestila iz razlogov, navedenih v 275. členu EZ-1, tako da je onemogočen nadaljnji odjem plina na zadevnem priključku.

(2)O odklopu operater prenosnega sistema nemudoma obvesti uporabnika sistema. V tem obvestilu uporabnika sistema tudi obvesti o pravnih posledicah iz 62. člena tega akta, če v roku iz tega člena ne bo odstranil vzroka ali vzrokov odklopa.

(3)Uporabnik sistema, kateremu je bil priključek odklopljen, nosi stroške odklopa in ponovne priključitve, določene v ceniku dodatnih storitev operaterja prenosnega sistema. 61. člen (odklop na zahtevo uporabnika sistema)

(1)Uporabnik sistema, ki želi začasno ali trajno prenehati z odjemom zemeljskega plina, lahko zahteva od operaterja prenosnega sistema, da ga odklopi. Operater prenosnega sistema in uporabnik sistema sporazumno določita dan, ko se odjem zemeljskega plina na priključku prekine in se izvede odklop.

(2)Pravica uporabnika sistema do odklopa po tem členu ne posega: – v obveznosti uporabnika sistema iz veljavnih pogodb o prenosu, ki so bile sklenjene za to odjemno mesto, in se nanašajo na plačilo zakupljenih prenosnih zmogljivosti do poteka teh pogodb in – v obveznosti uporabnika sistema iz pogodbe o priključitvi, ki se nanašajo na obveznost uporabe priključka do poteka referenčne ekonomske dobe priključka.

(3)V primeru, ko uporabnik sistema zahteva, da se ga odklopi, pogodba o priključitvi oziroma pogodba o prenosu ne preneha veljati, razen če se o njenem prenehanju sporazumno dogovorita pogodbeni stranki. Med trajanjem odklopa mirujejo pogodbene pravice in obveznosti strank iz pogodbe o priključitvi oziroma pogodbe o prenosu, razen obveznosti uporabnika sistema iz prejšnjega odstavka.

(4)Uporabnik sistema mora za ponovno priključitev, če je odklop trajal dlje kot tri leta, pridobiti novo soglasje za priključitev in skleniti novo pogodbo o priključitvi. S sklenitvijo nove pogodbe o priključitvi, se razveljavi prejšnja pogodba o priključitvi, če ta ni bila razvezana že na podlagi sporazuma stranka.

(5)Operater prenosnega sistema lahko zavrne ponovno priključitev ali izdajo soglasja za priključitev na tem priključku, dokler mu uporabnik sistema ne poravna vseh obveznosti iz pogodbe o prenosu in pogodbe o priključitvi ter povrne vso škodo zaradi kršitve teh obveznosti.

(6)V primeru, da se uporabnik sistema želi ponovno priključiti na prenosni sistem v roku, ki je krajši od enega leta, mora ob priklopu plačati tudi fiksne stroške omrežnine za čas odklopa v višini pogodbeno dogovorjenega najmanjšega obsega prenosa zemeljskega plina.

(7)Uporabnik sistema, ki je zahteval odklop, nosi stroške odklopa in ponovne priključitve, določene v ceniku ostalih storitev operaterja prenosnega sistema. 62. člen (trajni odklop)

(1)Če v primeru odklopa iz

1. in
2. člena tega akta uporabnik sistema v roku 3 let od prejema obvestila o odklopu ne odstrani vzroka ali vzrokov odklopa, mu operater prenosnega sistema trajno odklopi priključek.

(2)Vsaka priključitev na trajno odklopljenem priključku je nova priključitev v smislu tega akta.

