Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Jezersko, stran 7915.

(1)S tem odlokom se na podlagi upoštevanja usmeritev iz državnih prostorskih aktov in na osnovi Odločbe ministrice za okolje in prostor pod številko 35409-397/2008-MOP/42 z dne

2. 2015 sprejme Občinski prostorski načrt Občine Jezersko (v nadaljnjem besedilu – OPN Jezersko). Sestavni del odloka sta grafični in tekstualni del OPN.

(2)Občinski prostorski načrt Občine Jezersko je temeljni prostorski akt in je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za posege v prostor na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ali z drugimi državnimi prostorskimi akti.

(3)V postopku priprave OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti na varovana območja. 2. člen (namen in cilj OPN)

(1)OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor na celotnem območju Občine Jezersko ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.

(2)Ta odlok se upošteva pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3)Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni izrecno navedeno v tem odloku.

(4)Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 3. člen (vsebina in oblika OPN) Občinski prostorski načrt – OPN Jezersko vsebuje tekstualni in grafični del.

(1)Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1. Uvodne določbe.
2. Strateški del.
3. Izvedbeni del.
4. Prehodne in končne določbe.

(2)Grafični prikaz Strateškega dela OPN: – Zasnova prostorskega razvoja Občine Jezersko. – Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena. – Okvirni območji naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve. – Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo.

(3)Grafični prikaz Izvedbenega dela OPN: – Pregledna karta Občine Jezersko z razdelitvijo na liste (M 1:50000). – Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50000). – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. – Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture.

(4)Grafični prikazi so izdelani na Zemljiško katastrskem prikazu Geodetske uprave RS (v nadaljevanju: ZKP) v merilu 1:50000 in 1:5000, pregledne karte pa na Državni topografski karti v merilu 1:50000 (v nadaljevanju DTK 50).

(5)Občinski prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki (trije izvodi).

(6)Obvezne priloge OPN Jezersko vsebujejo:

1. Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije.
2. Prikaz stanja prostora vsebuje vse varstvene in druge pravne režime, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN.
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
5. Obrazložitev in utemeljitev OPN.
6. Povzetek za javnost.
7. Okoljsko poročilo.
8. člen (izrazi in pojmi) V tem odloku uporabljeni izrazi in pojmi so v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09; ZPNačrt-B 57/12 in ZPNačrt-C 109/12), z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja RS (Uradni list RS, št. 76/04), z Uredbo o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in s predpisi s področja graditve objektov (Zakon o graditvi objektov ZGO-1 Uradni list RS, št. 110/02, 126/07 in 108/09) in drugimi relevantnimi predpisi. Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni skladen z veljavnimi predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov. Avtohton prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja, izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov). Avtentičen pristen, pravi, izviren. Bruto etažna površina (v nadaljevanju: BEP) objekta je vsota bruto tlorisnih površin vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO
9. Biodinamično poljedelstvo Za biodinamično poljedelstvo veljajo vse regulacijeekološke pridelave, a so ta pravila v marsičem še precej strožja, odnos med pridelavo in okoljem pa upoštevan še bolj celostno. Celek je zemljišče samotne kmetije, ki je od zemljišč sosednjih kmetij ločeno z gozdom, navadno na prisojnih policah visoko nad dolinami. Degradiran prostor je del naselja oziroma območje zunaj naselja, v katerem so tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere zmanjšane do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna, oziroma je območje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te prišlo do degradacije in je sanacija nujna. Dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost, ki je opredeljena v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 30 % obstoječe BEP objekta. Dozidava ali nadzidava, večja od 30 % obstoječe BEP, pomeni novogradnjo objekta. Vsaka dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta. Prizidek je treba priključiti na komunalne priključke objekta, h kateremu se izvaja dozidava oziroma nadzidava. Ekološko kmetovanje sonaravna oblika kmetovanja, ki zagotavlja varno in zdravo hrano, pripomore k varovanju okolja, dobremu počutju živali in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko kmetijstvo se osredotoča na delo skupaj z naravo in ne proti njej. Ekoturizem turizem, ki je tesno povezan z okoljem in predvsem z naravo. Ekoturizem stremi k minimalizaciji negativnih vplivov aktivnosti na naravno okolje in lokalne skupnosti, glavni namen aktivnosti pa je predvsem doživljanje narave. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Grajena struktura so stavbe in ostali grajeni objekti, ki jih določajo lastnosti in razmerja med njimi, na primer velikost, oblika, razporeditev, usmerjenost, gostota, lega, vzorec. Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi, turistične kmetije. Klasična frčada je dvokapna frčada z enakim naklonom strešine, kot je na osnovni strehi, in tremi vertikalnimi stenami. Kolenčni zid je zid, ki se meri od konstrukcije do zgornjega roba zidu vključno s horizontalno vezjo. Kulturna krajina je rezultat vzajemnih učinkov naravnih procesov in človekovega delovanja; je območje, katerega strukturo, razvoj in funkcijo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnost v prostoru. Kvartarne dejavnosti po tem odloku so javna uprava, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, kulturne, gasilske, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, verske dejavnosti, svobodni poklici in dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Legalizacija je naknadna pridobitev gradbenega ali upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo pod pogojem, da se ta uskladi z določili tega odloka. Nezahtevni in enostavni objekti – pomožni objekti po tem odloku so tisti objekti, ki konstrukcijsko niso zahtevni in ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja ter niso namenjeni bivanju in nimajo negativnega vpliva na okolje. Med te objekte spada tudi objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen bivanju. Je konstrukcijsko manj zahteven objekt. Območje nacionalne prepoznavnosti Za območje nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine je značilna velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne, pogosto zgodovinsko pogojene povezave. So pomemben del narodove identitete in tvorijo prepoznavno kulturno krajino visoke doživljajske vrednosti. Obstoječi objekt je objekt, zgrajen z gradbenim dovoljenjem ali drugim upravnim dovoljenjem pred uveljavitvijo tega odloka oziroma je imel pred uveljavitvijo tega odloka vloženo popolno vlogo za pridobitev dovoljenja. Praviloma izraz pomeni, da je treba upoštevati določila tega odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Ponovna gradnja je novogradnja na lokaciji obstoječega odstranjenega objekta v istih gabaritih in z enakimi zmogljivostmi. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost. Razpršena poselitev je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot tak ohranja. Rekonstrukcija objekta je ali spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti oziroma spremenjenim potrebam, ali izvedba del, s katerimi se bistveno (do 10 % bruto) ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi in zmogljivost ter izvedejo druge izboljšave. Revitalizacija je ponovna oživitev in obnovitev naselja ali njegovega dela, ki zajema celovito prostorsko, družbeno in gospodarsko prenovo. Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniški objekti, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje. Sekundarne dejavnosti so industrija, proizvodne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom, vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, sanacija okolja, gradbeništvo in predelovalne dejavnosti. Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi. Objekti spremljajoče dejavnosti morajo funkcionalno dopolnjevati objekte iz osnovne namenske rabe in se jih lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nimajo negativnih vplivov. Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, skladiščenje, vzdrževanje in popravila motornih vozil, gostinstvo, turizem in storitve (informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in druge poslovne dejavnosti). Veranda ravna površina pred hišo, največkrat s streho, pogosto tudi z zastekljenimi stranicami. 2 STRATEŠKI DEL OPN 2.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
10. člen (usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih dokumentov)

(1)S strateškim delom občinskega prostorskega načrta občina opredeljuje izhodišča prostorskega razvoja ter usmerja razvoj dejavnosti in rabe prostora tako, da so zagotovljeni pogoji za usklajen in vzdržen prostorski razvoj. Strateški del občinskega prostorskega načrta je podlaga za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov. Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načelo prostorske strategije. Pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij.

(2)Prostorski razvoj Občine Jezersko bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2009, Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitatna direktiva, Ptičja direktiva, Ramsarska, Bernska in Arhuška konvencija). To pomeni predvsem zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti na celotnem območju občine, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno rabo, ohranjanje kulturne dediščine, ustrezno rabo prostora in ohranjanje lokalne identitete.

(3)Prostorski razvoj občine bo sledil Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskemu redu Slovenije na splošni ravni in posebej v določilih, ki se nanašajo na Jezersko, z upoštevanjem razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora še posebej s področij oskrbe s pitno vodo, oskrbe z energijo, kmetijstva, gozdarstva ter varstva narave in ohranjanja kulturne dediščine. 6. člen (stanje, značilnosti in težnje prostorskega razvoja Občine Jezersko)

(1)Po uvedbi lokalne samouprave leta 1994 je bilo ozemlje današnje Občine Jezersko priključeno k Občini Preddvor. Svojo samostojno pot je začela s

1. januarjem
2. Sedež občine je na Zg. Jezerskem, zajema še naselje Sp. Jezersko. Obe naselji spadata med podeželski naselji. Občina obsega območje dveh katastrskih občin Zg. in Sp. Jezersko. Občina Jezersko meji z Avstrijo ob severni strani, na Slovenski strani pa meji na občine: Tržič, Preddvor, Kamnik in Solčava. Ozemlje Jezerske občine je do konca prve svetovne vojne spadalo pod Koroško – Železno kaplo. Njegova pripadnost k slovenskemu Posavju ni samo narodno, temveč tudi zemljepisno utemeljena, ker je bivša deželna meja protinaravno ločila Kokrško dolino od njenega izvornega ozemlja.

(2)Občina Jezersko se s 650 prebivalci uvršča med manjše slovenske občine. Povprečna gostota je 10 prebivalcev na km², kar pomeni, da je Občina Jezersko najredkeje naseljena občina na Gorenjskem.

(3)Geografsko gledano se območje Občine Jezersko razprostira na 68,8 km² površine, na nadmorskih višinah med 700 in 2558 m. Prostor Občine Jezersko je pretežno hribovit in pokrit z gozdom. okrajina je v celoti pomemben dolinski prehod iz Savinjskih Alp v Karavanke, ki se zaključuje z lahko dostopnim prelazom iz Savskega v Dravsko porečje (Jezerski vrh, 1216 m).

(4)Jezersko ima zaradi kotlinske lege na visoki nadmorski višini ter obdanosti z vrhovi in obsežnimi gozdovi specifično mikroklimo, ki so jo nekoč že izkoristili za klimatska zdravljenja predvsem očesnih bolezni.

(5)Upravno se Občina Jezersko navezuje na regionalno središče Kranj.

(6)V okviru dosedanjega razvoja Občine Jezersko je osrednjo vlogo prevzemalo naselje Zgornje Jezersko – občinsko središče, ki ima funkcijo lokalne uprave, zdravstveno ordinacijo, komunalne dejavnosti, petletno osnovno šolo in vrtec, knjižnico in razna društva (gasilci, lovci, športna, kulturna in turistično društvo). Lokalno oskrbno središče Zgornje Jezersko ima trgovino z živili.

(7)Poselitev: naselji v Občini Jezersko sta vezani na relief oziroma prehodnost ozemlja in zgodovinski razvoj. Zgornje Jezersko je razloženo hribovsko naselje z gručastim jedrom pod cerkvijo sv. Ožbolta in samotnimi domačijami. Iz centra naselja vodi cesta skozi močvirnat svet (Žabji trg) do ravenske cerkve sv. Andreja. Okrog jezerskega dna so amfiteatralno postavljene mogočne samotne kmetije: Roblek, Ank, Poderšnik, Šenk, Jenk in Koprivnik. Po robovih dolinskega dna so na posameznih celkih postavljene mogočne samotne kmetije, katerih samooskrbni sistem ni več odvisen od zemlje. Preživljajo se večinoma z lesom. Naselje razpršene poselitve Spodnje Jezersko se ni razvijalo in ima danes izključno kmetijsko in bivalno funkcijo. Posamični objekti so locirani v dolinah vodotoka Kokre in Reke. Na celkih nad dolino pa še vedno stojijo nekoč mogočne kmetije.

(8)Družbena javna infrastruktura: petrazredna šola, vrtec, knjižnica, društva, športni objekti so razporejeni v občinskem središču Zg. Jezersko.

(9)Turistična ponudba na območju Občine Jezersko temelji predvsem na »postelji in naravi«.

