Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Križevci, stran 9026.

(1)S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPN) Občine Križevci, ki ga je izdelalo podjetje Oikos, svetovanje za razvoj d.o.o., ob sodelovanju podjetja Sapo, studio za arhitekturo, planiranje in oblikovanje d.o.o. in Urbania, prostorske rešitve, d.o.o. (do faze osnutka) pod številko projekta 1146/09.

(2)V postopku priprave OPN je bilo na osnovi odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-6/2010 z dne

2. 2010 potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Izdelano je bilo okoljsko poročilo z dodatkom na varovana območja, ki ga je izdelalo podjetje Boson trajnostno načrtovanje, d.o.o., pod številko projekta 27/11.

(3)Občinski prostorski načrt Občine Križevci (v nadaljnjem besedilu: OPN), vsebuje strateški in izvedbeni del.

(4)Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Križevci (v nadaljnjem besedilu: občine) in varstvenih zahtev določa: – izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, – zasnovo prostorskega razvoja občine, – zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, – okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, – okvirna območja razpršene poselitve, – usmeritve za prostorski razvoj občine.

(5)Izvedbeni del OPN določa: – enote urejanja prostora, – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje in – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN). 2. člen (vsebina in oblika OPN)

(1)OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni obliki.

(2)Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1. uvodne določbe,
2. strateški del: 2.1 izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, 2.2 zasnova prostorskega razvoja občine, 2.3 zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, 2.4 okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, 2.5 okvirna območja razpršene poselitve, 2.6 usmeritve za prostorski razvoj občine, 2.7 koncept prostorskega razvoja za občinsko središče, 2.8 usmeritve za razvoj v krajini, 2.9 usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, 2.10 usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev,
3. izvedbeni del: 3.1 enote urejanja prostora, 3.2 območja namenske rabe prostora, 3.3 dopustna izraba prostora, 3.4 prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrst posegov v prostor, 3.5 prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov, merila za parcelacijo, 3.6 prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje v območju gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo, 3.7 prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb, 3.8 prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja, 3.9 prostorski izvedbeni pogoji za posamezne podrobne namenske rabe prostora, 3.10 podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enoti urejanja prostora, 3.11 prostorski izvedbeni pogoji v območjih OPPN,
4. končne določbe.

(3)Odlok o OPN Občine Križevci vsebuje tudi dve prilogi k izvedbenemu delu: Priloga 1a: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora. Priloga 1b: Preglednica dopustnih objektov glede na namen po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.

(4)Grafični prikazi OPN vsebujejo: – grafične prikaze strateškega dela: I. zasnova prostorskega razvoja občine, II. zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, III. usmeritve za razvoj poselitve in delno prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene poselitve in razpršene gradnje, IV/

1. usmeritve za razvoj v krajini –
2. del, IV/
3. usmeritve za razvoj v krajini –
4. del in V. usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč. – grafične prikaze izvedbenega dela:
5. pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,
6. pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture,
7. prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
8. prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture,
9. pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja prostora DPN in OPPN.
10. člen (obvezne priloge OPN)

(1)Obvezne priloge OPN vsebujejo:

1. izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in ostalih hierarhično višjih prostorskih aktov, ki se nanašajo na obravnavano območje,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja,
5. obrazložitev in utemeljitev OPN,
6. povzetek za javnost in
7. okoljsko poročilo.

(2)Varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v prikazu stanja prostora. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih zakonov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.

1. člen (pomen kratic) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: – CPVO: celovita presoja vplivov na okolje, – EO: enostavni objekt, – EUP: enota urejanja prostora, – FI: faktor izrabe gradbene parcele, – FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele, – GJI: gospodarska javna infrastruktura, – NO: nezahtevni objekt, – NRP: namenska raba prostora, – OPN: občinski prostorski načrt, – OPPN: občinski podrobni prostorski načrt, – PIP: prostorski izvedbeni pogoji, – PNRP: podrobnejša namenska raba prostora, – PM: parkirno mesto, – RPE: register prostorskih enot in – SPRS: strategija prostorskega razvoja RS, – UN: urbanistični načrt.
2. člen (pomen izrazov)

