Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole, stran 826

Na podlagi šestega odstavka

1. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 47/15) ministrica za izobraževanje, znanost in šport izdaja P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole
2. člen V Pravilniku o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole (Uradni list RS, št. 109/11, 10/12, 92/12 in 49/13) se v
3. členu: – besedna zveza »likovna vzgoja« v vseh primerih nadomesti z besedno zvezo »likovna umetnost« v ustreznem sklonu, – besedna zveza »glasbena vzgoja« v vseh primerih nadomesti z besedno zvezo »glasbena umetnost« v ustreznem sklonu, – besedna zveza »državljanska in domovinska vzgoja ter etika« v vseh primerih nadomesti z besedno zvezo »domovinska in državljanska kultura in etika« v ustreznem sklonu, – točka
6. Športna vzgoja spremeni tako, da se glasi: »
9. Šport Učitelj športa v prvem obdobju ter v četrtem in petem razredu je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program razrednega pouka ali – magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji) ali razredni pouk. Učitelj športa v četrtem in petem razredu je lahko tudi, kdor je končal: – univerzitetni študijski program športne vzgoje ali – magistrski študijski program druge stopnje športna vzgoja. Učitelj športa v šestem razredu in v tretjem obdobju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program športne vzgoje ali – magistrski študijski program druge stopnje športna vzgoja.«, – točka
12. Angleščina spremeni tako, da se glasi: »
15. Angleščina Učitelj angleščine v prvem obdobju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program razrednega pouka ali – magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji) ali razredni pouk in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz angleščine. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka študijskega programa za izpopolnjevanje iz angleščine ni potrebno opravljati tistemu, ki je končal: – univerzitetni študijski program angleščine ali – magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji z angleščino), razredni pouk (smer poučevanje na razredni stopnji z angleščino), poučevanje angleščine ali anglistika. Učitelj angleščine v prvem obdobju je lahko tudi, kdor je končal: – univerzitetni študijski program angleščine ali – magistrski študijski program druge stopnje poučevanje angleščine ali anglistika in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka študijskega programa za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja ni potrebno opravljati tistemu, ki je končal: – univerzitetni študijski program razrednega pouka ali – magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji) ali razredni pouk. Učitelj angleščine v četrtem in petem razredu je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program razrednega pouka ali – magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji) ali razredni pouk in je opravil študijski program za izpopolnjevanje angleščine. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka študijskega programa za izpopolnjevanje iz angleščine ni potrebno opravljati tistemu, ki je končal: – univerzitetni študijski program angleščine ali – magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji z angleščino), razredni pouk (smer poučevanje na razredni stopnji z angleščino), poučevanje angleščine ali anglistika. Učitelj angleščine v četrtem in petem razredu je lahko tudi, kdor je končal: – univerzitetni študijski program angleščine ali – magistrski študijski program druge stopnje poučevanje angleščine ali anglistika. Učitelj angleščine v šestem razredu in tretjem obdobju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program angleščine ali – magistrski študijski program druge stopnje poučevanje angleščine ali anglistika.«, – točki
18. Nemščina se spremeni tako, da se glasi: »
21. Nemščina Učitelj nemščine v prvem obdobju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program razrednega pouka ali – magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji) ali razredni pouk in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz nemščine. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka študijskega programa za izpopolnjevanje iz nemščine ni potrebno opravljati tistemu, ki je končal: – univerzitetni študijski program nemščine ali – magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika, germanistika ali nemščina kot tuj jezik. Učitelj nemščine v prvem obdobju je lahko tudi, kdor je končal: – univerzitetni študijski program nemščine ali – magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika, germanistika ali nemščina kot tuj jezik in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka študijskega programa za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja ni potrebno opravljati tistemu, ki je končal: – univerzitetni študijski program razrednega pouka ali – magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji) ali razredni pouk. Učitelj nemščine v četrtem in petem razredu je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program razrednega pouka ali – magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji) ali razredni pouk in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz nemščine. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka študijskega programa za izpopolnjevanje iz nemščine ni potrebno opravljati tistemu, ki je končal: – univerzitetni študijski program nemščine ali – magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika, germanistika ali nemščina kot tuj jezik. Učitelj nemščine v četrtem in petem razredu je lahko tudi, kdor je končal: – univerzitetni študijski program nemščine ali – magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika, germanistika ali nemščina kot tuj jezik. Učitelj nemščine v šestem razredu in tretjem obdobju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program nemščine ali – magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika, germanistika ali nemščina kot tuj jezik.«, – v točki
24. Naravoslovje doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Učitelj naravoslovja v šestem in sedmem razredu je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja biologije, fizike in kemije v tretjem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole.«, – v drugi alineji prvega odstavka v točki
27. Kemija za besedilo »magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – kemija) in pred besedno zvezo »kemijsko izobraževanje« doda vejico, – točka
30. Italijanščina kot drugi jezik (jezik okolja) se spremeni tako, da se glasi: »
33. Italijanščina kot drugi jezik (jezik okolja) Učitelj italijanščine kot drugega jezika v prvem obdobju ter v četrtem in petem razredu je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program razrednega pouka ali – magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji) ali razredni pouk in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz italijanščine. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka študijskega programa za izpopolnjevanje iz italijanščine ni potrebno opravljati tistemu, ki je končal: – univerzitetni študijski program italijanščine ali – magistrski študijski program druge stopnje razredni pouk (smer poučevanje na razredni stopnji z italijanščino), italijanščina, italijanski jezik in književnost ali italijanistika. Učitelj italijanščine kot drugega jezika v šestem razredu in tretjem obdobju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program italijanščine ali – magistrski študijski program druge stopnje italijanščina, italijanski jezik in književnost ali italijanistika.«, – točka
36. Srečanja s kulturami spremeni tako, da se glasi »
39. Etnologija – dediščina in načini življenja« , – točka
42. Sodobnosti z razsežnostmi dediščine črta, – prvi odstavek točke
45. Etnologija – dediščina in načini življenja spremeni tako, da se glasi: »Učitelj predmeta etnologija – dediščina in načini življenja je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program etnologije in kulturne antropologije ali – magistrski študijski program druge stopnje etnologije in kulturne antropologije.«, – v drugem odstavku točke
48. Etnologija – dediščina in načini življenja se besedilo »srečanje s kulturami in sodobnosti z razsežnostmi dediščine« nadomesti z besedilom »etnologija – dediščina in načini življenja«, – v drugi alineji točke
51. Retorika beseda »ali« za besedno zvezo »sociologija – sociologija vsakdanjega življenja« nadomesti z vejico, za besedno zvezo »sociologija – upravljanje človeških virov in znanja« pa se doda besedilo »ali kateregakoli tujega jezika«, – v točkah