(10)Na območju občine so samotne gorske kmetije kot stebri, ki kažejo razvojno pot, ki so jo prehodili prebivalci tega območja v kulturi bivanja in odnosu do pokrajine, v kateri živijo. Jezerska lokalna stavbna tradicija ima močne korenine, za katere kaže, da tudi danes ohranjajo vrednostni sistem, ki je podlaga za sodobna preoblikovanja. Objekti, ki so zaradi svoje kulturne, zgodovinske in etnološke vrednosti vpisani v Register kulturne dediščine, so zaradi različnih dejavnikov zelo ogroženi. Posebno pozornost si zaslužijo enote dediščine: Zg. Jezersko – Šenkova domačija, Zg. Jezersko – Jenkova kasarna, Zg. Jezersko – Mlinarjeva domačija, Zg. Jezersko – Ankova domačija, Zg. Jezersko – Poderšnikova domačija in Zg. Jezersko – Roblekova domačija. Celotno poselitveno območje občine je opredeljeno in varovano kot Območje nacionalne prepoznavnosti Jezersko. Poleg osrednje poselitvene enote sredi ledeniške doline (Kulturne krajine Jezersko) obsega še območja višje ležečih visokogorskih kmetij – celkov, raztresenih po prisojnih legah hribovitega obrobja osrednjega dela Vzhodnih Karavank in Kamniških Alp. Mlajša poselitvena jedra so nanizana vzdolž osrednje prometnice, ki sledi toku Jezernice in Kokre. Glavno prometno središče se je izoblikovalo pri sv. Ožboltu. Na območju je 54 enot kulturne dediščine, za kulturni spomenik sta od leta 1949 razglašeni Jenkova kasarna in Šenkova hiša na Ravnah na Zgornjem Jezerskem. Osrednje območje predstavlja prostorska enota dediščine Zg. Jezersko – Kulturna krajina. Kulturno krajino Jezerskega je v prostoru zaznana kot skladna, uravnotežena in vizualno prijetna.

(11)Vsa evidentirana kulturna dediščina je varovana na osnovi vpisa v Register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS.

(12)Skupaj z občinami Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava bo občina ustanovila Kamniško-Savinjski regijski park.

(13)Javne odprte površine se pojavljajo v občinskem središču Zg. Jezersko, kot parkovne površine so opredeljeni gozdovi znotraj poselitvenega območja Zg. Jezersko. Pokopališči pri cerkvah sv. Andreja v Ravnem in cerkve sv. Ožbolta v strnjenem delu Zg. Jezerskega zadoščata načrtovani širitvi urbanega območja.

(14)Prostor občine ne nudi možnosti za razvoj večjega strnjenega naselja, na kar kaže že obstoječi avtohtoni prostorsko prevladujoč vzorec razpršene poselitve s samotnimi kmetijami. Jezersko je zanimivo za postavitev počitniških hiš, zato so na atraktivnih in ambientalno kvalitetnih okoljih obstoječi počitniški objekti.

(15)Degradirana območja so prisotna na območju opuščenega kamnoloma lehnjaka, na območju nelegalnih kopov mineralnih surovin pri Spodnjem Virniku in Za vrati, območje centra Zg. Jezersko – Hotel Kazina, opuščeni Kazinski hlevi, območje Vaniške žage ob Jezernici, območja travnikov ob Jezernici – za Bodanjo ob cesti na Jezero, objekti novogradenj ob Jenkovi kasarni, Pri Jeklu v Kvancih, opuščena kmetija Žarkovo, okolica kmetije ob Stari cerkvi sv. Ožbolta– Karničar, kmetija Žmitek, okolica kmetije Ancelj, kmetija Anko, kmetija Poderšnik (Boderšnik), Roblekova žaga, območje Frantarjeve žage, območje novogradenj v Sibiriji, struga in brežine vodotoka Jezernice skozi strnjeni del naselja Zg. Jezersko in nelegalno zgrajeni počitniški objekti. 7. člen (cilji prostorskega razvoja Občine Jezersko)

(1)Cilji prostorskega razvoja Občine Jezersko izhajajo iz položaja občine v širšem prostoru, iz usmeritev posameznih sektorjev in ocene stanja in teženj v prostoru. Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja, da občina z uravnoteženim razvojem krepi svojo vlogo na obmejnem območju, kjer imajo čezmejni odnosi velik pomen na področju družbene in ekonomske integracije na medregionalni in meddržavni ravni.

(2)Cilj, ki izhaja iz analize in stanja trendov v občini, je izoblikovati strategijo razvoja Občine Jezersko, ki bo prepoznala kvaliteto in ohranjenost krajine v objemu gora, in izoblikovati prostorske mehanizme za uskladitev interesov kmečkih gospodarstev, turističnega razvoja in potreb nekmečkega prebivalstva.

(3)Občina spodbuja uravnotežen prostorski razvoj Jezerskega po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami ter s tem ohranja in povečuje število prebivalcev ter skuša zagotoviti dovolj delovnih mest in zadržati izobražen kader v občini.

(4)Dva od temeljnih ciljev prostorskega razvoja občine sta ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora in skrb, da se kvaliteten razvoj in privlačnost naselij vzpostavita ob hkratnem zagotavljanju kvalitetnega, zdravega in prijetnega (sonaravnega) bivalnega okolja, vključevanju kulturne dediščine v urejanje prostora ter s prenovo in oživljanjem naselja. Pri razmestitvi dejavnosti v prostoru se upošteva zgodovinske, kulturne in krajinske značilnosti prostora ter njihove medsebojne povezave. Koncentracija poselitve se vrši v središču naselja Zgornje Jezersko, v ostalem prostoru se ohranja kmetijske in gozdne površine s posameznimi domačijami.

(5)Ohranjanje kulturne krajine in poseljenost kmečkih gospodarstev in ostalih nenaseljenih objektov, ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo, oživljanje planin, zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in varovanje obvodnega prostora pred neskladnimi posegi.

(6)Raba prostora in prostorske ureditve morajo z varstvom dediščine zadovoljiti potrebe sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih, zagotavlja se dostopnost do dediščine in s njo povečanje njenih identifikacijskih, vzgojnih in gospodarskih potencialov ter njena trajnostna raba.

(7)Naselje Zgornje Jezersko se razvija kot občinsko središče (nadgrajevanje centralnih dejavnosti in revitalizacija hotelskih objektov), ostala območja razpršene poselitve krepijo kmetijsko in turistično dejavnost v povezavi s kulturno dediščino.

(8)Na področju razvoja storitvenih in drugih gospodarskih dejavnosti bo občina skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja.

(9)Zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za gradnjo in vključevanje posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje prostorskega razvoja dejavnosti. Zagotavljanje urejenosti obstoječih in novih javnih površin in površin mirujočega prometa.

(10)V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in prostočasno infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih.

(11)Pri načrtovanju območij turizma in prostočasnih dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture, se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, varovanih območij in drugih območij z naravovarstvenim statusom ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(12)Razvoj občine upošteva omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter čim večjega preprečevanja in zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč. 2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine 8. člen (zasnova prostorskega razvoja)

(1)Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.

(2)Občina Jezersko bo postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje z razvojem v širšem prostoru in navezavo na regijska turistična območja Gorenjske, Koroške in sosednje Avstrije.

(3)Za Jezersko je značilna tradicionalna razpršena poselitev, ki se v več stoletjih ni bistveno spremenila: obdelovalne površine so razdeljene na kmetije – celke, ki so na svojih posestvih v lastnih hišah omogočale bivanje tudi najeti delovni sili. Razvoj dejavnosti na kmetijah je bil pester: živinoreja, ovčjereja, trgovina z lesom, predelava lesa (žago so imele vse večje kmetije), oglarstvo, rudarstvo in predelava železa – kovaštvo, tovorništvo in turizem. Vsaka kmetija je imela tudi svojo planino.

(4)Celotno območje občine pokriva območje nacionalne prepoznavnosti. Velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne (pogosto zgodovinsko pogojene) povezave so pomemben del narodove identitete, ki jo je ustvaril človek v dolgih stoletjih bivanja, in tvorijo prepoznavno kulturno krajino visoke doživljajske vrednosti.

(5)Ohranjanje prepoznavnosti se vključuje v vse prostorske, razvojne in sektorske programe za zagotavljanje ustreznega razvoja kulturne krajine in druge kulturne dediščine. Območje občine naj bo še naprej usmerjeno v kmetijsko dejavnost, v nižjem ravninskem delu se razvija možnosti za miren oddih z možnostjo prenočevanja v objektih manjšega obsega, v goratih predelih pa se omogoči stik z neokrnjeno naravo. 9. člen (omrežje naselij, vloga in funkcija)

(1)Omrežje naselij se razvija skladno s funkcijo naselij.

(2)Zgornje Jezersko se razvija kot občinsko središče, s poudarkom na sanaciji degradiranega območja Hotela Kazina in Kazinskih hlevov, z izgradnjo večstanovanjskih (ne več kot 4 stanovanja v enem objektu) objektov Pri Kovaču. Ostali del naselja predstavlja razpršena poselitev pretežno kmečkih gospodarstev v celkih. Ohranja se poselitveni vzorec v kulturni krajini Jezerskega s pretežno kmetijsko dejavnostjo in dopolnilno dejavnostjo turistične ponudbe.

(3)Spodnje Jezersko obsega naselja Spodnji kraj, Podlog in Zgornje Fužine ter razpršeno poselitev sposamičnimi kmetijami v celkih hribovitega dela. Ohranja se avtohtoni poselitveni vzorec v obliki samotnih kmetij. Poleg primarne dejavnosti (kmetijstvo in gozdarstvo) se krepijo tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah vključno s turistično ponudbo. 10. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Prednostno se spodbuja razvoj občinskega središča Zgornjega Jezerskega z zagotavljanjem prostorskih pogojev za razvoj združljivih dejavnosti. Centralne dejavnosti predstavljajo oblikotvorni element kraja, zato se prednostno umestijo v neposredno bližino obstoječih (šola, vrtec, zdravstvena ambulanta, gasilski in kulturni dom in objekt občinske uprave), kjer se prepletata javni in zasebni prostor.

(2)Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora v občini se na kmetijah omogoča in hkrati vzpodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. Na območju Kulturne krajine Zg. Jezerskega se na območjih razpršene poselitve ohranja poselitveni vzorec avtohtone razpršene poselitve. Razvoj se usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječih kmečkih gospodarstev in v ponovno gradnjo na ruševinah za potrebe kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in v širitev območja Žabjega trga in Stare pošte.

(3)Razvoj Spodnjega Jezerskega se usmerja v širitev obstoječih območij razpršene poselitve (Sp. Kraj, Podlog, Zg. Fužine). Na območjih razpršene poselitve posamičnega kmečkega gospodarstva se za potrebe opravljanja kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti razvoj usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječih kmečkih gospodarstev za potrebe opravljanja kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem turizma. Razvija se jih predvsem ali s ponovno gradnjo na ruševinah, ali v sklopu obstoječih gradbenih parcel, ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu.

(4)Razvoj gospodarskih dejavnosti s poudarkom na lesnopredelovalnih obratih bo možen na obstoječih lokacijah in na novo predvidenih lokacijah na kmetiji Makek, na kmetiji Roblek, na Vaniški žagi, v komunalni coni Jezersko – Remont in v coni Gaštej – Plaznik v Spodnjem kraju. Dejavnosti predelave mleka, zakola živine in predelave mesa se organizirajo na obstoječih dobro dostopnih kmetijah (Štular, Podvršnik, Roblek in Ank). Občina bo prednostno podpirala ustanavljanje podjetij, ki zahtevajo več znanja in so trajnostno naravnana.

(5)Turizem in rekreacijo se razvija tako, da bodo ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti ohranjene naravne in kulturne kakovosti prostora. Glede na razvojne možnosti se v Občini Jezersko turizem usmerja v razvoj turističnih kapacitet na kmetijah in v oživljanje in prenovo hotelskega turizma na območju obstoječih kapacitet v območju centra Zg. Jezerskega. Predvidena je tudi širitev kapacitet kampiranja (Stara pošta) in urejanje šotorišč v sklopu posameznega kmečkega gospodarstva (Makek, Šenk, Zgornji Virnik, Adrenalinski park). Občina bo podpirala oživitev klimatsko-zdraviliškega turizma.

(6)Glede na razvojne možnosti se športno rekreacijske površine za potrebe zimskih športov razvijajo na Zgornjem Jezerskem: smučišče Sibirija v povezavi z družinskim smučiščem Kropivnik, oživitev smučišča Mali vrh v Makekovi Kočni ter zimske tekaške proge, sankaške proge, turno smučanje in drsališče. Glede na razvojne možnosti in potrebe po športno rekreacijskih objektih bo Občina Jezersko spodbujala ureditev Adrenalinskega parka in razvoj obstoječega športnega parka v centru Zgornjega Jezerskega in vzpostavitev Gorniškega centra v Ravenski Kočni.

(7)Občina bo spodbujala prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture, in sicer kolesarske poti, planinske poti, jahalne poti, tekaške in sprehajalne poti, zimske tekaške in sankaške poti. V povezavi z oživljanjem kmetijskih gospodarstev in prezentacijo dediščine se predvidijo tematske poti: geološke, arheološke, gozdne, golcarske, zeliščarske, gobarske, etnološke poti mlinov in žag, pot lišajev in mahov, kulturne in kulinarične.