(1)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: avtobusno postajališče: posebej zgrajena in označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov, avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov), bruto etažna površina stavbe: je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino 1,60 m in več, bruto tlorisna površina stavbe: je skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim, celostno urejanje: je urejanje prostora na območju, na katerem se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) ali skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP), določenimi v tem odloku, načrtuje gradnja večjega števila objektov, ki so medsebojno povezani v pogledu funkcionalnosti, komunalnega opremljanja ali urbanističnega oblikovanja, dovoljenje s področja graditve objektov: je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja, dvokapnica v zamiku: je simetrična dvokapna streha, ki se vertikalno zamika v slemenski legi tako, da tvori vzdolžni fasadni pas, namenjen prezračevanju in osvetljevanju podstrešja oziroma mansarde, elementi urbane opreme: so objekti, ki sodijo v segment urbane opreme v okviru veljavnega podzakonskega akta o razvrščanji objektov glede na zahtevnost, in drugi objekti urbane opreme, kot so klopi, mize, koši za smeti, konfini, otroška igrala, razpela, oglasne deske, manjše ograje, ulična svetila in podobni elementi za urejanje površin, namenjenih zadrževanju ljudi, etaža: je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se kot etaža štejeta tudi pritličje (P) in mansarda (M), faktor izrabe gradbene parcele (FI): se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim, samo nad terenom ali samo pod njim, faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ): je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele; pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni parceli, fundus objekta: je zemljišče pod objektom, glavna fasada: je fasada stavbe ob javnem prostoru naselja, poti, cesti, trgu ali pomembni gradbeni liniji; oblikuje javni prostor in opredeljuje značaj naselja; pri vogalnih stavbah se kot glavni pojmujeta obe vogalni fasadi stavbe; oblikuje se kot najpomembnejša fasada stavbe, praviloma se na glavni fasadi organizira glavni vhod v stavbo, okenske odprtine itd.; pri poslovnih objektih se na glavni fasadi organizirajo izložbe in drugi arhitekturni elementi, ki izražajo program in pomen stavbe, gradbena parcela: je zemljišče za gradnjo, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu; omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom ter komunalnimi in energetskimi priključki, javni prostor naselja (ali tudi: javne površine naselja): so zemljišča in objekti, ki so dostopni vsem pod enakimi pogoji; to so predvsem površine cest, igrišča, trgi, parkirišča, pokopališča, zelenice in površine za pešce, klet (K): je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol; klet je povsem ali delno vkopana, v primeru, ko gre za delno vkopano klet, je lahko v celoti nad terenom le ena eni stranici objekta, ostale stranice objekta pa morajo biti vkopane vsaj na dveh tretjinah površine, razen če je v podrobnih določilih za tipologijo objektov določeno drugače, kolenčni zid: je del zunanjega zidu od zadnje stropne konstrukcije do kapne lege, ki v prostorih v podstrehi zagotavlja ustrezne tlorisne površine prostorov s potrebno svetlo višino; večinoma se pojavlja pri objektih, ki imajo izkoriščeno mansardo ter pri gospodarskih objektih, ki se oblikujejo po vzoru tradicionalnih z nekoliko dvignjenim, praviloma lesenim podstrešjem, kubus: osnovni element objekta, stavbe (kvader, kocka), ki s svojim položajem in volumnom opredeljuje oziroma omejuje prostor, legalizacija: je pridobitev gradbenega ali upravnega dovoljenja za gradnjo, za katero ni bilo pridobljeno dovoljenje, pa bi moralo biti pridobljeno, pod pogojem, da se gradnja v primeru neskladnosti z določili tega odloka uskladi z določili tega odloka, mansarda (M): je del stavbe, katerega izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in v pretežni meri pod poševno, praviloma dvokapno streho, mansardno okno (tudi frčada, »kukerl «): je funkcionalna strešna odprtina namenjena osvetlitvi mansardnih ali podstrešnih prostorov, ki ne sega preko slemena strehe in ne prekinja kapne lege objekta; mansardna okna se postavljajo skladno s kompozicijo fasade, praviloma so osno prilagojena okenskim odprtinam; pogosto gre za poudarek nad vhodom, objekti v nizu: so objekti, zgrajeni z dodajanjem objektov neposredno enega za drugim oziroma ob drugem, pri čemer se približajo ali stikajo zaporedno s hrbtnimi oziroma čelnimi stranmi; objekti se postavljajo v nizu bodisi v globino ene ali več gradbenih parcel bodisi ob cesti ali javnemu prostoru (trgu) tako, da tvorijo ulico; območja tradicionalne tipologije: je območje, kjer prevladujejo objekti tradicionalne tipologije, avtohtoni objekti v prostoru, obstoječ objekt v prostoru: je objekt, zgrajen v prostoru pred veljavnostjo tega odloka, njegova prisotnost pa je razvidna iz uradnih evidenc ali drugih ustreznih listin, obvodni prostor: je zemljišče, ki obsega obalni pas in priobalno zemljišče rek in pritokov ter stoječih voda, odprte zelene površine: so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča in druge zelene površine, opečni zareznik: je strešna kritina, narejena iz gline, ki se prednostno uporablja v naravni rdeči, zemeljski barvi, osnovni objekt: je objekt, ki s svojo podobo in dejavnostjo, ki se opravlja v njem, ustvarja splošno podobo naselja oziroma dela naselja; osnovni objekt je pri stanovanjskih površinah stanovanjski ali poslovno stanovanjski, pri površinah centralnih dejavnosti poslovni objekt oziroma objekt družbene infrastrukture, pri površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo je to gospodarski objekt domačije oziroma hlev itd. senčnica : je odprti nadstrešek, transparentna ozelenjena konstrukcija namenjena zaščiti pred soncem in vetrom ob objektih ali tudi ob opornih zidovih, če gre za zeleno bariero, podstrešje (p): je del stavbe, katerega neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho, pomožni kubus: je bodisi prizidek k obstoječemu objektu bodisi posamezen del objekta, ki s svojo postavitvijo in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo osnovnega kubusa; kot pomožni kubus se ne štejejo objekti kot so nadstrešek in pergola, prav tako ne izzidek, ki je poudarek vhoda; kot pomožni kubus se na primer lahko šteje garaža, zgrajena kot prizidek oziroma kot del objekta, pomožni objekti: so praviloma manjši objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnih objektov na posamezni parceli in so zaradi svoje velikosti, načina gradnje in rabe v skladu z veljavno zakonodajo uvrščeni med manj zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte; v primeru, da se gradijo kot manj zahtevni in nezahtevni objekti, je zanje potrebno pridobiti ustrezno upravno dovoljenje s področja graditve objektov, praviloma: pomeni, da se upoštevajo določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, se odstop od določil tega odloka obrazloži in utemelji v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor s področja graditve objektov, priobalno zemljišče: je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče in sega na vodah prvega reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah drugega reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča, pritličje (P): je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, razvit tloris: je tradicionalen koncept postavitve domačije, za katerega so značilni zalomljeni tlorisi združenih stanovanjskih stavb in gospodarskih poslopij, ki so med seboj pravokotni v obliki črke L (redkeje T ali U); višinski gabarit objektov je poenoten; stanovanjski del objekta je praviloma postavljen ob javni prostor, sleme: je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta; za 1,5 m ga lahko presega dimnik, sprememba namembnosti objekta: je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico, strešni izzidek: je del fasade stavbe, ki se dvigne tako, da prekinja kapno lego objekta in ne presega slemena objekta; namenjen je osvetljevanju podstrešja oziroma mansarde oziroma oblikovanju arhitekturnega poudarka stavbe; pogosto gre za izzidek, izmaknjen iz ravnine fasade, pokrit z dvokapno ali enokapno streho, postavljeno pravokotno na osnovno strešino v osi glavnega vhoda v objekt, strokovna prostorska preveritev: je urbanistična, krajinska, arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo v okviru priprave OPPN ali pred pridobitvijo dovoljenj s področja graditve objektov izdela pooblaščen inženir ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov in drugih ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov in se zanje določijo podrobni pogoji, transparentna fasada: je fasada, kjer se ob uporabi (kovinske, lesene, betonske) konstrukcije ter večjih prozornih (npr. steklenih) površin oblikuje objekt, ki s svojo odprtostjo proti zunanjemu prostoru vzpostavlja neposreden stik z njegovo okolico, uporabna površina: je tisti del neto tlorisne površine, ki ustreza namenu in uporabi stavbe, varovalni pas gospodarske javne infrastrukture: obsega prostor, določen v skladu s področno zakonodajo, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca, veduta: je pogled na neko območje z določenega mesta opazovanja, značilen pogled na neko območje, vodno zemljišče: je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem; vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe; vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja, vplivno območje drevesa: je talna površina pod obodom krošnje, razširjena za 1,5 m na vse strani, vinska klet: je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina in sokov ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno bivanje.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi veljavni predpisi.