1. Priključevanje skladišč, pridobivalnih omrežij in obratov za utekočinjen zemeljski plin
2. člen (priključevanje skladišč plina in obratov za UZP) Za priključitev na sistem skladišč plina in obratov za UZP se smiselno uporabljajo določila tega akta, ki urejajo priključitev uporabnikov sistema.
3. člen (priključevanje pridobivalnega plinovodnega omrežja) Za priključitev pridobivalnega plinovodnega omrežja, ki ga uporablja proizvajalec, na prenosni sistem, se smiselno uporabljajo določila tega akta, ki urejajo priključitev uporabnikov sistema.
4. člen (izvedba priključitve in zaplinjanja novega dela prenosnega sistema) Za izvedbo priključitve in zaplinjanja novega dela prenosnega sistema ali povezovalnega voda se smiselno uporabljajo določbe
5. in
6. člena tega akta. V. TEHNIČNI POGOJI ZA MEDSEBOJNO PRIKLJUČITEV IN DELOVANJE SISTEMOV RAZLIČNIH OPERATERJEV SISTEMOV
7. člen (povezava z drugim prenosnim sistemom)

(1)Operater prenosnega sistema najkasneje pred sprejemom odločitve o izvedbi investicije v povezovalni plinovod s prenosnim sistemom drugega operaterja sistema in po posredovanem obvestilu agenciji, s tem operaterjem sklene sporazum o spojitvi obeh prenosnih sistemov, ki poleg drugih, vključuje najmanj naslednje sestavine: – ugotovitev, da oba operaterja sistema izpolnjujeta pogoje, ki jih potrebujeta za načrtovanje in gradnjo povezovalnega voda (morebitna soglasja ustrezne državne institucije – vlade, ministrstva, energetskega regulatorja ipd.); – določbe, ki zagotavljajo uskladitev prostorske umestitve, presoje okoljskih vplivov in skladnosti tehničnih elementov ter pravil; – določbe o izvedbi postopka ugotavljanja interesa uporabnikov sistema; – določbe o načinu delitve stroškov načrtovanja, gradnje in obratovanja povezovalnega plinovoda; – terminski plan načrtovanja, gradnje in pridobitve uporabnega dovoljenja; – določbe o načinu izpolnjevanja obveznosti za omogočanje dvosmerne zmogljivosti povezovalnega plinovoda po Uredbi (EU) št. 994/2010.

(2)Pri projektiranju, gradnji in obratovanju povezovalnega voda mora biti zagotovljena medobratovalnost obeh prenosnih sistemov. VI. NAČIN IZVAJANJA DOSTOPA DO PRENOSNEGA SISTEMA

1. Splošne določbe o pogojih dostopa do prenosnega sistema
2. člen (uporaba splošnih aktov operaterja prenosnega sistema)

(1)Dostop do povezovalnih točk prenosnega sistema se izvaja skladno s Pravili o pogojih in načinu razdelitve zmogljivosti na povezovalnih točkah prenosnega sistema (Uradni list RS, št. 67/14).

(2)Dostop do vstopnih in izstopnih točk znotraj Republike Slovenije se izvaja skladno s Pravili o postopku za dodeljevanje zmogljivosti prenosnega sistema za vstopne in izstopne točke znotraj Republike Slovenije, upravljanja prezasedenosti prenosnega sistema in trgovanja z zmogljivostmi na sekundarnem trgu (Uradni list RS, št. 80/14, 81/2014 – popr).

(3)Upravljanje prezasedenosti prenosnega sistema in trgovanje z zmogljivostmi na sekundarnem trgu se izvaja skladno s Pravili o postopku za dodeljevanje zmogljivosti prenosnega sistema za vstopne in izstopne točke znotraj Republike Slovenije, upravljanja prezasedenosti prenosnega sistema in trgovanja z zmogljivostmi na sekundarnem trgu (Uradni list RS, št. 80/14 in 81/14 – popr.). 68. člen (združene zmogljivosti)

(1)Na povezovalnih točkah se v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 984/2013 storitve dostopa do sistema nudijo v obliki združene zmogljivosti, če je razpoložljiva zmogljivost na voljo na obeh straneh povezovalne točke in se o tem uskladita operaterja prenosnih sistemov na obeh straneh povezovalne točke.

(2)Uporabnikom sistema se združena zmogljivost nudi kot zagotovljena in kot prekinljiva storitev dostopa. Združene zmogljivosti se za vsako posamezno povezovalno točko ponudijo na dražbah, skladno s splošnim aktom operaterja prenosnega sistema, ki ureja dodeljevanje zmogljivosti na dražbah.