(8)Kmetijska zemljišča so razvrščena v glavnem v druga kmetijska zemljišča, med najboljša se uvrščajo le zemljišča okrog Žabjega trga. Občina bo ohranjala kmetijska zemljišča kot vir za izvajanje kmetijske dejavnosti in zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.

(9)Na območju kmetijskih zemljišč z močno izraženimi dediščinskimi omejitvami (Kulturna krajina Jezerskega) se spodbuja tradicionalna kmetijska raba zaradi ohranjanja kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine, preprečevanja zaraščanja, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot. Ohranja in obnavlja se visokodebelne sadovnjake.

(10)Na območjih višje ležečih kmetij v celkih s slabšimi pridelovalnimi razmerami bo občina spodbujala kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in ekoturizem.

(11)Občina bo spodbujala visokogorsko pašništvo z oživljanjem tradicionalnih oblik kmetijstva in z vzdrževanjem planin. Spodbuja se preprečevanje zaraščanje pašnikov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

(12)Občina bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma v gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustni. Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija, plazovi) neprimerna za druge rabe. V varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih lesna proizvodnja ni dovoljena. V gozdovih s posebnim namenom se lesno proizvodnjo izvaja v skladu z njihovim posebnim namenom. Krčitve gozdov v gozdnih rezervatih niso dovoljene, krčitve varovalnih gozdov pa so dovoljene izjemoma, če ne onemogočajo ali ne ogrožajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.

(13)Obstoječa temeljna smer prometnega povezovanja obeh naselij na državno cesto je primerna z regionalnega in državnega vidika. V centru Zg. Jezerskega se zagotovijo površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa. Kolesarsko omrežje na območju občine je vezano na državno cesto, lokalne ceste in poti in na gozdne ceste. Občina bo spodbujala povezovanje obstoječih kolesarskih poti s krožno gorsko kolesarsko potjo. Občina bo spodbujala širitev ponudbe primestnega potniškega prometa v povezavah z regijskim centrom Kranj in Železno Kaplo v Avstriji.

(14)Obstoječa nelegalna kopa (Spodnji Virnik in Za vrati) se v skladu z določili za varstvo okolja sanirata (v primeru, da država za lokacijo ne podeli rudarske pravice za izkoriščanje, je možna le sanacija brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), opuščeni kamnolom lehnjaka se sanira in opremi z učno geološko potjo. Melišče v Ravenski Kočni se uredi v skladu z varovanji za potrebe izkoriščanja naplavin.

(15)Spodbuja se racionalno ravnanje z odpadki z ločenim zbiranjem odpadkov in zmanjševanjem odpadkov na izvoru, z zmanjševanjem količine odpadkov, ponovno uporabo in reciklažo odpadkov. 11. člen (druga za občino pomembna območja)

(1)Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. V okviru priprave prostorskih aktov se zagotavlja njihovo celovito obravnavo po povodjih in porečjih. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki.

(2)Območje Ravenske Kočne se nahaja znotraj vodovarstvenega območja za vodno telo vodonosnikov na območju Občine Jezersko, potencialno vodovarstveno območje se nahaja pod Storžičem, vodni vir Zabukovec in Komatevra. Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina podzemnih voda.

(3)Komunalne odpadne vode z območja centra Zg. Jezerskega se zbirajo in kontrolirano vodijo v čistilno napravo. Območja, ki jih ne bo mogoče priključevati na javno kanalizacijo, se opremijo z malimi čistilnimi napravami.

(4)Izkoriščanje vode za pridobivanje energije mora biti predhodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov. Prehodno je potrebno s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in omilitvene ukrepe.

(5)Za dosego dobrega stanja površinskih voda v Občini Jezersko, za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta se obstoječe naravne retencijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij) zavaruje pred nadaljnjo degradacijo. Naravne vodotoke se ohranja v naravnem stanju, nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.)

(6)Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in posegi v prostor, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. 12. člen (območja potencialnih in drugih nesreč)

(1)Območja potencialnih naravnih in drugih nesreč v Občini Jezersko predstavljajo zlasti območja, ki so ogrožena zaradi rečnih in hudourniških poplav, erodiranja, zasipavanja z naplavinami, zemeljskih plazov, skalnih podorov in snežnih plazov. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.

(2)Zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode, prekrivajo celotno območje občine (območja strogega protierozijskega varovanja, erozijska žarišča, območja zahtevnejših protierozijskih ukrepov, območja običajnih protierozijskih ukrepov).

(3)Na poplavnih, erozijskih ali plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki te procese lahko sprožijo.

(4)Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki.

(5)Zaradi hudournika izpod slapu Čedca so ogroženi objekti v Kvancih ter kmetiji Mlinar in Makek. Širitve na teh območjih do izvedbe uvajalnega objekta in odvodnih jarkov za odvodnjavanje blatne vode in v normalnih razmerah tudi čiste vode niso možne. 2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega 13. člen (razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1)Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Obstoječa dobra infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala predvsem na področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod in na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

(2)Na območjih, ki bodo strateško načrtovana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev prometne, energetske, komunalne infrastrukture in zvez. Obnovo infrastrukturne opreme bo načrtovana po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnic ali druge infrastrukture se bo težilo k sočasno obnovi vseh obstoječih infrastruktur.

(3)Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.

(4)Opremljanje stavbnih zemljišč za gradnjo se izvaja na podlagi programa opremljanja. Programe opremljanja se pripravi na podlagi tega prostorskega načrta ali na podlagi OPPN. Program opremljanja mora biti usklajen s sprejetimi državnimi operativnimi programi za posamezna območja.

(5)Sistem javnega potniškega prometa se bo načrtoval v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije (zagotavljanje JPP do večjih zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe …). Zaradi izboljšanja ponudbe javnega prevoza in racionalnejše porabe sredstev bo občina proučila možnosti za integracijo šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebno infrastrukturo za njihovo izvedbo. 14. člen (cestno omrežje, omrežje kolesarskih in pešpot, mirujoči promet)

(1)Obstoječa državna cesta R 1 210 Zgornje Jezersko, Spodnje Jezersko, ki povezuje obe naselji ter območje občine s sosednjimi občinami in državo Avstrijo, se bo izboljševala z rekonstrukcijami posameznih odsekov.

(2)Predvidene rekonstrukcije oziroma novogradnje morajo omogočiti dostop do obstoječih in predvidenih objektov.

(3)Lokalne ceste in javne poti se uredijo v primeren cestni profil s koridorji za pešce in kolesarje z upoštevanjem prostorskih danosti in kategorizacije cest in poti.

(4)Hodniki za pešce se dogradijo ob regionalni cesti in posameznih lokalnih cestah in odsekih skozi naselje v minimalni širini 1,5 m.

(5)Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.

(6)Občina bo v poljubnem zaporedju pričela z izvedbo vzpostavitve parkirišč ob lokalni cesti, ki vodi k Planšarskemu jezeru, na območju centra in ob cesti k cerkvi sv. Ožbolta.

(7)Predvidena so tudi parkirišča na območju Ravenske Kočne. 15. člen (komunikacijska infrastruktura)

(1)Na območju Občine Jezersko je predvidena izgradnja telekomunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na območju vseh novogradenj. Predvideva se izgradnja telekomunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. Kolikor je mogoče, je potrebno uskladiti izgradnjo telekomunikacijskega omrežja in ostale infrastrukture.

(2)V občini se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Na Rezmanovem je predvidena izgradnja antenskega stolpa za zagotavljanje komunikacijskih potreb Elektro Gorenjska za območje Jezerskega in doline Kokre.

(3)Na območju občine se nahaja RTV pretvornik (na Rezmanovem), ki sprejema signal s pretvornika na Krvavcu.

(4)Za zagotavljanje storitev mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. GSM signali se pokrivajo preko baznih postaj Mobitela (gasilski dom in Rakežovo) in operaterja Simobil (Žaga v Ravnem).

(5)Na področju telekomunikacijske infrastrukture so na območju občine omogočene storitve klasične telefonije, ISDN, ADSL, vgrajuje se optični kabel.

(6)Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se v največji možni meri uporabljajo površine obstoječega javnega dobrega. 16. člen (energetska infrastruktura)

(1)Električno omrežje: Občina Jezersko se napaja iz RTP 110/20 kV Primskovo preko 20 kV srednje-napetostnega (SN) voda. SN vod je izveden deloma kot daljnovod, deloma kot kablovod. Glavna veja SN voda poteka po dolini reke Kokre do Jezerskega vrha. Iz glavne veje SN voda so izvedeni posamezni radialni odseki, preko katerih se napajajo posamezni zaselki in gorske kmetije. Na Jezerskem vrhu stoji TP Jezerski vrh, preko katere je omogočeno rezervno napajanje iz sosednje države Avstrije.

(2)Oskrba z električno energijo – Na območju OPN se pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežje predvideva zamenjava prostozračnih vodov za kabelske, zamenjava (povečevanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav odgovarjajočega prereza ter zamenjava okolju neprijaznih transformatorskih postaj s sodobnimi postajami. – Razvoj SN 20 kV omrežja na področju Občine Jezersko obravnava v študija »Redos 2040: Razvoj elektrodistributivnega omrežja Elektra Gorenjska – Kranj, Brnik in Tržič« EIMV. – Predvidena je elektrifikacija spodnjjih postaj tovornih žičnic v Ravenski Kočni ter Češke koče, Kranjske koče in Štularjeve planine. – Na območju Občine Jezersko zaradi žledu od leta 2014 poteka intenzivno kabliranje obstoječega SN daljnovoda, ki je bil ob ujmi zelo prizadet. Ob tem je bila zgrajena tudi meddržavna 20 kV povezava med Slovenijo in Avstrijo na Jezerskem Vrhu, ki nudi rezervno napajanje na obeh straneh. S temi ukrepi se bo kvaliteta napajanja porabnikov na območju Občine Jezersko močno povečalo, znižali pa se bodo stroški vzdrževanja. – Na območju Občine Jezersko se z razvojem turizma pojavljajo želje po elektrifikaciji nekaterih gorskih koč, ki bi se povezale na obstoječe distribucijsko elektroenergetsko omrežje. Razvojni načrti so pripravljeni v skladu s trenutnimi trendi porabe električne energije in razvojnimi načrti izgradnje infrastrukture, ki so opredeljeni v veljavni študiji REDOS in elaborati razvoja elektroenergetskega omrežja. Načrti so dolgoročni in se bodo sproti spreminjali in prilagajali glede na razvoj območja.

(3)Obnovljivi viri energije – Spodbuja se uporabo vseh vrst obnovljivih virov energije: sončne, geotermalne energije, lesne biomase in drugih ob upoštevanju prostorske, okoljske in družbene sprejemljivosti.

(4)Daljinsko ogrevanje – Dolgoročno se predvidi možnost daljinskega ogrevanja območja centra Zg. Jezerskega. 17. člen (infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)

(1)Vodooskrba – Občina bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vodne vire in po potrebi gradila nove in vzdrževala obstoječe dele vodovodnega sistema. – Območja razpršene poselitve v vznožju Karavank so vezana na lastna vodna zajetja. – Območje izvira Anclovo je zavarovano z uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju Občine Jezersko.

(2)Odvajanje in čiščenje odpadnih voda – Na območju naselja Zgornje Jezersko je zgrajen kanalizacijski sistem s priključkom na čistilno napravo – ČN Zg. Jezersko s kapaciteto 800 PE, kar zadošča za prispevno območje naselja Zg. Jezersko. – Druga faza izgradnje kanalizacijskega sistema je predvidena od Stare pošte mimo Jezera do Lovskega doma. – Tretja faza naj bi zajela območje cerkve sv. Andreja, Šenkovo domačijo, Jenkovo in Štularjevo domačijo. – Na območjih razpršene poselitve in razpršene gradnje se predvidi odvajanje in čiščenje odpadnih vod v individualnih sistemih za čiščenje odpadnih vod in sicer v klasične, mehansko-biološke ali rastlinske čistilne naprave. Vsi individualni sistemi morajo biti vključeni v sistem nadzora. Zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata. – Pri Češki koči in pri koči na Vadinah sta že zgrajeni čistilni napravi z zmogljivostjo 15 PE. – Objekti razpršene gradnje se lahko komunalno opremijo, če so legalno zgrajeni (predvsem z vidika varstva okolja).

(3)Ravnanje z odpadki – Na območju Občine Jezersko je že vzpostavljen sistem zbiranja odpadkov z ekološkimi otoki in na zbirnem centru v komunalni coni. – Ravnanje z odpadki bo občina urejala v okviru regijskega projekta za zagotavljanje organiziranega odvoza in deponiranja. – Ureditev zbirnega centra odpadkov je predvidena na obstoječi lokaciji Komunalna cona Jezersko – Remont. – Organski odpadki se zbirajo na hišnih vrtovih ali v Komunalni coni Jezersko. – Gradbeni in izkopni odpadki se odlagajo na območju opuščenega nelegalnega kopa v Kvancih.