(3)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske oblike. 2. STRATEŠKI DEL 6. člen (splošne določbe)

(1)Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, določitev namenske rabe zemljišč in PIP, območja naselij ter območja razpršene poselitve.

(2)Strateški del OPN teži k upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhaja iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil ter sektorskih nacionalnih programov oziroma njihovih operativnih programov.

(3)Pri načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Križevci so bila upoštevana izhodišča SPRS.

(4)Strateški del OPN upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, kot so: – Program razvoja podeželja 2014–2020 za Republiko Slovenijo, – sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi in – drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.

(5)Strateški del OPN upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni. OPN enako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih dobrin in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, ki so prikazani v prikazu stanja prostora za Občino Križevci, ki je obvezna priloga tega odloka. 2.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 7. člen (izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1)Občina Križevci spada med manjše slovenske občine, tako po površini kot tudi po številu prebivalcev. Površina občine znaša 46,2 km². Konec leta 2011 je imela občina po podatkih Statističnega urada RS 3.800 prebivalcev, v začetku leta 2014 pa 3.702 prebivalca. Leži v Prlekiji in meji na občine Ljutomer, Veržej, Murska Sobota, Radenci in Sv. Jurij ter je del upravne enote Ljutomer. Občina je reliefno sestavljena iz dveh enot, Murskega polja in Slovenskih goric. Površje je z izjemo zahodnega roba občine, kjer se začenjajo Slovenske gorice, precej enotno in nerazgibano.

(2)V občini je 16 naselij: Berkovci, Berkovski Prelogi, Boreci, Bučečovci, Dobrava, Gajševci, Grabe pri Ljutomeru, Iljaševci, Ključarovci pri Ljutomeru, Kokoriči, Križevci pri Ljutomeru, Logarovci, Lukavci, Stara Nova vas, Vučja vas, Zasadi. Prostorsko so prebivalci skoncentrirani v naseljih v neposredni bližini regionalne ceste Gornja Radgona – Radenci – Ljutomer – Ormož, kjer so v večji meri skoncentrirane tudi storitvene in oskrbne dejavnosti. Glede na poselitvene vzorce lahko v občini ločimo dva tipa poselitve. V osrednjem delu občine, od trase avtoceste A5 proti Ljutomeru (v nadaljnjem besedilu AC), ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ljutomer prevladuje obcestni poselitveni vzorec, drugi tip poselitve pa se je oblikoval v južnem delu občine. Za ta del je značilen bolj razložen oziroma razpršen poselitveni vzorec. Zaradi bližine, se v sistemu izvajanja posameznih dejavnosti, poselitvi in gospodarski javni infrastrukturi celotno območje občine gravitacijsko močno navezuje na mesto Ljutomer kot bližnje regionalno središče.