54. Šport za zdravje ,
57. Izbrani šport in 1.
59. Šport za sprostitev se besedna zveza »športne vzgoje« nadomesti z besedo »športa«, – v drugi alineji drugega odstavka točke
61. Učitelj individualne in skupinske pomoči beseda »ali« nadomesti z vejico, za besedno zvezo »inkluzivna pedagogika« pa se doda besedilo »ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju«, – v drugi alineji prvega odstavka točke
63. Učitelj za dodatno strokovno pomoč beseda »ali« nadomesti z vejico, za besedno zvezo »inkluzivna pedagogika« pa se doda besedilo »ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju«, v prvi alineji drugega odstavka pa se besedilo spremeni tako, da se glasi »univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike (smer pedagogika), psihologije, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike,«, doda se nova druga alineja, ki se glasi: »magistrski študijski program druge stopnje socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, psihologija, pedagogika, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju ali«, druga alineja pa postane tretja alineja drugega odstavka, – za točko
65. Učitelj za dodatno strokovno pomoč se doda nova točka, ki se glasi: »
67. Učitelji neobveznih izbirnih predmetov
70. Angleščina v prvem razredu Učitelj angleščine v prvem razredu je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja obveznega predmeta angleščina v prvem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole.
73. Nemščina v prvem razredu Učitelj nemščine v prvem razredu je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja obveznega predmeta nemščina v prvem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole.
76. Angleščina kot drugi tuji jezik Učitelj angleščine kot drugega tujega jezika v drugem obdobju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja obveznega predmeta angleščina v drugem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole. Učitelj angleščine kot drugega tujega jezika v tretjem obdobju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja obveznega predmeta angleščina v tretjem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole.
79. Nemščina kot drugi tuji jezik Učitelj nemščine kot drugega tujega jezika v drugem obdobju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja obveznega predmeta nemščina v drugem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole. Učitelj nemščine kot drugega tujega jezika v tretjem obdobju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja obveznega predmeta nemščina v tretjem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole.
82. Italijanščina kot drugi tuji jezik Učitelj italijanščine kot drugega tujega jezika v drugem obdobju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja obveznega predmeta italijanščina kot drugi jezik (jezik okolja) v drugem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole. Učitelj italijanščine kot drugega tujega jezika v tretjem obdobju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja izbirnega predmeta italijanščina v tretjem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole.
85. Madžarščina kot drugi tuji jezik Učitelj madžarščine kot drugega tujega jezika v drugem in tretjem obdobju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program iz madžarskega jezika s književnostjo ali – magistrski študijski program druge stopnje madžarski jezik s književnostjo.
88. Hrvaščina kot drugi tuji jezik Učitelj hrvaščine kot drugega tujega jezika v drugem in tretjem obdobju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja izbirnega predmeta hrvaščina v tretjem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole.
91. Francoščina kot drugi tuji jezik Učitelj francoščine kot drugega tujega jezika v drugem in tretjem obdobju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja izbirnega predmeta francoščina v tretjem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole.
94. Umetnost Učitelj umetnosti v drugem obdobju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja obveznega predmeta likovna umetnost v drugem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole ali obveznega predmeta glasbena umetnost v drugem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole. Učitelj umetnosti v drugem obdobju je lahko tudi, kdor je končal magistrski študijski program druge stopnje predšolska vzgoja, zgodnje učenje in poučevanje ali zgodnje učenje izobraževalnega programa osnovne šole.
97. Računalništvo Učitelj računalništva v drugem obdobju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja izbirnih predmetov urejanje besedil, multimedija ali računalniška omrežja v tretjem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole.
100. Šport Učitelj športa v drugem obdobju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja obveznega predmeta šport v drugem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole.
103. Tehnika Učitelj tehnike v drugem obdobju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja obveznega predmeta tehnika in tehnologija v drugem obdobju izobraževalnega programa osnovne šole.«, – v drugi alineji točke
104. Svetovalni delavec beseda »ali« nadomesti z vejico, za besedno zvezo »inkluzivna pedagogika« pa se doda besedilo »ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju«.
105. člen V
106. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določbe tega pravilnika je za laboranta ustrezna tudi izobrazba pridobljena po študijskem programu prve stopnje v skladu s
107. členom ZViS ali po študijskem programu, po katerem se pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje, v skladu s
108. členom ZViS-E, če je vseboval zadosten obseg ustreznih vsebin v skladu s
109. točko
110. člena tega pravilnika.«.
111. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0070-50/2015 Ljubljana, dne
112. septembra 2015 EVA 2015-3330-0036 dr. Maja Makovec Brenčič l.r. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Kazalo Na vrh