(4)Pokopališča – Staro pokopališče pri cerkvi sv. Andreja deluje v obstoječem obsegu. – Pokopališče pri cerkvi sv. Ožbolta je dolgoročno možno širiti. Na njem je predviden tudi prostor za pokop ob veliki nesreči. Pokopališče je opremljeno s poslovilno vežico. 2.

1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
2. člen (določitev območij naselij) Okvirna območja naselij, ki obsegajo območja obstoječih stavbnih zemljišč in predvidenih širitev so: – Zgornje Jezersko – center, Žabji trg, Stara pošta in območja razpršene poselitve; – Spodnje jezersko s Spodnjim krajem, Podlogom, Zgornje Fužine in območja razpršene poselitve.
3. člen (usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)

(1)Razvoj obeh naselij temelji na ohranjanju obstoječe vloge ter vzorca avtohtone razpršene poselitve. Upošteva se obstoječa morfologija naselij ter preprečuje širitev poselitve na območja varovanj. Razvoj naselij je usmerjen navznoter, tako da se izrabijo obstoječi opuščeni ali slabo izkoriščeni objekti oziroma zemljišča, na katerih so ti objekti.

(2)Večje površine za gradnjo so predvidene znotraj območja naselja Zgornje Jezersko, območje se ureja z OPPN. Pri predvideni zgostitvi so upoštevani kriteriji za zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja, dostopnost do osrednjih in družbenih dejavnosti, združljivosti dejavnosti, upoštevanje reliefnih in morfoloških značilnosti, prometne dostopnosti ter bližine javnega potniškega prometa. Območje je možno priključiti na komunalno infrastrukturo (dostop, vodovod, elektro in kanalizacijski sistem s ČN).

(3)Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti.

(4)Širitev poselitve v območju kulturne krajine ni dovoljena, prednostno se poselitev usmerja v obstoječe objekte.

(5)Ob umeščanju novih dejavnosti ali širitvi obstoječih se upošteva omejitvene dejavnike: poplavna območja, vodovarstvena območja, naravne in kulturne kakovosti.

(6)Celovito se prenovi območje Hotela Kazina in Kazinskih hlevov in območje mejnega prehoda Jezerski vrh.

(7)Pri načrtovanju prenove je potrebno upoštevati ohranjeno identiteto naselja in njegovega dela.

(8)Na območjih razpršene poselitve je predvidena revitalizacija posameznih kmečkih gospodarstev. 20. člen (usmeritve za varovanje območja prepoznavnosti)

(1)Na celotnem območju Občine Jezersko so z vidika krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora že določena varovana območja. Usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti se vključuje v vse prostorske, razvojne in sektorske programe za zagotavljanje ustreznega razvoja kulturne krajine in druge kulturne dediščine.

(2)Na državnem nivoju sta kot območji izjemne krajine opredeljena kulturna krajina Jezerskega, ki je pomembna iz ekološkega in estetskega vidika, in območje nacionalne prepoznavnosti Jezersko. Za območje nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine je značilna velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne, pogosto zgodovinsko pogojene povezave.

(3)Znotraj dediščine kulturne krajine na Jezerskem se varujejo predvsem kompleksi domačij in njihova umestitev v prostor, značilna parcelacija, sistem potokov in živic, morene in druge reliefne značilnosti, gozdni rob ter značilni pogledi na prostorske dominante (naravne in kulturne). Vsi posegi morajo biti usklajeni s tipološkimi zakonitostmi arhitekturne in naravne krajine.

(4)Za celotno območje nacionalne prepoznavnosti je potrebno načrtovanje revitalizacije in rehabilitacije degradiranih območij.

(5)Na območju nacionalne prepoznavnosti je ob vseh posegih treba ohranjati: – zgodovinski značaj poselitve, – zasnovo poselitve (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), – odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom, – prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (travniški sadovnjaki, večja in pomembnejša drevesa v naselju, drevesa sredi kmetijskih površin, živice in vodotoke, gozdne površine), – kozolce v njihovem razmerju do prostora, – prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti itd.), – naravne in druge meje rasti ter robove naselja, – podoba naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina), – odnose med naseljem in okolico (vedute naselja in iz njega), – stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.).

(6)Dejavnike prepoznavnosti se obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost območja za prebivalce, obiskovalce in investitorje. V teh območjih se spodbuja dejavnosti, kot so trajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti in podobno.

(7)Preprečiti je potrebno negativni vpliv infrastrukturnih in drugih objektov ali posegov na prepoznavnost krajine. 21. člen (območja za širitev)

(1)Prostorske možnosti za razvoj dejavnosti bo občina zagotavljala tudi s širitvami in zaokrožitvami naselij. Širitev se prvenstveno usmerja v center Zg. Jezerskega in v Podlog in Spodnji kraj Sp. Jezerskega.

(2)Na območjih razpršene poselitve so predvidene posamezne širitve in funkcionalne zaokrožitve za potrebe dejavnosti na kmetijah in za potrebe turizma.

(3)Nova razpršena gradnja ni dovoljena, širitve razpršene gradnje prav tako ne. 22. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)V naseljih prevladuje osnovna dejavnost – bivanje, dovoljeno je umeščanje različnih za bivalno okolje nemotečih dejavnosti z namenom oskrbe prebivalstva, dviga kvalitete življenja in zagotovitve novih delovnih mest v občini.

(2)Stanovanjske dejavnosti: – v naselju Zg. Jezersko se bo stanovanjska gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov vršila na nezazidanih stavbnih zemljiščih znotraj naselja; – gradnja večstanovanjskih (največ štiri stanovanja) objektov se bo širila pri Kovaču v Kvancih; – v naselju Sp. Jezersko se bo stanovanjska dejavnost ohranjala in delno širila na območju Spodnjega kraja in Podloga; – območja počitniških objektov niso predvidena.

(3)Območja družbenih dejavnosti se ohranjajo v obstoječem obsegu.

(4)Območja turistične dejavnosti se razvijajo v centru naselja Zg. Jezersko, na območju mejnega prehoda Jezerski vrh in ob Planšarskem Jezeru. Manjši družinski hoteli se lahko umeščajo v stanovanjsko dejavnost. Turistična dejavnost se prioritetno umešča v območja razpršene poselitve.

(5)Območja proizvodnih dejavnosti se umešča na območjih razpršene poselitve, na območju komunalne cone Jezersko – Remont in v gospodarski coni Gaštej – Plaznik. 23. člen (ohranjanje območij razpršene poselitve)

(1)Pri umeščanju objektov se upošteva oblika funkcionalnih območij razpršene poselitve in zagotavlja ohranjanje kulturne krajine.

(2)Na območju razpršene poselitve je investitor novogradnje za potrebe bivanja dolžan sam zgraditi dostop do kategorizirane občinske ceste. Novogradnje na območjih razpršene poselitve je obvezno priključiti na individualni čistilni sistem v obliki MČN. 24. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Na območjih večje ohranjenosti avtohtonega stavbarstva se ohranja identiteta posameznih značilnosti naselja in objektov na območju arhitekturne krajine s povzemanjem identitete oblike avtohtonega stavbarstva pri novogradnjah.

(2)Razvijajo se prepoznavna podoba, merilo in krajinski okvir, prenavlja in sanira se degradirana območja, omogoči se dobro funkcioniranje naselja, uveljavlja se celostno varstvo stavbnih in naselbinskih vrednot.

(3)Razvoj naselij se prilagaja geometriji obstoječih reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij ter smerem in konfiguraciji zazidave.

(4)Zagotavlja se ohranjanje obstoječih zelenih površin in urejanje novih z namenom razvijanja socialnih funkcij.

1. člen (usmeritve za razvoj v krajini) Razvoj dejavnosti v krajini mora slediti naslednjim usmeritvam: – ohranja se kontinuiteta poselitvenega in obdelovalnega vzorca; – ohranja se značilna naselbinska, krajinska in arhitekturna tipologija in morfologija; – dejavnosti se usmerja tako, da ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto; – razvijajo se potenciali za primarne dejavnosti s poudarkom na kmetijstvu in gozdarstvu, ki sta pomembna dejavnika ohranjanja kulturne krajine; – ohranja se preplet različnih dejavnosti v krajini zlasti z namenom omogočanja rekreacije na prostem in privlačnosti odprtega prostora; – preprečujejo se negativni posegi v prostor, ki bi spremenili kvalitetne prvine kulturne krajine; – preprečuje se tveganje za naravne nesreče ter ohranja vodne vire; – zagotavlja se pogoje za kvalitetno in varno bivalno okolje.
2. člen (usmeritve za prostorski razvoj kmetijstva)

(1)Zasnova prostorskega razvoja kmetijstva izhaja iz razvrstitve kmetijskih zemljišč na najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki so notranje členjena na območja z omejitvami zaradi varovanih naravnih vrednot, kulturne dediščine in škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih območij virov pitne vode. Na območjih s slabšimi pridelovalnimi pogoji se razvija dopolnilne dejavnosti in programe ter se kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine in preprečevanjem zaraščanja kmetijskih površin. Zagotavlja se dolgoročni razvoj in ohranjanje obstoječih obdelovalnih površin in varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

(2)Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja, kot sta ekološko kmetovanje in pašna oziroma mešana živinoreja, ter tiste prostočasne aktivnosti, ki so s kmetijsko dejavnostjo združljive, kot npr. sprehajanje, tek, kolesarjenje po obstoječih kolovoznih poteh.

(3)Novogradnje in obnove kmetijskih objektov morajo upoštevati avtohtone značilnosti oblikovanja glede razmerij tlorisnih, fasadnih in stavbnih mas ob uvajanju sodobnih arhitektonskih/oblikovalskih in izvajalskih praks in določil veljavne zakonodaje. 27. člen (usmeritve za prostorski razvoj gozdarstva in lovstva)

(1)Gozdove se ohranja kot pomemben naravni vir z namenom ohranitve njihovih temeljnih funkcij: proizvodne, ekološke in socialne.

(2)Na strmih pobočjih se gozdove ohranja zaradi njihove varovalne funkcije. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju biotske raznovrstnosti, še posebej na ekološko pomembnih območjih in območjih naravnih vrednot.

(3)Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se ohranjajo obstoječi dostopi do gozdnih zemljišč, pri čemer pa se odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami vsakokratno preverja z vidika okoljske sprejemljivosti: tako z vidika ohranjanja vodnih virov kot tudi varstva narave, stabilnosti tal itd.

(4)Gozdnogospodarski posegi se izvajajo tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Živalski svet je sestavni del gozdnega ekosistema in potrebuje posebno skrb ter obravnavo. Pester živalski svet ter usklajeno razmerje med rastlinskim in živalskim svetom je osrednjega pomena za uspešno sonaravno in trajnostno gospodarjenje ter pogoj za resnično mnogonamenskost. Skrb za živalski svet je tako vgrajena v celotno gospodarjenje z gozdovi.

(5)Na območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove, obvodne koridorje in druge krajinske elemente (gruče dreves in posamezna drevesa) v čim bolj naravnem stanju.

(6)Za izboljšanje živalskih razmer prostoživečih živali se ukrepi neposredno nanašajo na naslednje splošne usmeritve: naravnejša vrstna sestava, povečanje listavcev in jelke v lesni zalogi, naravno obnavljanje vseh drevesnih vrst, ohranitev negozdnih osredkov, ohranjanje in vzpostavitev mirnih con.

(7)Ostali potrebni ukrepi so: vzdrževanje obstoječe travne površine, odstranitev žičnih ograj v območju nekdanjih obor, ohranjanje vodnih virov in kaluž, prepuščanje debelih dreves naravnemu propadu tudi v večnamenskih gozdovih ter v gozdovih, kjer so rastišča divjega petelina, zmanjšati intenzivnost gospodarjenja in skozi te predele opustiti gradnjo gozdnih cest in vlak. 28. člen (usmeritve za prostorski razvoj upravljanja z vodami)

(1)Vode se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena. Občina si mora prizadevati za varstvo vseh vodnih virov, saj voda poleg gozda predstavlja strateško najpomembnejšo surovino.

(2)Prostorski razvoj upošteva naravne procese, ki neposredno ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju, tako da se na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki posredno ali neposredno povečajo tveganje za te procese.

(3)Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen izjemoma kot to določa zakon s področja upravljanja z vodami. Redno vzdrževanje vodotokov se usmerja k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, ki se redno obnavljajo na način, predpisan s področno zakonodajo.

(4)V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug in obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. V obvodnem pasu se v območju z naravovarstvenimi statusi ohranjajo obstoječa morfologija, hidrologija in naravni procesi.