(3)Prednosti dosedanjega prostorskega razvoja so naslednje: – velike površine nepozidanih stavbnih zemljišč na območju občine, kar pomeni velik potencial za prihodnji prostorski razvoj občine, tako za širitev stanovanjske gradnje in urejanja centralnih dejavnosti kot tudi za razvoj proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti, – bližina večjih središč (Ljutomer, Ormož, Ptuj, Gornja Radgona, Murska Sobota), ki omogočajo zaposlovanje prebivalcev, opravljanje upravnih storitev, uporabo storitvenih dejavnosti hkrati pa so ta središča izvor potencialnih priselitev na območje Občine Križevci, – tradicionalna arhitekturna podoba se je ohranila s prenovo stanovanjskih objektov, ki so bili značilni za velika kmečka gospodarstva na tem območju, – demografska struktura prebivalcev izkazuje dober notranji potencial za rast prebivalcev (močna generacija prebivalcev starih med 20 in 35 let), – dobre možnosti za priselitve novih prebivalcev, zaradi obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč za stanovanjsko pozidavo, dobre prometne dostopnosti, ki se je z dokončanjem avtocestne povezave Maribor – Murska Sobota še izboljšala, bližina zaposlitvenih, upravnih in storitvenih središč, ustrezna infrastruktura za vzgojo in izobraževanje otrok, varnost bivalnega okolja, možnosti za rekreacijo in preživljanje prostega časa v naravnem okolju, – prostorske možnosti bi lahko omogočale bolj aktivno preživljanje prostega časa in povezovanje prebivalcev na območju Občine Križevci, za ta namen bi bilo potrebno bolje izkoristiti številne gasilske domove, občinsko stavbo in kulturni dom, športni center Križevci, hipodrome, nogometna igrišča in prilagoditi aktivnosti različnim starostnim skupinam prebivalcev, – ohranjen tradicionalni podeželski značaj območja s številnimi aktivnimi kmetijskimi gospodarstvi, ki so usmerjena predvsem v tržno živinorejo, – intenzivna kmetijska pridelava (perutninske farme) je skoncentrirana in odmaknjena od naselij, – dobre možnosti za razvoj izletniškega turizma v povezavi z bližnjimi turističnimi središči z namestitvenimi zmogljivostmi – Banovci, Radenci (Gajševsko jezero, športni center Križevci, pešpoti, kolesarske povezave, jahalne poti, hipodromi, objekti kulturne dediščine, cerkev (verski turizem), turizem kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, – ustrezna povezanost naselij z državnimi in občinskimi cestami, – z dokončanjem avtocestne povezave med Mariborom in Mursko Soboto in vzpostavitvijo ustreznega sistema cestninjenja za tovorna vozila bo regionalna cesta Gornja Radgona – Ljutomer razbremenjena večjih prometnih tokov, predvsem tovornega prometa, kar posledično pomeni zmanjšanje hrupa, emisij onesnaževanja zraka, izboljšanje prometne varnosti, – ustrezna vodooskrba je zagotovljena v vseh naseljih, večina naselij se oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, ki se napaja iz vodnega vira Lukavci. Naselja Vučja vas in Zasadi se oskrbujejo z vaškim vodovodnim sistemom, ki uporablja vodni vir v Vučji vasi, naselje Bučečovci pa se napaja iz vodnega vira v Bučečovcih. Za oba vodna vira je predvideno ukinjanje po izgradnji Pomurskega vodovoda, sistem C in priključitev na novozgrajeni vodovod, – naselja v osrednjem, strnjeno pozidanem delu občine že imajo deloma izgrajen kanalizacijski sistem, zbrane odpadne vode se odvajajo na centralno čistilno napravo v Ljutomeru, ki ima ustrezne kapacitete za čiščenje odpadnih voda tudi z območja Občine Križevci, – vzpostavljen je sistem ločenega zbiranja odpadkov, v večini naselij so urejeni ekološki otoki.

(4)Slabosti dosedanjega prostorskega razvoja: – obstoječa nepozidana stavbna zemljišča niso dosegljiva na nepremičninskem trgu, saj so vsa v zasebni lasti, njihovi lastniki pa za njihovo prodajo niso zainteresirani, – opremljenost naselij z družbeno infrastrukturo, osebnimi storitvami in komunalno infrastrukturo je pomanjkljiva, kar trenutno ne zagotavlja visoke kvalitetnega bivalnega okolja, – izginjanje in slabo gradbenotehnično stanje objektov tradicionalne arhitekture in pojavljanje (izstopajoče) arhitekture, ki ne upošteva tipoloških značilnosti obstoječega grajenega tkiva, – s staranjem prebivalstva se povečujejo potrebe po oskrbnih dejavnostih za starostnike, – v zadnjih desetih letih se je število delovno aktivnih prebivalcev močno zmanjšalo, – v strnjeno pozidanih delih naselij je več zapuščenih objektov, ki so prepuščeni propadanju in s tem negativno vplivajo na zunanjo podobo naselij, – na območju občine ni večjega zaprtega športnega objekta, razen šolske telovadnice, ki pa nima ustreznih kapacitet za potrebe v občini, – malo je turističnih ponudnikov, ki se ne povezujejo med seboj oziroma z nosilci turistične ponudbe v širši okolici; ni vzpostavljenega sistema informiranja obiskovalcev in promocije turistične ponudbe na območju občine, – slabo stanje občinskih cest zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, ki je posledica dolžine sistema in pomanjkanja finančnih sredstev, – številni prehodi občinskih cest preko železnice, ki niso ustrezno urejeni, kar poslabšuje varnost cestnega prometa, zato bodo potrebne preusmeritve lokalnega prometa, ob zagotovitvi ustrezne dostopnosti do obstoječih objektov, – za južni del občine je značilna razpršena poselitev, zato je urejanje gospodarske javne infrastrukture gradbeno in finančno zahtevnejše, – onesnaženost vodotokov, kar je posledica intenzivnega kmetijstva, neurejenega ravnanja z odpadnimi vodami; to ima negativne vplive tudi na kakovost podzemne vode, saj je vodonosnik zaščiten z zelo plitvim zaščitnim slojem in – vizualno šibka prisotnost vodotokov v prostoru, kar je posledica njihove regulacije v preteklosti (značilna predvsem za Ščavnico). 8. člen (razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1)Razvojne potrebe Občine Križevci so naslednje: – nadaljnji prostorski razvoj mora ohranjati podeželski izgled območja in omogočiti kakovostno življenjsko okolje za prebivalce občine. Razvojna ideja občine je dvig števila prebivalcev do približno 4.000 prebivalcev v naslednjih petnajstih letih, – izboljšati bo potrebno kakovost bivalnega okolja (dograditev in širitev infrastrukturnih omrežij, dopolnitev ponudbe oskrbnih dejavnosti) in zagotoviti nova delovna mesta v občini, – razvoj obrtno-poslovne cone v Bučečovcih, za katero se predvideva razširitev, predvsem zaradi dobre prometne dostopnosti (bližina avtoceste) in oddaljenosti od stanovanjskih območij. V coni je možen razvoj večjega, proizvodno naravnanega podjetja ali razvoj več manjših obrtnih podjetij, – velike površine nezazidanih stavbnih zemljišč se prednostno namenijo stanovanjskim območjem. Potencial je tudi v notranji prenovi naselij oziroma v zemljiščih, ki so sicer že zazidana, vendar stavbe zaradi različnih razlogov propadajo ali so zapuščene. Glede na težnje po modernejši gradnji, se lahko ena ob večjih strnjenih površin v urbaniziranem območju ob regionalni cesti Gornja Radgona – Radenci – Ljutomer – Ormož nameni gradnji objektov sodobne tipologije; v tem smislu se razvija tudi območje na severnem vstopu v naselje Lukavci, kjer je tak koncept sodobnih hiš že zastavljen. V ostalih območjih je potrebno pri gradnji upoštevati tradicionalno arhitekturo, – pomemben potencial območja Občine Križevci je prepoznan na področju razvoja turizma z vključitvijo Gajševskega jezera, kulturnih znamenitosti in možnosti za aktivno preživljanje prostega časa (kolesarske in tematske poti, konjeniški turizem) v turistično ponudbo, – v prihodnosti bi bilo potrebno obnoviti in razširiti šolsko telovadnico, da bi v občini dobili večji pokriti objekt, namenjen športnim aktivnostim, – ohranjanje tradicionalne kmetijske usmerjenosti občine in omogočanje nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev ostaja ključen element prihodnjega prostorskega razvoja, – potrebna je ureditev problematike številnih prehodov občinskih cest preko enotirne železniške proge Radenci – Ljutomer, saj niso ustrezno urejeni. To poslabšuje varnost cestnega in železniškega prometa, zato bodo potrebne ukinitve nekaterih prehodov in preusmeritve lokalnega prometa za zagotovitev ustrezne dostopnosti do obstoječih objektov, – potrebna je ureditev površin za mirujoči promet v občinskem središču in ureditev parkirnih površin za tovorna vozila, z namenom izboljšanja prometne varnosti.

