← Slovenija

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovensk

Na podlagi

  1. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO),
  2. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter
  3. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10), je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na
  4. redni seji dne
  6. 2015 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica
  7. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 35/02, 108/08 in 26/10).
  8. člen Objekti navedeni v tem odloku uporabljajo definicije in razvrstitve glede na Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr., 25/10 in 109/11) v nadaljevanju CC-SI.
  9. člen
  10. člen Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01), se glasi: »Tloris: praviloma podolgovat, razmerje med osnovnima stranicama je 1:1,2 ali več, lahko pa tudi v razmerju stranic 1:1, kadar gre za energetsko varčno gradnjo. Višina: Objekti imajo lahko etažnost do (K) +P+1 (M). Praviloma so objekti pritlični s koto pritličja največ 0,5 m nad raščenim terenom in pri katerih je kolenčni zid na podstrešju visok do 1,20 m. V primeru etažne gradnje morajo biti streha ali položna enokapnica, ki se izkoristi za izvedbo fotovoltaičnih ali samostojnih sevalnih elementov oziroma ravna streha, ki mora biti ekstenzivno zazelenjena ali opremljena z samostojnimi sevalnimi elementi. Objekti imajo lahko tudi klet, če to dopuščajo terenske in geološke razmere. Posegi v prostor se volumensko prilagode obstoječi okoliški pozidavi. Streha: praviloma dvokapnica z naklonom strešine 30°–45°, možne so tudi dvokapnice z manjšim naklonom oziroma enokapnice za potrebe fotovoltaike ali ravna streha, ki je ekstenzivno zazelenjena oziroma ima na strehi samostojne sevalne elemente (SSE) ali fotovoltaiko. Smer slemena objekta mora biti pri dvokapnicah vzporedna daljši stranici objekta. Osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin. Kritina: kritina temne ali opečne barve (žgana opeka), razen v območjih, kjer je zaradi varovanja kulturne dediščine predpisano kritje z drugačno kritino. Pločevinaste strehe morajo imeti videz opečne kritine.«
  11. člen Črta se besedilo 9.a člena Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 108/08), člen 9.b se preimenuje v člen 9.a.
  12. člen Za drugim odstavkom
  13. člena Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 108/08), se dodajo sledeči novi odstavki: »Kakršnikoli objekti z zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni tako, da ne ovirajo preglednosti pri vključevanju na državno ceste (preglednostni trikotnik). Odvodnjavanje državne ceste z območja PUP ne sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa. Ureditev odvodnjavanja ne sme povzročiti spremembe oziroma poslabšanje odvodnjavanja državne ceste. Vsa nova prečkanja državne ceste je treba predvideti s prebitjem oziroma prevrtanjem vozišča. Najmanjša globina vrha infrastrukturnih vodov (teme cevi) mora biti 1,2 m glede na nivo vozišča državne ceste, najmanjša višina zračnih vodov oziroma njihovih vodnikov pa 7,00 m ob največjem možnem povesu. Najmanjši odmik droga infrastrukturnega voda od zunanjega roba vozišča državne ceste mora biti enak njegovi višini, če pa te zahteve ni možno upoštevati, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. Vsi pokrovi jaškov in naprave gospodarske javne infrastrukture morajo biti locirani zunaj vozišča državne ceste oziroma zunaj kolesnic državne ceste. Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaženja in ostalih dejavnikov prometa, upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaženju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste. Izvedba protihrupnih ukrepov, ki so posledica pozidave mora biti sestavni del komunalne opreme območja. Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju PUP. Zaradi rekonstrukcije obstoječih cestnih priključkov na državne ceste bo med investitorjem in upravljavcem na območju PUP sklenjena pogodba, s katero bodo medsebojno urejene vse obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo cestnih priključkov vključno s pripravo projektne naloge in dokumentacije s postopkom revizije. Ob obstoječi avtocesti je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. Prav tako naj se ob obstoječi avtocesti ne načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč, predvsem z obremenitvami s hrupom zaradi prometa.«
  14. člen Na koncu