(3)Če je v katerem koli obdobju na drugi strani povezovalne točke na voljo manj zagotovljenih zmogljivosti kot na strani prenosnega sistema v Republiki Sloveniji, lahko operater prenosnega sistema presežno zmogljivost na svoji strani povezovalne točke ponudi kot ločeno zmogljivost, vendar najdlje za čas do izteka pogodbe o prenosu za zmogljivost na drugi strani povezovalne točke.

(4)Operater prenosnega sistema sodeluje z operaterji prenosnih sistemov na drugi strani povezovalne točke zaradi uskladitve ponudbe standardnih produktov združenih zmogljivosti. Cilj sodelovanja je tudi oblikovanje skupnih postopkov dodeljevanja združenih zmogljivosti in postopkov napovedi izvrševanja pogodb o prenosu za združene zmogljivosti.

(5)Uporabnikom sistema se zmogljivosti, ki so jim bile dodeljenje na obeh straneh povezovalne točke kot ločene zmogljivosti, na njihovo zahtevo preoblikujejo v združene zmogljivosti, če so uporabniki sistema o tem dosegli dogovor o združitvi in če to združitev odobri tudi operater prenosnega sistema na drug strani povezovalne točke. V tem primeru se pogodba o prenosu za združeno zmogljivost sklene ob upoštevanju veljavnih pogojev iz obstoječih pogodb o prenosu, v nobenem primeru pa pogodba ne sme preseči trajanja obdobja najkrajše od prvotnih pogodb o prenosu na zadevni povezovalni točki. 69. člen (določitev obsega ponudbe zmogljivosti na povezovalnih točkah)

(1)Operater prenosnega sistema v sodelovanju z operaterji sosednjih prenosnih sistemov na drugi strani povezovalne točke zagotovi, da je ob upoštevanju celovitosti sistema, varnosti in učinkovitega obratovanja uporabnikom sistema na voljo največja možna zmogljivosti na vseh povezovalnih točkah prenosnega sistema.

(2)Operater prenosnega sistema z operaterji sosednjih prenosnih sistemov uskladi merila glede določitve skupne metodologije za izračun največje možne zmogljivosti povezovalnih točk v skladu z zahtevami iz 6. člena Uredbe Komisije (EU) št. 984/2013.

(3)Operater prenosnega sistema v skladu s šestim odstavkom 8. člena Uredbe Komisije (EU) št. 984/2013 in v soglasju z agencijo določi delež tehnične zmogljivosti za vsako posamezno povezovalno točko, ki se zadrži in ponudi kot kratkoročna zagotovljena zmogljivost. Pred določitvijo deleža se opravi posvetovanje z zainteresiranimi uporabniki sistema in operaterji prenosnega sistema na drugi strani povezovalne točke.

(4)Operater prenosnega sistema na svoji spletni strani redno izračunava in objavlja tehnične zmogljivosti posameznih vstopnih in izstopnih točk ter njihove omejitve. 70. člen (naložbe v novo tehnično zmogljivost povezovalnih točk)

(1)Dostop do nove tehnične zmogljivosti operater prenosnega sistema ponudi v obliki standardnih produktov zmogljivosti na povezovalnih točkah. Če gre za medsebojno pogojeno naložbo na obeh straneh povezovalne točke ali če obstaja razpoložljiva zmogljivost na drugi strani povezovalne točke in če to omogoči operater prenosnega sistema na drugi strani povezovalne točke, se dostop do nove tehnične zmogljivosti ponudi kot združena zmogljivost iz 68. člena tega akta.

(2)Za prvo dodelitev nove tehnične zmogljivosti na primarnem trgu se ne uporabljajo določbe prvega do sedmega odstavka

1. člena,
2. do
3. člena, drugega odstavka
4. člena in
5. do
6. člena Uredbe Komisije (EU) št. 984/2013, razen za zmogljivost, ki ostane neprodana po tem, ko je bila ponujena z drugim tržno zasnovanim postopkom.

(3)V primeru iz prejšnjega odstavka operater prenosnega sistema uporabi za dodelitev novih zmogljivosti druge pregledne in nediskriminatorne postopke, ki so združljivi s tržnimi mehanizmi, kot je na primer odprti razpisni postopek, na podlagi katerega operater prenosnega sistema od zainteresiranih uporabnikov sistema zbere zavezujoče ponudbe za sklenitev pogodb o prenosu za nove zmogljivosti.