(2)Razvojne potrebe regije: – izgradnja kanalizacije na prispevnih območjih skupne čistilne naprave Ljutomer in – dograditev regionalnega vodovodnega sistema Pomurskega vodovoda, – na del Občine Križevci sega načrtovani Državni prostorski načrt za hidroelektrarno Hrastje Mota na Muri (ZUPUDPP, Uradni list RS, št. 80/10, 106/10, 57/12), ki je v pripravi, – posodobitev predpisa za varovanje vodnega vira Lukavci in vzpostavitev režimov vodovarstvenih pasov, – ureditev statusa kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih z namenom varovanja vodnih virov, – ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod izven strnjenih območij, kjer javna kanalizacija in čistilna naprava ni predvidena.

1. člen (medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) Občina Križevci je: – s sosednjimi občinami povezana na področju infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod, preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave, – z ostalimi pomurskimi občinami povezana na področju ravnanja z odpadki in – z mestoma Ljutomer in Murska Sobota povezana pri dopolnjevanju z dejavnostmi, ki v občini niso razvite ali pa njihova stopnja razvitosti ne zadovoljujejo potreb občine (sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti).
2. člen (splošni cilji prostorskega razvoja občine) Splošni cilji prostorskega razvoja Občine Križevci so skladni s cilji prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine: – skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj, – skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve, – optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru, – prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča in oskrbnih središč, – dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij, – preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora, – prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje, – ohranjanje in varovanje okolja, narave in kulturne dediščine, – zagotavljanje varstva naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti, – zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami in – sanacija degradiranega prostora.
3. člen (prioritetni cilji prostorskega razvoja občine)

(1)Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru so cilji prostorskega razvoja občine usmerjeni v zagotovitev prostorskih pogojev: – za uravnotežen prostorski razvoj občine, – za umestitev stanovanjske gradnje s spremljajočimi dejavnostmi v občinskem središču in v strnjenih delih naselij, v katera bo usmerjen razvoj poselitve v občini, – za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij v občinskem središču, možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, zdravniško oskrbo, športno in kulturno dejavnost, informiranje in druženje ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo, – za razvoj proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti na območju gospodarskih con, – izboljšanje prostorskih in drugih razmer za razvoj novih delovnih mest z ustreznimi ukrepi aktivne zemljiške politike in aktivnim pridobivanjem razvojnih sredstev, ki bodo uvedena kot ena od podlag za zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj gospodarskih dejavnosti in zagotovitev novih delovnih mest, – izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij in turističnih območij, ki se zagotavlja z gradnjo novih cest, s prenovami obstoječih prometnic in z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih, – za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa, pri čemer se prometne ureditve načrtujejo po načelih trajnostne mobilnosti, – za ustrezno energetsko ter komunalno opremljenost naselij in turističnih območij, in sicer s postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in faznosti glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij (zankanje elektroenergetskega omrežja občine, izboljšava telekomunikacij, izgradnja sistemov ogrevanja z lesno biomaso, sončno energijo in z drugimi alternativnimi energetskimi viri) ter z novogradnjami kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami in sistemi za oskrbo s pitno vodo, – za nadgrajevanje prepoznavnosti prostora občine, krajine in grajenih struktur, ustvarjanje novih kvalitet v prostoru in ohranjanje naravnih kakovosti, in sicer z usmerjanjem novogradenj predvsem na območja obstoječih naselij in območij avtohtone razpršene poselitve, s sanacijo območij razpršene gradnje, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino ter z ohranjanjem kmetijske rabe prostora in prvin krajinske prepoznavnosti, – za razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih programov, pri čemer se omogoča prostorske možnosti za novogradnje in širitev obstoječih turističnih kmetij ter navezovanje turističnih programov na kmetijsko dejavnost, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine, – za prostorske ureditve, ki so lahko v soodvisnosti od ureditev v sosednjih občinah in se načrtujejo skupaj s temi občinami, – za neoviran dostop javnih objektov in površin funkcionalno oviranim osebam.

(2)Razvoj občine mora prispevati k doseganju okoljskih ciljev, predvsem zmanjšanju hrupa, zmanjšanju obremenjevanja prsti in vegetacije, izboljšanju in ohranjanju kakovosti vodnih virov, zmanjšanju obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki in komunalnimi odpadnimi vodami ter ohranjanju krajinske in biotske raznovrstnosti.