  15. člena Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 108/08) se dodajo sledeči novi odstavki z vsebino: »Za del območja, ki se bo urejal kot občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), bo moral investitor k vlogi za pridobitev mnenja na pripravljen osnutek OPPN predložiti idejno zasnovo, v kateri bo obdelano napajanje predvidenih objektov z območja OPPN, morebitne prestavitve obstoječih elektroenergetskih vodov na območju OPPN in vključitev predvidenih objektov v elektroenergetsko omrežje. Idejno zasnovo mora investitor naročiti pri Elektru Maribor d.d.. Ob naročilu le-te mora investitor priložiti dokumentacijo s katere bo razvidna natančna lokacija in gabariti predvidenih objektov ter predvidena priključna moč le-teh. Vso elektroenergetsko infrastrukturo (prestavitev in novogradnja energetskih vodov in objektov), je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. Pri novogradnjah in obstoječo legalno zgrajenih individualnih stanovanjskih objektih je dovoljena postavitev fotovoltaike oziroma samostojnih sevalnih elementov (SSE) do površine 140 m 2 povprečne velikosti osončene strehe; na vseh ostalih novogradnjah ali obstoječih legalno zgrajenih objektih (izjema so objekti javnega značaja in industrijski objekti) je dovoljena postavitev fotovoltaike oziroma samostojnih sevalnih elementov (SSE) do površine 400 m 2 povprečne velikosti osončene strehe. Za izgradnjo sončnih elektrarn, fotovoltaike z močjo nad 50 kW na posameznem objektu (izjema so objekti javnega značaja in industrijski objekti) je potrebno izdelati OPPN. Postavitev sončnih elektrarn, fotovoltaike kot samostojnih objektov znotraj ureditvenega območja PUP ni dovoljena. Znotraj ureditvenih območij centralnih naselij ni dovoljena gradnja bioplinarn ter objektov in naprav za termično obdelavo odpadkov.«
  16. člen V
  17. členu Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 108/08) se na koncu točke b), doda nov odstavek: »Pri projektiranju objektov naj se upoštevajo obstoječi koridorji plinovodnega omrežja, kolikor obstoječega plinovodnega omrežja na območju ni, se pri projektiranju predvidijo plinovodni koridorji v cestnem svetu, lahko pa se predvidijo tudi drugje, kolikor se ugotovi, da izvedba v cestnem svetu ni možna. Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.«
  18. člen V 26.a členu se namesto besede Telekom uporabi besedna zveza »telekomunikacijski operater«. V prvem stavku drugega odstavka 26.a člena se za besedo »optično« dodata besedi »oziroma širokopasovno«. Na koncu 26.a člena se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Za vsako posamezno zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne opreme pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stavb na zemljišču, ki je v lasti investitorja, zgradi TK kabelska kanalizacija: – po glavni ulici vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 x 1,2 x 1,2 m tudi na mestih kjer se trasa lomi in z jaški dimenzije vsak fi 600 mm pri stavbah, – do posameznih objektov ena cev fi 110.«
  19. člen Na koncu 35.a člena Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 108/08) se doda nov 35.b člen, ki se glasi: »

(1)Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso dovoljeni.
(2)Za vse posege na objektih in v območjih kulturne dediščine, prikazanih v grafičnem prikazu,je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(3)V območjih in na objektih kulturne dediščine postavitve reklam niso dopustne.
(4)Objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine) so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina ter vplivna območja dediščine. V primeru neskladja drugih določb tega odloka z merili in pogoji za varstvo kulturne dediščine v tem členu PUP, se upoštevajo merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine (tega člena). Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso dopustni.
(5)Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi, ki bi prizadeli varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v ta namen mora biti predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine). Ti posegi so dozidave in nadzidave ter drugi posegi, ki bi bistveno spremenili zunanji izgled objekta, novogradnje objektov, rekonstrukcija objekta.
(6)Varstvo kulturne dediščine v Občini Slovenska Bistrica je opredeljeno v Strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine za območje občine Slovenska Bistrica (ZVKDS OE Maribor, februar 2008). Za vsak poseg na enotah, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine je potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Območja kulturnih spomenikov, vplivnih območij kulturnih spomenikov in varstveni režimi spomenika so razvidni iz aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov na območju Občine Slovenska Bistrica.
(7)Za enote kulturne dediščine razglašene za kulturni spomenik določbe za oblikovanje ne veljajo in se upoštevajo določbe akta o razglasitvi.