(4)Nova tehnična zmogljivost se lahko na podlagi teh postopkov dodeli zainteresiranim uporabnikom sistema še pred pričetkom investicije. V tem primeru lahko operater prenosnega sistema zahteva od ponudnikov, da izpolnjujejo minimalne pogoje glede finančne sposobnosti in da, kadar je to primerno, predložijo ustrezna zavarovanja za primer, če kasneje ne bi sklenili pogodb o prenosu ali če bi pogodbo kršili.

(5)Če gre za medsebojno pogojeno naložbo na obeh straneh povezovalne točke ali v primeru združevanja zmogljivosti na obeh straneh povezovalne točke, se razpisni postopek za dodelitev novih združenih zmogljivosti lahko izvede v sodelovanju s sosednjim operaterjem prenosnega sistema.

(6)Pri načrtovanju naložbe v novo tehnično zmogljivost povezovalnih točk je v okviru priprave besedila 10-letnega razvojnega načrta predmet posvetovanja z zainteresiranimi stranmi tudi delež nove zmogljivosti, ki se zadrži in ponudi kot kratkoročna zmogljivost, pri čemer ta delež ne more biti manjši od 10 % nove tehnične zmogljivosti. 2. Virtualna točka prenosnega sistema 71. člen (storitve virtualne točke)

(1)Operater prenosnega sistema skladno s tem aktom nudi naslednje storitve virtualne točke: – omogočanje izvedbe transakcij z zemeljskim plinom; – storitev oglasne deske.

(2)Storitve virtualne točke lahko koristijo le člani virtualne točke. 72. člen (transakcije z zemeljskim plinov v prenosnem sistemu)

(1)Podjetja plinskega gospodarstva in končni odjemalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci trga z zemeljskim plinom) izvajajo vse transakcije s količinami zemeljskega plina v prenosnem sistemu v virtualni točki.

(2)Transakcija je vsak pravni posel, ki ga sklene udeleženec trga z zemeljskim plinom, na podlagi katerega se spremeni pravica do razpolaganja z določeno količino zemeljskega plina v prenosnem sistemu v enem ali več obračunskih intervalih, vključno z vsemi pravnimi posli, ki lahko privedejo do take spremembe, tudi če celotno zaporedje teh pravnih poslov od oddaje do odjema zemeljskega plina ni povzročilo spremembe končnega odjemalca.

(3)Šteje se, da so vse transakcije količin zemeljskega plina v prenosnem sistemu med posameznimi udeleženci transakcije izvedene v virtualni točki in na nivoju obračunskega intervala in to ne glede na vstopno ali izstopno točko prenosnega sistema in ne glede na določila posameznih pogodb o dobavi.

(4)V okviru transakcij s količinami zemeljskega plina v virtualni točki je dopustna tudi transakcija količin zemeljskega plina, ne da bi udeleženec transakcije imel sklenjeno pogodbo o prenosu zemeljskega plina, vendar pa mora biti za obseg količin, ki so predmet transakcije, sklenjena ustrezna pogodba o prenosu na vstopni in ustrezna pogodba o prenosu na izstopni točki za obračunsko obdobje ali obdobja, na katera se nanaša transakcija. 73. člen (storitve oglasne deske)

(1)Oglasna deska je storitev, ki se izvaja preko spletne aplikacije, zaščitene z ustrezno stopnjo zaščite operaterja prenosnega sistema, ki članom virtualne točke omogoča pregledne objave o ponudbi in povpraševanju po količinah zemeljskega plina.

(2)Operater prenosnega sistema ne odgovarja za resničnost objavljenih podatkov v objavah.

(3)Na spletni strani operaterja prenosnega sistema se objavijo samo agregirani podatki iz oglasne deske (vrsta objave, količine zemeljskega plina in obdobje). 74. člen (registracija članstva virtualne točke)

(1)Udeleženec trga z zemeljskim plinom se registrira v virtualni točki tako, da z operaterjem prenosnega sistema sklene pogodbo o članstvu. Vzorec pogodbe o članstvu objavi operater prenosnega sistema na svoji spletni strani.