(3)Razvoj občine mora upoštevati omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter preprečitve ali čim večjega zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč.

(4)S prostorskim razvojem in ureditvami se omogoča ohranjanje kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj občine. 2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine 12. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Prednostna območja za razvoj poselitve v Občini Križevci so: – notranji razvoj na obstoječih nepozidanih stavbnih zemljiščih v naseljih ob glavni prometnici od naselja Stara Nova vas, Iljaševci, Križevci pri Ljutomeru, Boreci do naselja Ključarovci pri Ljutomeru, ki so spojeni v poselitveno aglomeracijo. Proste stanovanjske površine namenjene intenzivnejšemu razvoju poselitve, so v naseljih Križevci pri Ljutomeru, Boreci in Ključarovci pri Ljutomeru, – območje za širitev stanovanjske poselitve s spremljajočimi kmetijskimi dejavnostmi v naselju Iljaševci in Lukavci z namenom vključitve obstoječe razpršene poselitve v območje naselja, – prednostno območje za nadaljnji razvoj centralnih dejavnosti v okolici cerkve v naselju Križevci pri Ljutomeru, – območje za ureditev osrednjega parka v naselju Križevci pri Ljutomeru, – območje za vzgojo in izobraževanje v Križevcih pri Ljutomeru z namenom razširitve obstoječe telovadnice, – območje za širitev proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti ob obstoječi gospodarski coni v Bučečovcih, – območje za širitev obstoječih proizvodnih dejavnosti v naseljih Stara Nova vas in Iljaševci, – območje za ureditev večjega športno-rekreacijskega območja ob obstoječem hipodromu, športnem igrišču in ribniku v naselju Križevci pri Ljutomeru, ureditev območja obstoječega hipodroma in nogometnega igrišča v naselju Ključarovci pri Ljutomeru ter obstoječih športnih igrišč v naselju Lukavci.

(2)Prednostna območja za umestitev in razvoj dejavnosti v odprti krajini v Občini Križevci so: – območja za širitev objektov za kmetijsko proizvodnjo na območju razpršene poselitve, – območje za razvoj turistične infrastrukture (nastanitvene kapacitete) ob Gajševskem jezeru v naselju Logarovci in Grabe, – območje razvoja izletniškega turizma in rekreacije (urejanje tematskih poti, kolesarskih poti, površine za oddih v naravnem okolju) na celotnem območju občine, – prednostna območja za razvoj kmetijstva v občini so kmetijske površine na območju Murske ravni in meliorirane kmetijske površine v Ščavniški dolini, – prednostna območja za razvoj manj intenzivnih kmetijskih dejavnosti (ekološko kmetijstvo) in dejavnosti gozdarstva v občini so kmetijske in gozdne površine v območjih ohranjanja narave in varstva vodnih virov, – območje izkoriščanja mineralnih surovin (glinokop) v naselju Boreci se s postopno sanacijo prepusti razvoju naravnih habitatov in naselitvi živalskih vrst ter s tem k ohranjanju narave na območju občine. 13. člen (omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Omrežje naselij v Občini Križevci vključuje šestnajst naselij.

(2)Naselje Križevci je občinsko središče, po SPRS opredeljeno kot lokalno središče. Naselje ima poleg primarnih razvite tudi terciarne in kvartarne dejavnosti, ki jih mora opravljati občinsko središče in se bodo v prihodnosti še okrepile. V naselju primanjkujejo sekundarne dejavnosti, ki pa jih uspešno dopolnjujejo sekundarne dejavnosti v ostalih naseljih občine (Stara Nova vas, Iljaševci, Boreci, Bučečovci). 14. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Območje Občine Križevci se prometno navezuje na sosednje občine s cestnim in železniškim prometnim omrežjem.

(2)Najpomembnejša cestna prometna os v občini je regionalna cesta Gornja Radgona – Radenci – Ljutomer – Ormož (z oznakama 3 in 230) ter regionalna cesta drugega reda Križevci – Dokležovje (z oznako 439).

(3)Preko severnega dela občine med naseljema Vučja vas in Bučečovci poteka pomurski krak avtoceste A5, ki povezuje naselja na relaciji Maribor – Pince (Madžarska).

(4)Skozi Občino Križevci poteka enotirna železniška proga na relaciji Radenci – Ljutomer in del enotirne proge na relaciji Ljutomer – Murska Sobota. Prva proga poteka po celotni dolžini občine, prečka njena naselja ter z lokalnimi cestami tvori številne prehode. Druga proga pa prečka kmetijske površine in se ne približa obstoječim naseljem in cestam. Po železniških progah se odvija izključno tovorni promet. 15. člen (območja ohranjanja prepoznavnosti)

(1)Občina bo kot območja prepoznavnih naravnih kvalitet v prostoru varovala območja vrednejših delov krajine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti opredeljena kot območja ohranjanja narave – dve območji Natura 2000: SCI Boreci (SI3000147) in SPA Mura (SI5000010), tri ekološko pomembna območja: Mura-Radmožanci (ID 42100), Boreci (ID 46200) in Stanetinski in Kupetinski potok (ID 48500), dve naravni vrednoti: Boreci – glinokop (evid. št. 7424; ekos, zool; državni pomen) in Gajševsko jezero (evid. št. 7416; zool, ekos, bot; lokalni) ter novo predlagano naravno vrednoto Ščavnica-koridor vidre.