(5)V skladu z ukrepi se zagotavlja varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami. Pri tem se uveljavlja načelo sonaravnosti in upoštevanje naravne dinamike vodotokov.

(6)Zagotavlja se kvalitetno in zadostno oskrbo s pitno vodo in varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter se spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Skrb za ohranjanje količin in kakovosti zajetih in nezajetih vodnih virov vključuje nadzor nad uresničevanjem režimov vodovarstvenih območij z urejanjem sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Načrtovanje prostorskih ureditev na območju voda in obvodnih zemljišč se zagotavlja tudi z varstvom naravnih vrednot in ohranjanjem biotske raznovrstnosti.

(7)Posegi na vodovarstvenih območjih so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih državnih predpisov o zavarovanju vodnih virov ter s soglasjem pristojnega organa. 29. člen (usmeritve za prostorski razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti)

(1)Zasnova turizma in prostočasnih dejavnosti temelji na pestrosti ohranjenega in negovanega naravnega okolja in bogate kulturne dediščine ter dobre dostopnosti. Občina Jezersko mora postati prepoznavno turistično rekreacijsko območje z navezavo na širša regijska turistična območja gorenjske in ljubljanske regije ter sosednje Avstrije.

(2)Razvoj turizma se razvija v okviru turističnih kmetij in manjših družinskih hotelov. Prioritetno se pristopi k revitalizaciji območja hotelov v centru Zg. Jezerskega in revitalizaciji kmečkih gospodarstev.

(3)Zaradi zgodovinsko pogojenega razvoja dejavnosti v krajini je občina privlačna za razvoj dejavnosti, kot so planinarjenje, pohodništvo, gorsko kolesarjenje, turno smučanje, sankanje, drsanje in smučanje, kar se vključuje v turistično ponudbo, kot tudi dopolnilno dejavnost na kmetijah in na planinah.

(4)V okviru razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti se obnavljajo, posodabljajo in dopolnjujejo ureditve in objekti za razvoj rekreacije (nogomet, košarka, odbojka, trim steza, jahanje, adrenalinski park ipd.), in sicer na območjih z opredeljeno namensko rabo za te dejavnosti ter urejeno predpisano komunalno opremo.

(5)Za potrebe zimskih športov se oživi smučišče Mali vrh in uredita smučišči ob Planšarskem jezeru – družinsko smučišče pod kmetijo Kropivnik in smučišče Sibirija. Dolgoročno je predviden poseg na območju Jezerskega vrha, tik ob državni meji se uredi smučišče v povezavi s sosednjo Avstrijo. Za predvideni poseg je obvezna presoja vplivov na okolje.

(6)Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območjih kmečkih gospodarstev se sonaravno urejajo šotorišča, kamp se uredi ob Stari pošti, na območju adrenalinskega parka se prav tako predvidi kamp ali šotorišče. 30. člen (usmeritve za varstvo kulturne dediščine)

(1)Prostorski razvoj v občini se usmerja tako, da se celostno ohranja kulturno dediščino ter značilno poselitveno, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Hkrati se dediščino vključuje v razvoj turizma ter se objekte in območja dediščine ureja skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(2)Varstvo kulturne krajine se spodbuja skozi sistem prostorskega načrtovanje in ob ohranjanju tradicionalnih rab prostora. Urbanizacija ne sme vplivati na kakovost in tipologijo dediščine, kulturne krajine in na območje nacionalne prepoznavnosti.

(3)Za potrebe prostorskega načrtovanja se varuje vplivno območje kulturne dediščine, ki je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. Ker je celotno območje Jezerskega območje nacionalne prepoznavnosti, vplivna območja niso posebej zarisana. Vpliv vseh posegov se presoja z vidika možnih vplivov na prostorski pomen dediščine in z vidika možnih vplivov na krajinsko sliko gravitacijskega območja dediščine.

(4)Novi posegi v prostor naj se izogibajo arheološkim najdiščem. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij je dovoljeno posegati pod pogojem, kadar ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav ter pozitivnega mnenja pristojne službe za ohranjanje kulturne dediščine. Pri gradnji zahtevnih objektov in objektov GJI se zagotovi arheološke raziskave na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine.

(5)Preprečuje se upadanje števila objektov kulturne dediščine zaradi slabega gospodarjenja z njimi in nelegalnih posegov v prostor (nelegalne rušitve). V okviru varstva dediščine se posege pripravlja v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji, določenimi za varstvo posameznih tipov kulturne dediščine.

(6)Kulturna dediščina je prikazana v stanju prostora. 31. člen (usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)

(1)Na območju občine se nahajajo posebna varstvena območja Natura 2000 – p POO, POO Kamniško-Savinjske Alpe, (SI3000264), POO Karavanke (SI3000285); POV Grintovci (SI5000024), na skrajnem SZ robu občine se nahaja tudi POV Karavanke (SI 5000030), kjer se upoštevajo splošne varstvene usmeritve za območja Natura 2000.

(2)Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se na naravni vrednoti ne izvajajo, razen če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti ter se pri tem v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave predvidi omilitvene ukrepe.

(3)Na ekološko pomembnem območju (EPO) se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov zavarovanih rastlinskih ali živalskih vrst, in sicer tako, da se ohranja evidentirane lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali rabo. V primeru, da se posegom na EPO ni mogoče izogniti, se te načrtujejo tako, da je negativni vpliv čim manjši, ponovno pa se omogoči povezanost habitatov in populacij, če je bila ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.

(4)Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se zagotavlja obstoječa ali povečana naravna razširjenost habitatnega tipa, raba, ki zagotavlja dolgoročno ohranitev obstoječega habitatnega tipa, in tako, da se zagotavlja njihovo ugodno stanje v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov. Ohranja se varovane habitatne tipe, prav tako pa visokodebelne travniške sadovnjake, gozdne otoke, gruče in linije dreves, posamezna drevesa, obvodne pasove in zamočvirjena območja znotraj kulturne krajine ter suha negnojena travišča.

(5)Za vse dejavnosti na območju z naravovarstvenimi statusi je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.

(6)Območja z naravovarstvenim statusom so razvidna iz Prikaza stanja prostora. 32. člen (usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)V zemljišče se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Ne sme se posegati: – z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; – s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; – z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča; – s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(2)Splošni ukrepi za zmanjševanje tveganja na območjih potencialnih naravnih in drugih nesreč: – razmeščanje dejavnosti v prostoru izven območij potencialnih nesreč; – ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih; – nadzor aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.

(3)Na poplavnem območju so prepovedane gradnje in posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna.

(4)Na drugih območjih občine naj se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem površja, preveri gibanje nivoja podtalne vode.

(5)Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.

(6)Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči.

(7)Skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Jezersko so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja, pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: – Lokacije sirene je v gasilskem domu, Zgornje Jezersko

1. – Zbirno mesto za reševalne ekipe je v gasilskem domu Zgornje Jezersko
2. – Helioport v EUP ZGJ12 Zgornje Jezersko – Helioport. – Pokopališča: na obeh obstoječih pokopališčih so proste kapacitete, na pokopališču ob cerkvi sv. Ožbolta je možna tudi širitev. – Pokopališča za živali: poginule živali se pokopljejo ob vsaki posamični kmetiji. – Deponija ruševin je v opuščenem peskokopu v Kvancih. – Sanitetni sprejemališči sta v gasilskem domu Zgornje Jezersko 85 in v zdravstveni ambulanti Zgornje Jezersko
3. – Zbirno mesto gradbene mehanizacije je v komunalni coni Remont na Zgornjem Jezerskem. – Zbirni mesti za materialno pomoč sta v gasilskem domu Zgornje Jezersko 85 in v kulturnem domu Korotan. – Zbirni mesti tuje pomoči sta v gasilskem domu Zgornje Jezersko 85 in v kulturnem domu Korotan. – Lokacije za postavitev zasilnih bivališč: uporabijo se travniške površine ob helioportu. – Na območju občine bodo v okviru usmeritev za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.

(8)Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi plazenja, erozije, poplav in zaradi nesreč z nevarnimi snovmi. 33. člen (območja za potrebe obrambe)

(1)V Občini Jezersko je za potrebe obrambe opredeljeno območje Virnikova planina, in sicer kot območje možne izključne rabe za potrebe obrambe.

(2)Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe predstavljajo varstveni režim v prostoru in so območja, ki so primarno namenjena drugim potrebam v izrednem ali vojnem stanju in krizi, ter za usposabljanje, v miru pa se jih lahko uporabi za obrambne potrebe v souporabi.

1. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) PIP določajo pogoje za načrtovanje posegov v prostor glede namembnosti, lege, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varovanja zdravja ljudi. 3 IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 3.1 Splošne določbe
2. člen

(1)Izvedbeni del OPN določa za celotno območje občine: – enote urejanja prostora, – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – posebne prostorsko izvedbene pogoje po posameznih enotah urejanja prostora, – območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) in – usmeritve za izdelavo OPPN.

(2)Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javnopravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. 36. člen (stopnja natančnosti mej)

(1)Meje enot urejanja prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek parcelacije, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru. 3.2 Enote urejanja prostora 37. člen (splošna določila)

(1)Enote urejanja prostora (EUP) so določene za celotno območje Občine Jezersko skladno z namensko rabo prostora. EUP je enovito območje, določeno na podlagi analize skupnih značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov, strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev.

(2)Podrobnejša namenska raba prostora je v posamezni enoti urejanja določena po načelu pretežnosti.

(3)EUP so za območja naselij označene z tročrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja in zaporedne številke enote/podenote.

(4)Za posamezno enoto urejanja prostora (EUP) veljajo: – splošni prostorsko izvedbeni pogoji (PIP) za istovrstna območja in površine po namenu, razen če v posebnih prostorsko izvedbenih pogojih (PPIP) ni določeno drugače; – določila za dopustno izrabo prostora, ki so opredeljena za posamezne vrste namenskih rab; – varstveni in drugi režimi.

(5)EUP, na katerih je predviden občinski podrobni prostorski načrt, je označena z oznako OPPN.

(6)Za EUP, v katerih se nahaja kulturna dediščina, veljajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine in PPIP, če so za dediščini pripadajočo EUP določeni. Kulturna dediščina je razvidna iz prikaza stanja prostora.

(7)Za EUP, v katerih se nahajajo naravne vrednote, veljajo PIP za celostno ohranjanje naravnih vrednot ali PPIP. Naravne vrednote so razvidne iz prikaza stanja prostora. 3.3 Območja namenske rabe prostora 38. člen (splošna določila o namenski in podrobnejši namenski rabi prostora) I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S OBMOČJA STANOVANJ, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in so členjena na podrobnejšo namensko rabo: SS stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi SK površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju SP površine počitniških objektov, ki so namenjene za počitek A OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE C OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim in bivanju; CU osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnih ali novih jeder, kjer gre za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje I OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI IG gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim B POSEBNA OBMOČJA BT površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev Z OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ZS površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem ZP parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju ZK pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle P OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN PC površine cest PO ostale prometne površine PH helioporti O OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE O okoljska infrastruktura s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki E OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE T OBMOČJA TELEKOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K1 najboljša kmetijska zemljišča K2 druga kmetijska zemljišča III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G GOZDNA ZEMLJIŠČA G območja gozdov, zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom z gozdovih določena kot gozd IV. OBMOČJA VODA V OBMOČJA VODA VC celinske vode VI območja vodne infrastrukture V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ L OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN LN območja mineralnih surovin oo OSTALA OBMOČJA

(2)Preko območij podrobnejše namenske rabe segajo območja sekundarne rabe. To so varstveni pasovi vodnih virov, območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine ter varovanja in varstveni pasovi gospodarske javne infrastrukture.