(2)Udeleženec trga z zemeljskim plinom, ki postane član virtualne točke, lahko prične uporabljati storitve virtualne točke, za katero je sklenil pogodbo o članstvu, najprej peti delovni dan od dneva, ko operater prenosnega sistema prejme vrnjeno podpisano pogodbo o članstvu. Pogodba o članstvu se sklene za nedoločen čas.

(3)Članstvo v virtualni točki lahko oseba, ki je član virtualne točke, kadarkoli prekliče na podlagi pisne izjave. Članstvo v virtualni točki preneha z dnem, ki ga določi član virtualne točke, ki pa ne sme biti krajši od 5. delovnih dni od dneva, ko operater prenosnega sistema prejme izjavo o prenehanje članstva.

(4)Operater prenosnega sistema lahko prekliče članstvo v virtualni točki, če član: – pravočasno ne poravna zapadlih obveznosti do operaterja prenosnega sistema iz naslova opravljenih storitev virtualne točke, – kljub pozivu operaterja za predložitev ustreznega zavarovanje obveznosti skladno s tretjim odstavkom 78. člena tega akta, te zahteve ne izpolni. 75. člen (priglasitev transakcij v virtualni točki)

(1)Člani virtualne točke lahko izvedejo transakcijo s količinami zemeljskega plina v virtualni točki pod pogojem, da operaterju prenosnega sistema priglasijo transakcije. Člani bilančnih skupin so dolžni operaterju prenosnega sistema priglasiti vse transakcije z zemeljskim plinom. Člani virtualne točke lahko za posamezna odjemna mesta, ki so vključena v eno ali več bilančnih skupin, pooblastijo nosilca te bilančne skupine, da le ta po njihovem pooblastilu priglasi transakcije s količinami zemeljskega plina v prenosnem sistemu v virtualni točki.

(2)Priglasitve transakcij se posredujejo operaterju prenosnega sistema preko spletne aplikacije iz 73. člena tega akta z naslednjimi podatki: – kontaktni podatki pošiljatelja priglasitve; – količina zemeljskega plina v transakciji; – datum plinskega dne, za katerega velja priglasitev; – udeleženi člani v predmetni transakciji; – vrsta priglasitve (prodaja oziroma nakup).

(3)Transakcijo, ki se nanaša na dobavo za dan vnaprej, morajo udeleženci transakcije priglasiti na predhodni plinski dan dobave »D-1« v rokih, ki veljajo za predložitev dnevne napovedi, to je do 14.00 ure.

(4)Transakcijo, ki se nanaša na dobavo znotraj plinskega dneva »D«, morajo udeleženci transakcije priglasiti do 16:00 ure.

(5)Vsak od udeležencev v posamezni transakciji mora za vsak pravni posel v transakciji posredovati svojo priglasitev.

(6)Priglasitev, ki ni posredovana na predpisan način, se šteje za neobstoječo. 76. člen (zavrnitev priglasitve)

(1)Operater prenosnega sistema lahko zavrne priglasitev, če: – posamezna transakcija oziroma veriga transakcij ni skladna s sklenjeno pogodbo o prenosu na vstopni točki in s sklenjeno pogodbo o prenosu na izstopni točki, ali – če posamezna transakcija oziroma verige transakcij ni zaključena, ali – če ni podana skladnost količin vsake posamezne priglasitve v verigi transakcij in skladnost količin celotne verige transakcij.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka se taka transakcija v celoti zavrne. Izvršitev pogodb o dobavi v okviru tako prijavljenih transakcij ni mogoča.

(3)Operater prenosnega sistema posreduje vsakemu članu virtualne točke, ki je posredoval priglasitev transakcije, in njegovemu pooblaščencu, če ga le ta ima, informacijo o odobrenih količinah najkasneje: – za transakcijo, ki se nanaša na dobavo za dan vnaprej: v roku dveh ur po izteku roka za priglasitev transakcije; – za transakcijo znotraj plinskega dneva »D«: v roku dveh ur po izteku roka za priglasitev transakcije. 77. člen (alokacije količin)

(1)Alokacije količin v virtualni točki se izvedejo po načelu, da je alocirana količina enaka odobreni količini.

