Odlok o razglasitvi Sinagoge v Mariboru za kulturni spomenik državnega pomena, stran 7485.

(1)Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine: Maribor – Sinagoga (EŠD 6253).

(2)Enota iz prejšnjega odstavka ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija, mariborska prostorska dominanta in najstarejše ter edino ohranjeno srednjeveško judovsko svetišče v Sloveniji. Srednjeveška sinagoga je ena redkih v Evropi.

(3)Enota iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z arhitekturnimi, simbolnimi, zgodovinskimi, arheološkimi in urbanističnimi vrednotami.

(4)Sinagoga se razglasi z namenom, da se ohranijo njene kulturne vrednote, njena prepoznavnost ter javna kulturna raba.

1. člen Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so: – sinagoga v Mariboru je najstarejše namensko postavljeno, delno rekonstruirano in ohranjeno svetišče judovske skupnosti na ozemlju Slovenije. Zgrajena je bila v srednjem veku, verjetno že v
2. stoletju in za tem dvakrat dozidana v
3. stoletju. Po izgonu Judov leta 1497 je bila prezidana v katoliško cerkev Vseh svetnikov. Po letu 1785 so jo uporabljali v različne namene, rekonstrukcija sinagoge pa je bila izpeljana med letoma 1992 in 1999; – stavba z visoko šotorasto streho je dominanta nekdanje mariborske judovske četrti in jugovzhodnega vogala srednjeveškega jedra mesta; – rekonstruirana sinagoga je pomembno kulturno središče in edini center za raziskavo in predstavljanje judovske kulture v Sloveniji.
4. člen

(1)Spomenik obsega nepremičnini: stavbo št. 2270 (del št. 1), k. o. 657 – Maribor-Grad in parcelo št. 1967/1, k. o. 657 – Maribor-Grad.

(2)Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen

1. septembra 2000, Uradni list RS, št. 91/00; datoteka z dne
2. februarja 2015; izvorno merilo 1:500) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.

(3)Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

1. člen Varovane sestavine spomenika so: – izjemna zgodovinska in simbolna vrednost celote, – javna kulturna namembnost, – avtentična lokacija na robu obzidanega srednjeveškega mesta, – vsi višinski in tlorisni gabariti stavbe, – vsa pročelja v celoti, z vsemi odprtinami, kamnitim portalom, rozeto in ostalimi v zidovih prezentiranimi ostalinami ter zunanji oporniki mestnega obzidja nad bregom reke Drave, – notranja tlorisna razporeditev z dvorano, nekdanjo molilnico, – lokalni kamen kot gradbeni material.
2. člen Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – ohranjanje kulturnih, simbolnih, zgodovinskih, arhitekturnih in arheoloških sestavin v celoti, – ohranjanje javne kulturne namembnosti, – ohranjanje lokacije, vključno z vedutami, – ohranjanje in varovanje gabaritov sinagoge, – ohranjanje pročelij objekta z vsemi klesanimi gotskimi odprtinami, vhodnim portalom in rozeto, – ohranjanje avtentičnih materialov, – ohranjanje stopnjevanih zunanjih opornikov na južni strani, nad levim bregom Drave, – ohranjanje notranjih tlorisov in dvorane, nekdanje molilnice, v celoti, – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in širše kulturno izpovednih ostalin, je te treba prezentirati in situ, – prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev ter delovanje spomenika, – redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje izvirnih sestavin in celotne arhitekture.
3. člen Lastnik in upravljavec spomenika morata omogočiti javnosti brezplačno dostopnost spomenika najmanj trikrat letno: ob kulturnem prazniku
4. februarja,
5. decembra in ob dnevih kulturne dediščine. Javni dostop ne sme ogrožati varovanih sestavin spomenika.
6. člen Spomenik se ob vhodu označi s predpisano oznako, tako da ta ne krni zgodovinske podobe ali posameznih delov spomenika.
7. člen Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
8. člen Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.
9. člen Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku
10. člena tega odloka. KONČNA DOLOČBA
11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije . Št. 62000-6/2015 Ljubljana, dne
12. avgusta 2015 EVA 2014-3340-0025 Vlada Republike Slovenije dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik Kazalo Na vrh