(3)Namenska raba prostora je prikazana na kartah v merilu 1:5000 »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobne namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(4)Preglednica enot urejanja prostora EUP OZNAKA EUP NAZIV OPPN OZNAKA NAMENSKE RABE SPJ 01 Spodnje Jezersko – Podlog PC, K2, SS SPJ 02 Spodnje Jezersko – Bajte SS, PC, K2 SPJ 03 Spodnje Jezersko – Zgornje Fužine SS SPJ 04 Spodnje Jezersko – kmetija Kovk A SPJ 05 Spodnje Jezersko – marof Kovk A SPJ 06 Spodnje Jezersko – Lindav A SPJ 07 Spodnje Jezersko – kmetija Rezman A SPJ 08 Spodnje Jezersko – kmetija Ažman A SPJ 09 Spodnje Jezersko – cona Gaštej – Plaznik SS, IG SPJ 10 Spodnje Jezersko – Planina Javornik K2, G SPJ 12 Spodnje Jezersko – peskokop Za vrati OPPN LN SPJ 13 Spodnje Jezersko – kmetija Močnik A SPJ 14 Spodnje Jezersko –Spodnji kraj SS, VC SPJ 15 Spodnje Jezersko – ostali del PC, E, K2, G, VC, OO SPJ 16 Spodnje Jezersko – Ovčja koča A SPJ 17 Spodnje Jezersko – Praprotnikova koča A SPJ 18 Spodnje Jezersko – Gozdarska koča A SPJ 19 Spodnje Jezersko – Lovska koča A SPJ 20 Spodnje Jezersko A SPJ 21 Spodnje Jezersko – Podlog A SPJ 22 Spodnje Jezersko – Kovk A SPJ 23 Spodnje Jezersko – Punčuh A SPJ 24 Spodnje Jezersko – Kovkova žaga A SPJ 25 Spodnje Jezersko – Kovkov mlin A ZGJ 01/1 Zgornje Jezersko – Center CU ZGJ 01/2 Zgornje Jezersko – Center VC, SS ZGJ 01/3 Zgornje Jezersko – Center CU ZGJ 01/4 Zgornje Jezersko – Center ZP, ZK, PC ZGJ 01/5 Zgornje Jezersko – Center ZP ZGJ 01/6 Zgornje Jezersko – Center VC, ZS ZGJ 01/7 Zgornje Jezersko – Center ZP ZGJ 01/8 Zgornje Jezersko – Center ZP ZGJ 01/9 Zgornje Jezersko – Hoteli OPPN BT ZGJ 02 Zgornje Jezersko – Pri Kovaču OPPN SS ZGJ 03 Zgornje Jezersko – Kvanci SS ZGJ 04 Zgornje Jezersko – ostali del G, PC, VC, OO, K2, K1 ZGJ 05/1 Zgornje Jezersko – Kulturna krajina PC, K1, K2, G, VC, VI, OO ZGJ 05/2 Zgornje Jezersko – Kulturna krajina A ZGJ 05/3 Zgornje Jezersko – Kulturna krajina A ZGJ 05/4 Zgornje Jezersko – Kulturna krajina A ZGJ 05/5 Zgornje Jezersko – Kulturna krajina A ZGJ 05/6 Zgornje Jezersko – Kulturna krajina A ZGJ 05/7 Zgornje Jezersko – Kulturna krajina A ZGJ 05/8 Zgornje Jezersko – Kulturna krajina A ZGJ 05/9 Zgornje Jezersko – Kulturna krajina A ZGJ 06 Zgornje Jezersko – Komunalna cona Jezersko – Remont O ZGJ 07 Zgornje Jezersko – Adrenalinski park OPPN ZS ZGJ 08 Zgornje Jezersko – smučišče Mali vrh K2, G, BT ZGJ 09 Zgornje Jezersko – Pri jezeru OPPN BT ZGJ 10 Zgornje Jezersko – parkirišča jezero PC ZGJ 11 Zgornje Jezersko – Stara pošta SS ZGJ 12 Zgornje Jezersko – Helioport K2 ZGJ 13 Zgornje Jezersko – kmetija Žarkovo A ZGJ 14/1 Zgornje Jezersko – kmetija Zg. Virnik A ZGJ 14/2 Zgornje Jezersko – kmetija Zg. Virnik – šotorišče K2 ZGJ 15 Zgornje Jezersko – kmetija Roblek A ZGJ 16 Zgornje Jezersko – kmetija Anko in Podvršnik A ZGJ 17 Zgornje Jezersko – kmetija Drnovšek A ZGJ 18 Zgornje Jezersko – kmetija Štular A ZGJ 19/1 Zgornje Jezersko – kmetija Šenk A ZGJ 19/2 Zgornje Jezersko – kmetija Šenk – šotorišče K2 ZGJ 20 Zgornje Jezersko – kmetija Jenk A ZGJ 21/1 Zgornje Jezersko – kmetija Kropivnik A ZGJ 21/2 Zgornje Jezersko – smučišče Kropivnik K2 ZGJ 22 Zgornje Jezersko – kmetija Ancelj A ZGJ 23 Zgornje Jezersko – kmetija Mlinar A ZGJ 24 Zgornje Jezersko – kmetija Muri A ZGJ 25 Zgornje Jezersko – kmetija Karničar A, CU ZGJ 26 Zgornje Jezersko – kmetija Spodnji Virnik A ZGJ 27 Zgornje Jezersko – kmetija Murn A ZGJ 28 Zgornje Jezersko – Rakeževo A ZGJ 29 Zgornje Jezersko – Podvršnik A ZGJ 30 Zgornje Jezersko – Jezerski vrh OPPN BT ZGJ 31 Zgornje Jezersko – Melišče pod Ravensko Kočno OPPN LN ZGJ 32 Zgornje Jezersko – ob cerkvi sv. Andreja CU, K2, A, PC ZGJ 33 Zgornje Jezersko – Žabji trg SS ZGJ 34/1 Zgornje Jezersko – kmetija Makek A ZGJ 34/2 Zgornje Jezersko – kmetija Makek – šotorišče K2 ZGJ 35 Zgornje Jezersko – peskokop Sp. Virnik OPPN LN ZGJ 36 Zgornje Jezersko – Vaniška žaga IG ZGJ 37 Zgornje Jezersko – Lehnjak OPPN PC, G, OO ZGJ 39 Zgornje Jezersko – Marof Makek A ZGJ 40 Zgornje Jezersko – smučišče Sibirija K2, G ZGJ 41 Zgornje Jezersko – žaga Makek IG ZGJ 42 Zgornje Jezersko – Gorniški center BT, K2 ZGJ 43 Zgornje Jezersko – Lovski dom A ZGJ 44 Zgornje Jezersko – Roblekova žaga A ZGJ 45 Zgornje Jezersko – Ankova karavla A, G ZGJ 46 Zgornje Jezersko – Murnovo A ZGJ 47 Zgornje Jezersko – Virnikova karavla/učni center GRS A ZGJ 48 Zgornje Jezersko – lovska koča Stanič A ZGJ 49 Zgornje Jezersko – Mošnikova planina A ZGJ 50 Zgornje Jezersko – Štularjeva planina A ZGJ 51 Zgornje Jezersko – Jenkova planina A, K2 ZGJ 52 Zgornje Jezersko – Češka koča A ZGJ 53 Zgornje Jezersko – Kranjska koča A ZGJ 54 Zgornje Jezersko – Partizanska bolnišnica Krtina A ZGJ 55 Zgornje Jezersko – V Kvancih A ZGJ 56 Zgornje Jezersko – V Kvancih A ZGJ 57 Zgornje Jezersko A ZGJ 58 Zgornje Jezersko A ZGJ 59 Zgornje Jezersko – Žagar A ZGJ 60 Zgornje Jezersko – Šenk A ZGJ 61 Zgornje Jezersko – Olip A ZGJ 62 Zgornje Jezersko – Smrečje A ZGJ 63 Zgornje Jezersko – Rubenik A ZGJ 64 Zgornje Jezersko – Cibašek A ZGJ 65 Zgornje Jezersko – Makekova bajta A ZGJ 66 Zgornje Jezersko – karavla Pečovnik A ZGJ 67 Zgornje Jezersko – karavla Jezerski vrh A 3.4 Skupni prostorsko izvedbeni pogoji 39. člen (dopustna izraba prostora)

(1)Za stavbe splošnega družbenega pomena v območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin) se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti.

(2)V območju dediščine Kulturne krajine Zgornjega Jezerskega in na območjih, kjer je prisotna kulturna dediščina, se ohranja faktor zazidanosti dejanskega stanja.

(3)V posamezni EUP se upošteva faktor zazidanosti dejanskega stanja. 40. člen (dopustni posegi) Na celotnem območju OPN Jezersko so dovoljeni naslednji posegi, razen če v tem odloku ni določeno drugače.

(1)Vzdrževanje obstoječih zakonito zgrajenih objektov in naprav: – Za obstoječe objekte in naprave: redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist; adaptacije, spremembe rabe in namembnosti, rekonstrukcije ter dozidave, nadzidave in gradnje (stavb in gradbeno inženirskih objektov), tako da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici, funkcionalne dopolnitve, odstranitve objektov, spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov in delov objektov v dejavnosti, ki so določene z namembnostjo posameznega območja urejanja, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja.

(2)Pri izvajanju vzdrževalnih del je potrebno upoštevati naslednja določila: – Pri rednih vzdrževalnih delih večstanovanjskih objektov, poslovno stanovanjskih objektov in objektov s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (šola, vrtec) je treba upoštevati: – dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in materialu, barvno pa se objekti morajo uskladiti s pogoji iz tega odloka; – pri obnovi fasad je treba upoštevati pogoje iz tega odloka; – pri vzdrževanju je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. – Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba za dela v zvezi z vzdrževanjem objektov pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(3)Gradnje – Gradnje so dovoljene za tiste objekte, katerih raba oziroma namembnost je skladna s podrobnejšo (prevladujočo ali dodatno dovoljeno) namensko rabo, kot je določena za enoto urejanja, v kateri se bo izvajala gradnja objekta, in če so njihovi vplivi na okolje v okvirih s predpisi dovoljenih vplivov na okolje. – Gradnje novih zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov na stavbnih zemljiščih. – Gradnja objektov (seniki, skednji, kmečke lope) po velikosti ne sme presegati dimenzij drugih objektov kmetije; objekti morajo biti zgrajeni z upoštevanjem tradicionalnih arhitekturnih vzorcev. – Dozidave, nadzidave in rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, ki so v skladu z namensko rabo območja, razen na objektih kulturne dediščine.

(4)Odstranitve objektov in delov objektov so dopustne: – če se s tem ne poruši stavbni red, kadar gre za novogradnjo, kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne infrastrukture oziroma urejanja javnih površin in kadar je predvidena rekultivacija. – Odstranitve objektov ali delov objektov kulturne dediščine niso dopustne; izjeme so primeri, ki jih določa Zakon o varstvu kulturne dediščine.

(5)Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo, če je zagotovljen zahtevan odmik od parcelne meje.

(6)V primeru obstoječega objekta ali ureditve, ki ima neprimerno dejavnost glede na določeno namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje zmanjšati na stopnjo, dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti dejavnosti na obstoječi lokaciji.

(7)Spremembe namembnosti so dovoljene pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja in dejavnostmi, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje.

(8)Legalizacije nedovoljenih in neskladnih gradenj so dopustne pod enakimi pogoji, kot veljajo za novogradnje.

(9)Za obstoječa degradirana območja in za obstoječe objekte, ki imajo neprimerno dejavnost glede na določeno namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe in vplive na okolje zmanjšati na stopnjo, dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti neprimerne dejavnosti na obstoječi lokaciji.

(10)Gradnje novih objektov na območjih kulturne dediščine vključno z dozidavo, nadzidavo in rekonstrukcijo ter odstranitvijo obstoječih objektov ali delov objektov kulturne dediščine so dopustne samo, če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.

(11)Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora upoštevati varstvene usmeritve. Na območjih z nepremično kulturno dediščino in na vplivnih območjih je pred načrtovanjem posegov in vzdrževalnih del potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

(12)Gradnje novih objektov na poplavno ogroženih območjih niso dovoljene do ugotovitve možnosti gradnje na osnovi razredov poplavne nevarnosti, ki so določeni v hidrološko hidravlični študiji.

(13)Na obstoječih objektih razpršene gradnje, ki so zgrajeni na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter nadzidave in dozidave za izboljšanje standarda, in sicer na zemljišču, ki je v izdanih dovoljenjih s področja graditve opredeljeno kot gradbena parcela. Za izvedbo dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji za posamezna območja namenske rabe glede na namen, ki mu je določen v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah obstoječih objektov razpršene gradnje je dovoljena gradnja tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni na površini podrobnejše namenske rabe z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje.

(14)Rekonstruiranje objektov, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se načrtuje in izvaja pod pogoji in s soglasjem pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. Na območjih dediščine so novogradnje možne le v primeru, da so vsi obstoječi objekti izkoriščeni in ne zadoščajo za zagotovitev potreb. Umestitev in oblikovanje novogradenj je treba utemeljiti z analizo objektov posameznega območja. Novi objekti morajo biti v volumnih podrejeni obstoječim.

(15)Rekonstrukcije obstoječih objektov se dovoli na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je namen obstoječega objekta skladen s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne namenske rabe in podrobnimi izvedbenimi pogoji za podenoto ali enoto urejanja prostora.