(2)Mesečno poročilo alociranih količin zemeljskega plina pripravi operater prenosnega sistema v petih delovnih dneh tekočega koledarskega meseca za pretekli mesec.

(3)Mesečno poročilo obsega pregled izvedenih transakcij po posameznih dnevih in je priloga računa za znesek izvedenih transakcij, ki ga izda operater prenosnega sistema udeležencem v transakciji. 78. člen (cena storitev virtualne točke)

(1)Člani virtualne točke plačujejo operaterju prenosnega sistema stroške registracije in ceno za vsako izvedeno transakcijo v virtualni točki.

(2)Strošek registracije in strošek posamezne transakcije določi operater prenosnega sistema po predhodnem soglasju agencije o čemer izda cenik in ga objavi na svoji spletni strani.

(3)Če član virtualne točke svojih obveznosti ne poravna pravočasno, ima operater prenosnega sistema pravico od njega nemudoma zahtevati primerno zavarovanje plačila. VII. IZRAVNAVA ODSTOPANJ V PRENOSNEM SISTEMU 1. Uporaba akta 79. člen (subsidiarnost)

(1)Z določili akta v tem poglavju se določajo pravila za izvajanje Uredbe Komisije (EU) št. 312/2014.

(2)Določila akta v tem poglavju se uporabljajo glede tistih vprašanj izravnave odstopanj v prenosnem sistemu, ki jih predpis iz prejšnjega odstavka ne ureja.

(3)Določila tega poglavja se ne uporabljajo v izrednih razmerah, ko operater prenosnega sistema izvede določene ukrepe, opredeljene v EZ-1 ali Aktu o načrtu za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 43/14 in 2/15), tem aktu ali na podlagi Uredbe (EU) št. 994/2010, kolikor bi bila uporaba pravil v tem poglavju nezdružljiva s sprejetimi ukrepi v izrednih razmerah. 2. Organiziranost sistema izravnave odstopanj 80. člen (območje izravnave)

(1)Za varno in zanesljivo obratovanje prenosnega sistema je pomembno, da je količina zemeljskega plina, ki ga uporabniki sistema predajo v sistem na vstopnih točkah prenosnega sistema, za vsak obračunski interval enaka količini zemeljskega plina, ki ga uporabniki sistema prevzamejo na izstopnih točkah iz prenosnega sistema.

(2)V območje izravnave po tem aktu so vključene vse vstopne in izstopne točke na prenosnem sistemu ter virtualna točka. 81. člen (primarna odgovornost uporabnikov sistema za izravnavo odstopanj v območju izravnave)

(1)Uporabniki sistema nosijo primarno odgovornost za izravnavo količinskih odstopanj med predajami in prevzemi zemeljskega plina iz prenosnega sistema, tako da sklenejo bilančno pogodbo, in da je čim manjša potreba po tem, da operater prenosnega sistema izvaja ukrepe izravnave iz 93. člena tega akta.

(2)Uporabnike sistema se v skladu s tem aktom spodbuja, da v okviru območja izravnave uporabijo možnosti za trgovanje z zemeljskim plinom za izravnavo v virtualni točki.

(3)Če uporabnik sistema ne uspe zagotoviti, da je vsota prevzetih količin zemeljskega plina na vstopnih točkah prenosnega sistema za vsak obračunski interval enaka vsoti predanih količini zemeljskega plina na njegovih izstopnih točkah iz prenosnega sistema, ki so vključene v njegovo bilančno skupino, mu operater prenosnega sistema obračuna stroške za izravnavo dnevnih odstopanj skladno z določili tega akta. 82. člen (vloga operaterja prenosnega sistema)

(1)Operater prenosnega sistema v skladu z določili akta v tem poglavju opravlja naslednje naloge v sistemu izravnave odstopanj: – organizira bilančno shemo za območje izravnave iz

1. člena tega akta; – izvaja aktivne ukrepe izravnave iz
2. člena tega akta; – opravlja naloge operaterja trgovalne platforme iz
3. člena tega akta; – sprejema in potrjuje napovedovanje prevzemov in predaj zemeljskega plina; – izvaja obračunavanje stroškov za izravnavo dnevnih odstopanj in bilančnih razlik.