(2)Občina bo kot območja ohranjanja prepoznavnosti varovala objekte in območja kulturne dediščine ter krajinska območja, prepoznana na nacionalni in lokalni ravni. V teh območjih posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem vrednost prepoznanih kakovosti prostora, niso sprejemljivi. Pri načrtovanju poselitve in poseganju v prostor se v teh območjih upošteva tudi varstveni vidik. 16. člen (območja ohranjanja naravnih kakovosti)

(1)Ohranjanje narave se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem so območja in enote ohranjanja narave upoštevana kot razvojni potencial in kot prvina varstva. Ohranjanje narave se zagotavlja predvsem na zavarovanih območjih, predlaganih širše zavarovanih območjih, na območjih naravnih vrednot – površinskih geomorfoloških, podzemeljskih geomorfoloških, hidroloških, botaničnih, zooloških, ekosistemskih, drevesnih; na območjih pričakovanih naravnih vrednot, na območjih prednostnih habitatnih tipov, na ekološko pomembnih območjih.

(2)Pri načrtovanju prostorskega razvoja se upoštevajo načela in cilji, ki jih določajo pristojne službe za varstvo narave.

(3)Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, in sicer ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst.

1. člen (druga, za občino pomembna območja) V zasnovi prostorskega razvoja Občine Križevci so upoštevana tudi druga pomembna območja, kot so območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter površinske vode.
2. člen (urbanistični načrt) Urbanistični načrt je izdelan za naselja v osrednjem sklenjeno poseljenem delu Občine Križevci, od naselja Stara Nova vas, Iljaševci, Križevci pri Ljutomeru, Boreci do naselja Ključarovci pri Ljutomeru. 2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
3. člen (razvoj infrastrukturnih omrežij)

(1)Infrastrukturna omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja infrastrukturna omrežja bodo dograjena na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, s čimer bo doseženo zmanjševanje obremenitev vodotokov, podzemnih voda in drugih naravnih kakovosti. Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo opremljanje in preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se praviloma istočasno obnovijo vsi obstoječi vodi in naprave infrastrukture za posamezni odsek ali območje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.

(2)Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih naprav.

(3)Pri načrtovanju v prostoru se upošteva zagotavljanje trajnostne mobilnosti z razvojem javnega potniškega prometa, kolesarskih in peš povezav.

(4)Občina zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je potrebno izdelati program opremljanja zemljišč za gradnjo za celotno območje občine. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za realizacijo gradnje. 20. člen (prometna infrastruktura)

(1)Cestno prometno omrežje v občini sestavljajo državna avtocesta in regionalni cesti ter kategorizirane občinske ceste – lokalne ceste in javne poti. V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih površin za mirujoči promet, pločniki in spremljajoča urbana oprema.

(2)Prioritetna usmeritev Občine Križevci na področju cestnega omrežja je dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem oziroma državnim prometnim omrežjem, preko katerega je omogočena povezava do pomembnih oskrbnih, izobraževalnih in zaposlitvenih središč izven občine in s sosednjimi občinami. Z dokončanjem avtocestne povezave in vzpostavitvijo ustreznega sistema cestninjenja za tovorna vozila bo regionalna cesta Gornja Radgona – Ljutomer razbremenjena prometnih tokov, predvsem tovornega prometa, kar posledično pomeni zmanjšanje hrupa, emisij v zrak, izboljšanje prometne varnosti skozi osrednji, zgoščeno poseljeni del občine.

(3)Za avtocestni odsek, ki poteka preko Občine Križevci, sta bila sprejeta dva državna prostorska načrta (v nadaljevanju DPN): – Uredba o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Maribor–slovensko-madžarska meja na odseku Cogetinci–Vučja vas (Uradni list RS, št. 93/01) in – Uredba o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Maribor–slovensko-madžarska meja na odseku Vučja vas–Beltinci (Uradni list RS, št. 63/99). Dolgoročno se predvidi širitev avtoceste za en prometni pas in odstavni pas, to je minimalno 10 m od roba ceste obojestransko.

(4)Upravljavec avtoceste iz prejšnjega odstavka ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, ki so predvidena z OPN. Upravljavec avtoceste tudi ne bo zagotavljal zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica njenega obratovanja, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov.

(5)Preko območja Občine Križevci poteka enotirna železniška proga Radenci – Ljutomer in del enotirne proge na relaciji Ljutomer – Murska Sobota. Na območju občine ni železniške postaje in se je tudi ne načrtuje. Prehodi občinskih cest preko železniške proge so številni in niso zavarovani. To poslabšuje varnost cestnega in železniškega prometa, zato so v sodelovanju z upravljavcem infrastrukture načrtovane ukinitve določenih prehodov in preusmeritve lokalnega prometa za zagotovitev ustrezne dostopnosti do obstoječih objektov. 21. člen (omrežje kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih poti)

(1)Kot del trajnostne mobilnosti se v občini omogoča dostop z nemotoriziranimi prevoznimi načini. Na območju občine se vzpostavi sistem daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih povezav. Zagotavljajo se površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa v vseh naseljih.

(2)Občina bo v povezavi s sosednjimi občinami spodbujala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti v Občini Križevci kot obliko izletniško naravnane turistične ponudbe.

(3)Na območju občine se uredi kolesarsko omrežje kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot steza za mešani promet pešcev in kolesarjev, kot kolesarski pas na vozišču ali pa se kolesarji vodijo z ustrezno prometno signalizacijo po malo prometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno. Omrežja se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje ter varno povezujejo s postajališči javnega potniškega prometa.

(4)V okviru površin za mirujoči promet se uredi zadostno število pokritih oziroma varovanih parkirišč za kolesa. 22. člen (avtobusni promet)

(1)V občini se spodbuja razvoj učinkovitega sistema javnega potniškega prometa. Zagotovi se fizično integracijo prometnih podsistemov, kar omogoča uporabnikom učinkovito prestopanje med prevoznimi linijami oziroma kombinacijo avtobusnega in železniškega prevoza.

(2)Redni avtobusni javni potniški promet se odvija na relaciji Radenci – Ljutomer, Križevci – MS, Križevci – Sveti Jurij ob Ščavnici, z zalednimi kraji pa avtobusnih povezav ni. Avtobusna postajališča so v naseljih Križevci pri Ljutomeru (2 lokaciji), Ključarovci, Iljaševci, Stara Nova vas, Bučečovci, Vučja vas, Ključarovci, Logarovci, Kokoriči in Berkovci.