(16)Postavitev bivalnih kontejnerjev, kioskov, tipskih in drugih objektov in naprav ni dovoljena. 41. člen (dopustni objekti, naprave in ureditve gospodarske javne infrastrukture)

(1)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN Jezersko dopustni: – objekti, vodi in naprave vodovodnega omrežja; – objekti, vodi in naprave kanalizacijskega omrežja; – objekti, vodi in naprave vročevodnega omrežja; – omrežje javne razsvetljave; – podzemno elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje ter prostostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj in nadzemni komunikacijski vodi; – zbiralnice za odpadke; – objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah; – naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); – pločniki in pešpoti; – avtobusna postajališča; – kolesarske steze in dovozne ceste do objektov; – brvi in mostovi; – vodnogospodarske ureditve; – urejanje in vzdrževanje odprtih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov in površin za pešce); – ureditev dostopov za invalide; – vzdrževanje in urejanje cest; – urejanje in vzdrževanje parkirnih površin na stavbnih zemljiščih, če služijo osnovni namembnosti območja.

(2)Za vsa ostala dela, ki niso gradnja ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora pomenijo drug poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije, melioracije, krčitve gozda, prostori za skladiščenje lesa, velja, da morajo biti posegi načrtovani sonaravno. Za vse dejavnosti na območju z naravovarstvenimi statusi je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave. 42. člen (nezahtevni in enostavni objekti)

(1)V vseh EUP je dovoljena gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno s pogoji tega odloka, razen če ni za posamezno EUP prepovedana ali omejena le na določeno vrsto objekta.

(2)Postavitev reklamnih panojev (jumbo plakatov), svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega oglaševanja vseh velikosti in oblik je na območju občine prepovedana.

(3)Na območju EUPZGJ05 Zgornje Jezersko – Kulturna krajina se lahko pomožni kmetijsko – gozdarski objekti gradijo le na stavbnih zemljiščih, razen če v PPIP ni določeno drugače.

(4)Gradnja objektov: garaža, drvarnica, zimski vrt, lopa, vrtna uta in nadstrešnica je dovoljena le na stavbnih parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in v skladu s podrobno namensko rabo zemljišč.

(5)Nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe ni mogoče graditi na stavbnih parcelah večstanovanjskih objektov, na skupnih funkcionalnih zemljiščih, na zemljiščih javnega dobrega in območjih, ki se urejajo z OPPN, razen opreme javnega prostora ali če je v posamezni EUP dovoljeno.

(6)Vrste, velikost in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti v skladu s pogoji za posamezno območje namenske rabe in pogoji, navedenimi za posamezno EUP. V primeru, da je enostavni ali nezahtevni objekt predviden kot prizidek k matičnemu, se oblikovanje poenoti z matičnim objektom, streha nad njim pa je podaljšek obstoječe strešine.

(7)Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov z ravno streho ni dovoljena. Ravne pohodne strehe so dovoljene le pri objektih zaprtih/zastekljenih teras.

(8)Na območju občine se lahko postavijo pomožni kmetijsko-gozdarski objekti na obstoječih stavbnih zemljiščih, če so neposredno vezani na dejavnost kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

(9)Gradnja novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti na gozdnih zemljiščih (G) pod pogoji, da poseg ne ogroža sosednih zemljišč in obstoječe infrastrukture.

(10)Obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe morajo biti postavljene znotraj označenega naselja in na način, ki ga predpisuje lokalna skupnost. Oglaševanje na kmetijsko-gozdarskih objektih ni dovoljeno.

(11)Sprememba namembnosti enostavnega ali nezahtevnega objekta v objekt za stanovanjski ali poslovni namen ni dovoljena.

(12)Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti priključkov na GJI, razen kmetijsko-gozdarskih objektov, ki služijo namenu opravljanja dejavnosti kmetijskega gospodarstva: rastlinjak in hlev.

(13)Klimatskih naprav ni dovoljeno nameščati na ulične fasade objektov in na objektih kulturne dediščine. Klimatskih naprav ni dovoljeno postavljati na fasado in druge dele objektov tako, da bi imele moteče vplive na sosednje objekte, stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje. Klimatske naprave naj se na objekte nameščajo tam, kjer so vidno najmanj izpostavljene.

(14)Objekti za lastne potrebe – Objekti za lastne potrebe morajo biti grajeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Dovoljeni so le pritlični objekti. Kadar so zasnovani kot prizidki k osnovnemu objektu, se praviloma izvedejo tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem materialu in naklonu ali se priključi k osnovnemu objektu kot prečna streha. Če je objekt za lastne potrebe prostostoječ, se sleme strehe izvede v smeri daljše stranice. Strešne odprtine in frčade niso dovoljene. – Sprememba namembnosti nezahtevnega objekta za lastne potrebe, ki je bil postavljen oziroma zgrajen na osnovi priglasitve del ali lokacijske informacije, v objekt za stanovanjski ali poslovni namen ni mogoča.Prav tako niso mogoči samostojni infrastrukturni priključki nezahtevnih objektov za lastne potrebe na javno infrastrukturo, kot so vodovod, elektrika, kanalizacija. – Vetrolovov in zimskih vrtov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture.

(15)Ograje – Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se postavljajo žive meje (zasaditve z avtohtonimi grmovnicami), lesene ograje (plotovi, vereje ali lese) ali kombinacija žive meje z leso. Zidovi in druge masivne ograje ter kovane ograje niso dovoljene. Obstoječi kamniti zidovi – grajeni suhozidovi na območju dediščine (cerkva in pokopališč) se ohranjajo in obnavljajo. – Na stanovanjskih območjih višine ograj ne smejo presegati 1,00 m, kar ne velja za varovalne in igriščne ograje. Na območjih kulturne dediščine postavljanje protihrupnih ograj ni dovoljeno. – Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti parceli za gradnjo in ne proti dovozni cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika cestišča, oziroma je za njihovo postavitev treba pridobiti soglasje upravljavca ceste. – Ograjevanje zemljišč izven stavbnih zemljišč ni dovoljeno, razen v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter za potrebe kmetijstva, gozdarstva, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva voda. – Odmik ograje od sosednje parcele je minimalno 0,50 m. Ograja je lahko postavljena tudi na posestno mejo ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča. – Odmik ograj od zemljišč javnih cest je najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.

(16)Oporni zidovi – Oporne zidove višine 1,20 m je dovoljeno graditi na gradbenih parcelah na podlagi zahtev, ki izhajajo iz geomehanskega poročila, izdelanega za obravnavano parcelo. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah. Višina zemljišča na meji parcele za gradnjo mora biti prilagojena višini sosednje parcele. – Oporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani z upoštevanjem kvalitetnih principov gradnje in oblikovanja, ki so značilni za poselitveno območje Jezerskega. Izvedeni naj bodo iz naravnih materialov, kamniti oporni zidovi se izvajajo v maniri suhozida. Lahko so izvedeni tudi v lesu kot kašte in ozelenjeni z avtohtonimi rastlinami. Prioritetno se nivojska razlika terena izvaja s travnatimi brežinami. – Od sosednjega zemljišča morajo biti oporni zidovi odmaknjeni najmanj 0,50 m oziroma toliko, da so v celoti grajeni na parceli, h kateri se gradijo. Ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa so lahko zgrajeni tudi na parcelni meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih. – Odmik opornih zidov od zemljišč javnih cest je najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.

(17)Pomožni infrastrukturni objekti – V vseh prostorskih enotah je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje prostorske enote ali prečkajo prostorsko enoto, vse ob smiselnem upoštevanju pogojev za oblikovanje arhitekture, ureditev okolice objektov in urbane opreme. Vidne nosilce infrastrukturnih vodov se ohranja in izvaja v leseni konstrukciji. – Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje se v naseljih in na območjih prepoznavnosti kulturne krajine praviloma izvede podzemno. – Ekološki otok se oblikuje tako, da je oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in okoliške pozidave in da vidno ni moteč v pogledih iz neposredne okolice. Oblikovanje naj bo enotno za območje celotne občine. V območjih namenske rabe ZS, ZK in ZP so ekološki otoki dopustni le za potrebe dejavnosti na zelenih površinah. – Protihrupne bariere se na območjih naselij lahko gradijo le do višine 1,80 m od nivelete ceste. Gradnja protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa ali na podlagi določil OPPN, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške poselitve. – Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije in snežnih plazov se lahko gradijo na območjih, ki so podvrženi nevarnosti erozije in plazov. – Dovoljena je postavitev solarnih modulov na strehah objektov tako, da ne presegajo višine slemena objekta in ne odstopajo od površine strešne plošče za več kot 0,50 m. Na objektih kulturne dediščine nameščanje sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika) ni dovoljena.

(18)Pomožni kmetijsko gozdarski objekti – Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte je dovoljeno graditi le za potrebe registriranih kmetij v območjih namenske rabe SS, A, K2 in G. Pogoj je tudi, da na območju kmetije vsi obstoječi objekti služijo funkciji, za katero so bili zgrajeni. – Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih se lahko gradijo: priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, razen priključek na cesto, ki je dopusten le ob rekonstrukciji lokalnih cest; mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode, vrtina, vodnjak ali vodomet, krmišče, molzišče, hlevski izpust, lesene ograje za pašo živine 1,50 m višine, senik in kmetijski nezahtevni objekti: gnojišče, zbiralnik gnojnice in gnojevke, vodni zbiralnik, vkopan v tla, leseno korito za vodo, obora za rejo divjadi. – Gradnja novih gozdnih cest in vlak na gozdnih površinah je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti. – Postavitev lovskih prež, krmišč in drugih lovskih enostavnih objektov je mogoča v skladu z usmeritvami lovskih načrtov. – Čebelnjaki zunaj območij kmetij so praviloma prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel ne bo posegalo na poselitveno območje. – Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč je dovoljeno v primeru obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine in fizičnega varovanja in ograjevanje posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč. – Sprememba namembnosti pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, ki so bili zgrajeni izven območja stavbnih zemljišč kmetije, v bivalni ali poslovni objekt, ni dopustna.

(19)Začasni objekti – Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavi na zemljiščih, ki so prometno dostopna in je zanje možno organizirati parkirne površine. Postavi se lahko le za določen čas. Priključen mora biti na razpoložljive obstoječe priključke javne gospodarske infrastrukture. Praviloma se postavi ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti, in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na naravni in kulturni dediščini. – Kiosk je dovoljeno postaviti le kot začasni objekt za čas trajanja prireditev. – Sezonski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se jih v primeru intervencije lahko odstrani. Gostinski vrtovi na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih predpisov občine. Za zaščito pred soncem se uporabljajo platneni senčniki enotne barve na vseh gostinskih vrtovih. – Montažni začasni objekti in kioski morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v območjih, namenjenih turizmu.

(20)Spominska obeležja – Izvedejo se v naravnem lesu (brez barvanja) in kamnu iz neposredne okolice (lokalni materiali).

(21)Objekti za oglaševanje – Oglaševanje na območju celotne občine je dovoljeno v skladu s celostno podobo objektov za oglaševanje. V tem sklopu so dovoljeni: objekti za oglaševanje za lastne potrebe (označba dejavnosti), usmerjevalne table (na križiščih kot usmeritev k določenim ciljem) in obvestilne-informacijske table (oglasne deske za oglaševanje dogodkov lokalnega pomena). Obvestilne in usmerjevalne table morajo biti postavljene znotraj označenega naselja in na način, ki ga predpisuje celostna podoba. Oblikovanje mora slediti ostali urbani opremi. Njihova lokacija ne sme zastirati pogleda na odprto krajino ali na enote kulturne dediščine. Objekte za oglaševanje za lastne potrebe je dovoljeno postavljati na parcelo objekta, kateremu služijo, in na fasado objekta, pri čemer le-ti ne smejo postati poudarek fasade. – Objekti za oglaševanje so dovoljeni le na območjih stavbnih zemljišč in ne smejo ogrožati prometne varnosti. – Na območjih, ki niso varovana s posebnimi predpisi, so izjemoma dovoljene postavitve objektov, namenjenih oglaševanju v času prireditev. Organizator prireditve mora poskrbeti za enoten izgled oglaševanja na prireditvi.

(22)Urbana oprema – Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v naselju in krajini oblikovani enotno, v skladu s celostno podobo urbane opreme za celotno občino. Izvedejo se v naravnem lesu (brez barvanja), dopustni so zaščitni premazi, ki dopuščajo staranje lesa. – V prostor morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb, da ne zastirajo pogledov ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. – Urbana oprema mora biti oblikovno usklajena z objekti za oglaševanje. Na celotnem območju občine se elementi za oglaševanje, usmerjanje in obveščanje opredelijo v elaboratu Celostna podoba urbane opreme skladno z kulturno varstvenimi pogoji pristojne službe za varstvo dediščine.

(23)Celostna podoba urbane opreme Občina bo v roku 24 mesecev po sprejetju OPN pridobila Celostno podobo urbane opreme. V vmesnem času je dovoljena postavitev začasne, po vzoru obstoječih kvalitetnih elementov urbane opreme. 43. člen (spremembe namembnosti objektov)

(1)Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu z namensko rabo zemljišč in namembnostjo objektov, ki je določena za enoto urejanja prostora.