(2)Za namene izravnave količinskih odstopanj operater prenosnega sistema skladno z določili

1. do
2. člena tega akta v virtualni točki prenosnega sistema zagotovi pogoje za trgovanje s količinami zemeljskega plina, ki so potrebne za izravnavo odstopanj med obračunskim dnevom in za dan vnaprej.

(3)V skladu s pravili iz

1. člena Uredbe Komisije (EU) št. 312/2014 operater prenosnega sistema izvede transfer plina med bilančnimi skupinami kot predajo iz bilančne skupine, ki je v skladu z
2. členom tega akta priglasila transakcijo za predajo in ga dodeli kot prevzem v bilančno skupino, ki priglasi transakcijo za prevzem.

(4)Operater prenosnega sistema si prizadeva v okviru tehničnih in ekonomsko učinkovitih možnostih čim več potreb po izravnavi odstopanj zagotoviti prek trgovanja s kratkoročnimi standardiziranimi produkti na izravnalnem trgu. Preostanek odstopanj, ki jih ni mogoče izravnati na trgu ali bi bilo to ekonomsko neučinkovito, izravna operater prenosnega sistema v potrebnem obsegu, ki ga omogoča razpoložljivost prenosnih zmogljivosti, z uporabo sistemske storitve izravnave. 83. člen (načelo stroškovne nevtralnosti)

(1)Operater prenosnega sistema zagotovi, da v zvezi z izvajanjem nalog za izravnavo odstopanj po tem aktu in Uredbi Komisije (EU) št. 312/2014 ne zadrži nobene koristi ali utrpi izgube. Vse neto koristi ali stroške, ki izhajajo iz izvajanja teh nalog, operater prenosnega sistema prenese na uporabnike sistema, tako da jim v skladu z določili tega akta plača presežek prihodkov nad stroški oziroma jim zaračuna primanjkljaj.

(2)Operater prenosnega sistema zagotavlja preglednost podatkov o skupnih stroških in prihodkih, ki nastanejo pri izvajanju nalog za izravnavo odstopanj, ter jih mesečno v petnajstih delovnih dneh za pretekli mesec objavlja na svoji spletni strani. 3. Združevanje uporabnikov sistema v bilančne skupine 84. člen (združevanje uporabnikov sistema v bilančne skupine)

(1)Za območje izravnave iz 80. člena tega akta operater prenosnega sistema s sklepanjem bilančnih pogodb z uporabniki sistema organizira hierarhično urejeno bilančno shemo zaradi združevanja uporabnikov sistema v bilančne skupine.

(2)Pred uporabo prenosnih zmogljivosti na vstopnih in izstopnih točkah se morajo uporabniki sistema na območju izravnave obvezno vključiti v bilančno shemo.

(3)Uporabnik sistema se vključi v bilančno shemo s sklenitvijo bilančne pogodbe, na podlagi katere oblikuje lastno bilančno skupino (v nadaljnjem besedilu: nosilec bilančne skupine), ali tako da sklene pogodbo iz 91. člena tega akta z drugim uporabnikom sistema, ki je nosilec bilančne skupine ali bilančne podskupine (v nadaljnjem besedilu: člani bilančne skupine).

(4)Količinska dnevna odstopanja prevzema in predaje zemeljskega plina operater prenosnega sistema ugotavlja posamično za vsako bilančno skupino. Bilančna skupina se za namen obračunavanja količinskih odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina šteje kot en uporabnik prenosnega sistema. 85. člen (ustanovitev bilančne skupine)

(1)Operater prenosnega sistema sklene bilančno pogodbo z uporabnikom sistema, če izpolnjuje pogoje iz 90. člena tega akta in sicer neodvisno od tega, ali ima nosilec bilančne skupine sklenjeno pogodbo o prenosu.

(2)Dobavitelj zemeljskega plina, od katerega operater prenosnega sistema prevzame zemeljski plin na vstopni točki prenosnega sistema, mora z operaterjem prenosnega sistema skleniti bilančno pogodbo zaradi ustanovitve bilančne skupine, v katero se vključijo odjemna mesta uporabnikov sistema, ki jim je namenjena dobava zemeljskega plina na izstopnih točkah iz prenosnega sistema.