(8)Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih: 8.1 Za registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so: – tlorisna in višinska zasnova (gabariti), – gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, – oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli), – funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora, – sestavine in pritikline, – stavbno pohištvo in notranja oprema, – komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), – pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah), – celovitost dediščine v prostoru in – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. 8.2 Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so: – naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja), – odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), – prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki), – prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti), – naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela, – podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), – odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), – stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade), – oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. 8.3 Za območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote kot so: – krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine), – značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), – tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), – tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja), – odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, – avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, – preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. 8.4 Za vrtnoarhitekturno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so: – zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), – grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi), – naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), – podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), – rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote. 8.5 Za registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so: – avtentičnost lokacije, – fizična pojavnost objekta in – vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami. 8.6 Za registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma dopustni ob izpolnitvi naslednjih pogojev: – če ni možno najti drugih rešitev ali – če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. Posegi in dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se arheološka najdišča ohranjajo. Če za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele ZVKDS na podlagi poznavanja obsega in vsebine najdišča oceni, da je predhodna arheološka raziskava, s katero se dediščina pred posegi v prostor ali pred graditvijo nadzorovano odstrani, možna, je poseg v najdišča dopusten. V teh primerih velja, da je treba: – V fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave in raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji), – Arheološke raziskave mora zagotoviti investitor posega (34 . člen ZVKD-1). 8.7 V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.«
  1. člen Na koncu novega 35.b člena Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Őbčini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 108/08) se doda nov 35.c člen, ki glasi: »35.c člen VARSTVO NARAVNE DEDIŠČINE Na območjih, ki jih urejamo s predmetnimi PUP-i, veljajo za varovanje naravnih vrednot in dediščine določila Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 21/92). Varujemo tudi ostale registrirane in neregistrirane naravne vrednote, v skladu s predpisi o varstvu narave. Enote registrirane naravne dediščine in naravnih vrednot je prikazana v kartografskem delu odloka. Osnovni varstveni režimi in druga merila ter pogoje za posege v prostor opredeljujejo Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica, v katerih je v skladu z ZON podana vsebina za področje ohranjanja narave.«
  2. člen Na koncu
  3. člena Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 108/08) se doda nov odstavek z vsebino: »Na območjih, kjer je znotraj ureditvenega območja PUP predvideno urejanje s podrobnejšimi prostorskimi načrti, so glede na podrobnejšo namensko rabo območja predpisani sledeči pogoji za načrtovanje predmetnih OPPN: 1) OPPN predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone A, cone A,B, cone A,B,C: FZ: 0,4 0,6 (za enostanovanjske stavbe: vrste hiše ali dvojčke) Etažnost: K+P+1+(M) Oblikovanje: – Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju 1:1 – Strehe dvokapnice, enokapnice s fotovoltaiko ali ravne strehe, ki so ekstenzivno zazelenjene oziroma z samostojnimi sevalnimi elementi (SSE) ali fotovoltaiko Posebni pogoji: Na območju s parc. št. 478/1, 466, 476, 475, 702, 701, 704, 706, 470, 471, 707, 473, 712, 468, 709, 714, 715/2 vse k.o. Zg. Bistrica je pri načrtovanju OPPN potrebno upoštevati sledeče: – Ob obstoječi industrijski coni IMPOL je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na industrijsko cono IMPOL; – Ob obstoječi industrijski coni IMPOL naj se ne načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi lahko bil vpliv industrijske cone IMPOL moteč, predvsem z obremenitvami s hrupom zaradi proizvodnje in z njo povezanih procesov; – Izvedba protihrupnih ukrepov, ki je posledica nove pozidave, mora biti sestavni del komunalnega opremljanja območja. 2) OPPN predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone A,B,E in cone A,B,E,J: FZ za objekte cone A,B,J: 0,6 Etažnost za objekte cone A,B,J: K+P+4+(M) Oblikovanje: – Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju 1:1 – Strehe dvokapnice, enokapnice oziroma ravne strehe, z možnostjo ekstenzivne zazelenitve oziroma z samostojnimi sevalnimi elementi (SSE) ali fotovoltaiko FZ za objekte cone E: / Etažnost za objekte cone E: K+P+2 Oblikovanje: – Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju 1:1 – Strehe dvokapnice, enokapnice oziroma ravne strehe, z možnostjo ekstenzivne zazelenitve oziroma z samostojnimi sevalnimi elementi (SSE) ali fotovoltaiko 3) OPPN predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone E: FZ: / Etažnost: K+P+2 Oblikovanje: – Je prilagojena glede na tehnološke zahteve proizvodnje 4) OPPN predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone I,A: FZ: 0,6 Etažnost: K+P+2 Oblikovanje: – Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju 1:1 – Strehe dvokapnice, enokapnice s fotovoltaiko ali ravne strehe, ki so ekstenzivno zazelenjene oziroma z samostojnimi sevalnimi elementi (SSE) ali fotovoltaiko 5) OPPN predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone V: FZ: 0,6 Etažnost: K+P+4+M Namembnost: – Stanovanjska, storitvena, obrtna, športna, turistična dejavnost in centralne dejavnosti Oblikovanje: – Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju 1:1 – Strehe dvokapnice, enokapnice s fotovoltaiko ali ravne strehe, ki so ekstenzivno zazelenjene oziroma z samostojnimi sevalnimi elementi (SSE) ali fotovoltaiko 6) OPPN predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone K,L: FZ: 0,6 Etažnost: K+P+3 Oblikovanje: Se prilagaja namembnosti objekta 7) OPPN predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone D: FZ: 0,6 Etažnost: K+P+4 +M Oblikovanje: – Praviloma podolgovatega tlorisa – Strehe dvokapnice, enokapnice ali ravne strehe «
  4. člen Besedilo
  5. člena (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 35/02, 108/08 in 26/10) se spremeni tako da sedaj glasi: »Sestavni del odloka so grafične priloge v merilu 1:5000, ki so v digitalni in analogni obliki.«
  6. člen Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri Upravni enoti Slovenska Bistrica in Občini Slovenska Bistrica.
  7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 9000-16/2015-8 Slovenska Bistrica, dne
  8. septembra 2015 Župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar l.r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.