(2)V območjih stanovanj, kjer je nestanovanjska raba sicer omejena, se v objektih, v katerih se na dan uveljavitve tega OPN izvaja na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj nestanovanjska raba, dovoli rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja s povečanjem uporabne površine za nestanovanjsko rabo do 20 %, če je prilagoditev objekta nujna za ohranitev izvajanja dejavnosti. S temi spremembami se ne sme poslabšati bivalnih razmer in stanja v okolju, kar se dokaže z okoljsko presojo.

(3)Kadar sprememba namembnosti objekta zahteva rekonstrukcijo objekta, je treba glede na novo namembnost v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja preveriti značilnosti objekta, ki pogojujejo njegovo požarno in potresno varnost. 44. člen (lega objektov na zemljišču)

(1)Nove stavbe, nezahtevni in enostavni objekti (nad in pod terenom) morajo biti odmaknjeni od parcelnih meja 4,0 m, tako da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju. Manjši odmik (vendar ne manjši od 1,50 m) je mogoč le, če je zagotovljeno požarno varstvo, in s soglasjem lastnika sosednje parcele.

(2)Odmiki novozgrajenih objektov morajo slediti gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in obstoječim gradbenim linijam v prostoru. Takšni odmiki veljajo tudi za enostavne objekte. Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.

(3)Odmik garaže od javne prometnice oziroma izvoza iz zaprtih parkirnih prostorov znotraj stavb oziroma odprtih (javnih ali zasebnih) parkirišč, katerih izvoz ni pravokoten na os javne ceste, znaša najmanj 6,00 m od cestnega sveta.

(4)Odmiki med objekti naj bodo enaki višini kapi višjega objekta, razen ko predvideni objet leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, kjer mora biti odmik enak 1,5 kratniku višine kapi predvidenega objekta (osončenje).

(5)Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, ki jih morajo vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen.

(6)Stavbno zemljišče mora biti varno za gradnjo. Na plazovitih in nestabilnih območjih je gradnja mogoča le po predhodno izdelanem geotehničnem elaboratu, na območjih visoke podtalnice je potrebna izdelava geotehničnega in hidrološkega elaborata.

(7)Graditev na poplavnih in erozijsko ogroženih območjih je možna le v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) oziroma z istovrstnimi predpisi, ki bi stopili v veljavo po sprejetju tega odloka.

(8)Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih plati dosedanjih posegov. Na celotnem obravnavanem območju je potrebno dosledno upoštevati izhodišča, usmeritve in pogoje za opredeljena območja varstva narave in kulturne dediščine.

(9)Podrobnejše usmeritve za odmik od gozdnega roba: Nove stanovanjske in proizvodne objekte ob gozdnih površinah naj se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben zaradi zagotovitve varnosti objektov. – Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi je potrebno načrtovati rešitve za obstoječi javni dostop do sosednjih območij gozdov z javne prometnice in sicer tako, da je prostor za dostop načrtovan v območju stavbnih zemljišč, da omogoča ureditev prometnice za odvoz gozdnih lesnih proizvodov in da je ta prostor določen tudi s parcelacijo. Pas za ta namen na robu območja stavbnih zemljišč ob območjih gozdov mora biti širok najmanj 5 m. 45. člen (velikost objektov)

(1)Etažnost stanovanjskih in gospodarskih objektov pri kmetijah je klet, pritličje, nadstropje in izkoriščeno podstrešje, vendar mora biti klet v celoti vkopana. Maksimalna višina kolenčnega zidu je 0,40 m. Pri objektih, kjer je klet le delno vkopana, je dovoljena etažnost: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje, maksimalna dovoljena višina kolenčnega zidu je 1,00 m. Pri tem je treba skrbeti, da se ohrani razmerje zidanega dela objekta do strehe v razmerju, značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju in arhitekturni krajini.

(2)Novogradnje naj upoštevajo obstoječo morfologijo, tlorisne gabarite oziroma obstoječe prostorninske mase. Novogradnje na izpostavljenih legah in grebenih morajo biti zgrajene tako, da so nad terenom vidni le pritličje, nadstropje in streha, če je klet le delno vkopana, pa je dovoljena etažnost le klet, pritličje in streha.

(3)Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalne gabarite naselij, zaselkov ali gruče objektov oziroma posameznih ureditvenih enot na način, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja, zaselka, gruče objektov.

(4)Tlorisne površine objektov v okviru obstoječih naselij, zaselkov ali gruče hiš naj bodo podolgovate, v razmerju stranic 1:1,4 ali več.

(5)Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenim gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidani del mora upoštevati odmike od parcelnih mej. Dodani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo, skladno s sosednjimi kvalitetno oblikovanimi objekti v naselju. Površina dozidave lahko meri le 30 % zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer je treba ohraniti razmerje tlorisnih stranic objekta, kot je to opredeljeno v prejšnjem odstavku.

(6)Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno s predpisi in tem odlokom.

(7)Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta. 46. člen (oblikovanje objektov)

(1)Pri oblikovanju objektov je potrebno slediti oblikovanju avtohtonih objektov. Novi objekti naj upoštevajo obstoječo morfologijo, tlorisne gabarite oziroma obstoječe prostorninske mase.

(2)Pri vseh objektih (stanovanjskih, gospodarskih, enostavnih in nezahtevnih) mora biti streha simetrična dvokapnica z napušči minimalne širine 0,30 m, z naklonom 38°–45°, enak naklon vseh strešin. Dovoljene so lesene in cementne kritine. Osvetljevanje podstrešja je dovoljeno s klasično frčado. Osna razporeditev frčad naj sledi rastru odprtin na spodnji etaži (etažah). Sleme frčade ne sme presegati višine slemena osnovne strehe.

(3)Če ni za posamezno enoto urejanja določeno drugače, morajo gradnje objektov (tudi nadzidave in dozidave), nezahtevni in enostavni objekti ter drugi posegi v prostor ohranjati tradicionalno stavbno izročilo.

(4)Stanovanjski objekti (enostanovanjski, dvostanovanjski do največ štiristanovanjski): – Tloris stanovanjskih objektov mora biti podolgovat z razmerjem stranic 1:1,4 ali več. – Višinski gabarit največ K + P + 1 + M (vendar le, če je klet v celoti vkopana), pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 0,40 m. – Pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,00 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice s pozidano ograjo pa masivno grajene, višina kolenčnega zidu je lahko največ 1,00 m. – V primeru, da objekt stoji v brežini in je sprednji del kleti viden, je višinski gabarit stavbe le K + P + M, višina kolenčnega zidu je največ 1,00 m. – Višina novega objekta mora biti prilagojena višinam sosednjih objektov, nadzidava objekta se lahko izvede le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita, pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, zaselka ali gruče objektov. – Možna je izvedba ganka v osi čelne fasade (ena tretjina dolžine fasade), ganka v zatrepu in povezanega ganka (hodnika) ob čelni in vzdolžni fasadi objekta. – Možna je izvedba verand po vzoru obstoječih. Streha nad verando je lahko ravna ali podaljšek strehe matičnega objekta v enakem naklonu. – Fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v enotnem rastru polno prazno. – Fasade so lahko izvedene tudi v lesu naravne barve in posamezni deli v kamnu lomljencu. – Ometane fasade morajo biti izvedene v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv. Strešna kritina je lahko le lesena ali cementna siva, barvne in opečne kritine niso dovoljene. – Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno brez barvanja lesa.

(5)Gospodarski objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo (hlevi, skednji, kašče strojne lope, seniki) in za dopolnilno dejavnost na kmetiji: – Lahko so samostojni ali prizidani k obstoječim objektom. – Po vertikalnih in horizontalnih gabaritih, oblikovanju streh in fasad morajo biti usklajeni s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti kmečkega gospodarstva. – Tloris gospodarskih objektov mora biti podolgovat z razmerjem stranic 1:1,4 ali več, na strmejših delih mora biti sleme vzporedno s plastnicami, tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij. – V primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili. – Višinski gabarit stavb je praviloma od (K) + P + 1 + M, klet mora biti v celoti vkopana, tloris nadstropja je lahko večji od pritličja (vendar ne širši od 1,00 m na vzdolžni in čelni fasadi). – V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K + P + M, tloris pritličja je lahko večji od kleti (vendar ne širši od 1,00 m na vzdolžni in čelni fasadi). – Dovoljena je izvedba povezanega ganka – hodnika ob vzdolžni in čelni fasadi ali ganka na čelni fasadi v zatrepu. – Strehe stavb so simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem naklona sosednjih objektov. Napušči morajo biti vsaj 30 cm. Strešna kritina mora biti lesena ali siva cementna, barvne kritine niso dovoljene. Dopustna je izvedba klasične frčade v osi vzdolžne fasade in zračnih lin. – Pri pritličnih podkletenih objektih se vidni del kleti izvede v kamnu lomljencu ali v ometu, pritličje je lahko ometano ali izvedeno v lesu, podstrešje in zatrepi na čelnih fasadah se izvedejo v lesu. – Pritlični objekti se izvedejo s kamnitimi ali ometanimi slopi in lesenimi polnili, ostrešje in zatrepi se izvedejo v lesu.

(6)Objekti za predelavo lesa so praviloma pritlični, kriti s strmo simetrično dvokapnico naklona 38°–45°, kritina cementna ali lesena.

(7)Objekti so lahko klasično ali montažno grajeni, vendar pa mora obdelava zunanjosti slediti tradicionalnemu stavbnemu izročilu. Pritličje je praviloma ometano, lahko je izvedeno tudi v lesu, nadstropje in zatrepi so lahko ometani ali v lesu. Lesene obloge na fasadah se izvajajo z vertikalno položenimi deskami. Če je objekt grajen v lesu, morajo biti bruna položena horizontalno, v vogalih značilno vezana (bruna ne smejo presegati dolžine stranic objekta).

(8)Pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti, objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, les).

(9)Fasadni omet naj bo praviloma zaglajen in barvan v svetlih tonih. Dopustne barve fasad so: bela, zemeljski in sivi toni ter umirjene pastelne barve. Dovoljene so tudi lesene fasade v naravni barvi lesa in kombinirane fasade v ometu in lesu.

(10)V območjih varovane kulturne dediščine je za barvo fasade potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(11)Pri menjavi stavbnega pohištva na zavarovanih območjih kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Vgradnja stavbnega pohištva v plastični izvedbi ni dovoljena.

(12)Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in iz drugih okolij preneseni arhitekturni elementi.

(13)Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti stavbni tipiki pomožnih objektov, ki so značilni za poselitveno območje Občine Jezersko: gradijo se v leseni konstrukciji na točkovnih temeljih, streha je simetrična dvokapnica v naklonu 38°–45°, kritina lesena ali siva cementna. Fasade se izvedejo v lesu z vertikalno položenimi deskami. Vsi leseni deli objekta se zaščitijo z brezbarvnim in ekološko sprejemljivim premazom. 47. člen (ureditev okolice objektov)

(1)Na območjih stavbnih zemljišč se ohranja obstoječa vegetacija, pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves (talna površina pod obodom krošnje), ki se na parceli za gradnjo ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja.

(2)Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so: – na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je za zasaditve dopustna le avtohtona vegetacija, za zasaditev živih mej se uporabljajo avtohtone vrste – gaber, bukev, jesen ali pušpan, jesenove živice se vzdržujejo in obnavljajo.

(3)Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijskimi podatki projektne dokumentacije.

(3)Pri zemeljskih posegih v teren se planiranje terena in višinske razlike med različnimi nivoji terena premošča z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede z opornimi zidovi po projektu, izvedeni v kamnu kot suhozid ali z lesenimi kaštami. Izgradnja opornega zidu v primeru popolne izravnave terena ni dopustna.

(4)Ograjevanje parcel je dovoljeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, možna je kombinacija žive meje z leso v skladu z obstoječimi ureditvam okolja, vendar ograje ne smejo biti višje od 1,0 m.

(5)Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.

(6)Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z avtohtonimi vrstami vegetacije. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo krajino. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati. Hortikulturni elementi, preneseni iz drugih okolij, so prepovedani.

(7)Obstoječi visokodebelni sadovnjaki se ohranjajo, pri novih zasaditvah se uporabljajo stare avtohtone sorte, ki uspevajo na nadmorski višini 700 m.n.m.

(8)Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da omogočajo dostop tudi telesno prizadetim občanom.

(9)Ograje in oporne zidove je možno graditi na podlagi tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo to področje. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,2 m, je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.

(10)Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati tako, da se v največji meri prilagajajo obstoječemu terenu.

(11)Zemeljska dela se izvaja tako, da se ohranijo lastnosti terena pred začetim posegom, tako da je vidna podoba čim manj spremenjena.

(12)Odmiki ograj in opornih zidov od parcelne meje morajo zagotavljati izgradnjo in vzdrževanje s parcele lastnika