(3)Nosilec bilančne skupine mora z operaterjem prenosnega sistema skleniti bilančno pogodbo najpozneje 10 delovnih dni pred začetkom delovanja bilančne skupine.

(4)Bilančna pogodba, sklenjena med operaterjem prenosnega sistema in nosilcem bilančne skupine, vsebuje vsaj: – naziv in naslov pogodbenih strank; – opis načina zajemanja in sporočanja podatkov; – obvezo pogodbenih strank, da bosta podatke pridobljene neposredno ali posredno pri obračunavanju odstopanj, uporabljali le za namene povezane z obračunom odstopanj, in jih ne bosta sporočali tretjim osebam, razen za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz zakona ali izvedbenega predpisa; – pravice in dolžnosti pogodbenih strank ob odstopu od pogodbe; – način reševanja sporov; – način zavarovanja za primer neplačila pogodbenih obveznosti; – določbe o trajanju veljavnosti pogodbe in razlogih za njeno prenehanje; – prilogo, v kateri stranki navedeta nosilce bilančnih podskupin z njihovim nazivom in naslovom ter vstopne in izstopne točke, ki so vključene v bilančno skupino. V primeru sprememb podatkov iz priloge, stranki nadomestita prilogo z novo prilogo, v kateri navedeta vsakokrat aktualne podatke. 86. člen (bilančna podskupina)

(1)Član bilančne skupine lahko ustanovi bilančno podskupino in s tem postane nosilec bilančne podskupine.

(2)Bilančna podskupina se ustanovi tako, da nosilec bilančne skupine oziroma nosilec nadrejene bilančne podskupine sklene pogodbo o izravnavi z nosilcem hierarhično nižje bilančne podskupine.

(3)Nosilec nadrejene bilančne podskupine mora ob vsaki spremembi članstva v svoji podskupini obvestiti nosilca bilančne skupine, v katero je bilančna podskupina vključena, katere bilančne podskupine in katere izstopne točke do končnih odjemalcev so vključene v njegovo podskupino.

(4)Nosilec bilančne skupine mora o ustanovitvi bilančne podskupine obvestiti operaterja prenosnega sistema. 87. člen (vključitev vstopnih in izstopnih točk v bilančno skupino)

(1)Za vsako vstopno in izstopno točko na območju izravnave mora uporabnik sistema določiti, kateri bilančni skupini ali skupinam oziroma podskupinam pripada.

(2)Če se pogodba o prenosu nanaša na zakup združene zmogljivosti na povezovalni točki, mora uporabnik sistema pred začetkom izvrševanja pogodbe o prenosu zagotoviti ustrezno urejenost izvrševanja pogodbe o prenosu na obeh straneh povezovalne točke.

(3)Zakupljene zmogljivosti na vstopni in izstopni točki, razen izstopne točke do končnega odjemalca ali distribucijskega sistema, lahko uporabnik sistema vključi tudi v več bilančnih skupin. V takem primeru mora uporabnik sistema sporočiti operaterju prenosnega sistema razmerje med zmogljivostmi, ki so vključene v posamezno bilančno skupino na tej vstopni ali izstopni točki.

(4)Izstopna točka do končnega odjemalca je lahko vključena le v eno bilančno skupino oziroma podskupino, z nosilcem katere končni odjemalec zaradi izravnave odstopanj odjemnega mesta na tej izstopni točki sklene odprto pogodbo o dobavi.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek je lahko ob pogoju iz petega odstavka 240. člena EZ-1 izstopna točka do končnega odjemalca vključena tudi v več bilančnih skupin, z nosilci katerih ima končni odjemalec sklenjeno odprto pogodbo o dobavi. V takem primeru mora končni odjemalec za vsak obračunski interval sporočiti operaterju prenosnega sistema količinsko razmerje med posameznimi bilančnimi skupinami, ki jim pripada izstopna točka, sicer operater prenosnega sistema upošteva zadnje sporočeno razmerje.

(6)Če se končni odjemalec, ki mu pripada izstopna točka, ne vključi v nobeno bilančno skupino, si mora zagotoviti