(3)Avtobusni promet se ureja na celotnem območju občine, med vsemi naselji in njihovimi zaledji. Z načrtovanjem javnega potniškega avtobusnega prometa se omogoča večjo neodvisnost od rabe osebnega avtomobila ter s tem zmanjša emisije toplogrednih plinov.

(4)Avtobusna postajališča se umeščajo na prostor večjih generatorjev prometa (jedra naselja, šola, trgovina ipd.) ter na ostala območja naselij tako, da so upoštevani standardi dostopnosti. 23. člen (razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)

(1)Vzpostavijo se nova ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa infrastrukturna omrežja in objekti z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.

(2)Poveča se zanesljivost oskrbe s pitno vodo, uredi se odvajanje in čiščenje odpadne vode.

(3)Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata v dveh, med seboj usklajenih smereh: – sanacija stanja: na stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacija stanja z izgradnjo sistemov za zagotavljanje ustrezne stopnje varstva okolja glede priključevanja objektov na infrastrukturne sisteme. V naseljih se zagotovi ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, se zgradi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo poveže s telefonsko centralo, – opremljanje razvojnih območij: za vsa komunalno neopremljena stavbna zemljišča se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov.

(4)Z načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. S tem se zagotavlja večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo bolj sprejemljivo vključevanje v prostor.

(5)Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno.

(6)Za vse nove investicije se izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.

(7)Infrastrukturni vodi se na območju naselij praviloma izvajajo podzemno.

(8)Pred predajo novih prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna infrastruktura tako, da ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja obstoječim prebivalcem v soseščini.

(9)Za celotno območje so z lokalnim energetskim konceptom opredeljene nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije ter ukrepe za zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije ter svetlobno onesnaževanje okolja. Spodbuja se pasivna oziroma energetsko učinkovita gradnja objektov. Spodbuja se zamenjava zastarelih individualnih sistemov ogrevanja z novimi in bolj učinkovitimi kurišči na biomaso. Spodbuja se raba solarnih sistemov za zagotavljanje lastne oskrbe (priprava tople vode).

(10)Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove za obratovanje potrebujejo manj energije (npr. pasivna stavba, nizkoenergijska stavba) in/oziroma del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov energije (sončna, biomasa ipd.).

(11)Spodbuja se okoljska ozaveščenost lokalnega prebivalstva. 24. člen (telekomunikacijska infrastruktura)

(1)Telekomunikacijsko omrežje v občini sestavlja telefonsko telekomunikacijsko omrežje in kabelsko omrežje.

(2)Celotno območje občine je pokrito s telefonskim omrežjem.

(3)Kabelski sistem je zgrajen v vseh naseljih v občini.

(4)Signal mobilnih operaterjev je primeren na večjem območju občine, z izjemo območja Ščavniške doline, kjer je pokritost s signalom pomanjkljiva.

(5)Občina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema na sodobne tehnične in organizacijske načine ter skrbela za kakovosten pristop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine. 25. člen (energetika)

(1)Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo, pri čemer se spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov. Spodbuja se učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine.

(2)Uporaba in proizvodnja obnovljivih energetskih virov se spodbuja na celotnem območju občine, pri čemer morajo biti objekti in ureditve prostorsko integrirani. Postavitev naprav za izkoriščanje sončne energije se prednostno načrtuje na stavbah (predvsem obstoječe večje stavbe, npr. večji kmetijski objekti).

(3)Temeljni dokument oskrbe z energijo je lokalni energetski koncept občine, ki obravnava predvsem analizo rabe energije in porabe energentov, oceno lokalnih energetskih virov in analizo predvidene bodoče rabe energije in napovedi glede prihodnje oskrbe z energijo.

(4)Razvoj elektroenergetskega omrežja bo v občini usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoječih distribucijskih zmogljivosti s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine.

(5)Preko območja občine poteka daljnovod DV 1 x 110 Ljutomer – Murska Sobota. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP 110/20 kV Ljutomer.

(6)Na območju občine je v srednjeročnem obdobju predvidena izgradnja naslednjih elektroenergetskih vodov in naprav:

1. 20 kV daljnovoda: – DV za TP Logarovci 5, – DV za TP Lukavci
3. Transformatorski postaji: – TP Logarovci 5, – TP Lukavci 5.

(7)Preko območja občine potekajo sledeči regionalni plinovodi: – R15, – odcep od R15 proti Gornji Radgoni z oznako P1522, – odcep od R15 proti Murski Soboti z oznako P152.

(8)Za energetsko oskrbo stavb se uporabljajo utekočinjeni naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, električna energija in obnovljivi viri energije (lesna biomasa in biomasa iz kmetijske proizvodnje, sončna energija). Energetska oskrba stavb bo v prihodnosti temeljila na uporabi obnovljivih virov energije, kar bo natančneje opredeljeno v lokalnem energetskem konceptu občine. Zagotovljena bo učinkovita in varčna raba energije z energetsko učinkovitim urbanističnim načrtovanjem in arhitekturnim oblikovanjem, še posebno na področju umeščanja objektov, sistemov poselitve in energetsko varčnih oblik gradnje. Pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji se zagotavlja učinkovita in varčna raba energije.

(9)Za večje sklope novogradenj se predvidi celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. To pomeni, da je treba načrtovati skupne sisteme ogrevanja z eno kurilno napravo, kjer je potrebno preučiti tudi možnosti kogeneracije (soproizvodnja toplote in električne energije) ali trigeneracije (soproizvodnja toplote, hladu in električne energije).

(10)Na območju občine delujejo bioplinarne v Logarovcih in Bučečovcih. 26. člen (komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja)

(1)Območje Občine Križevci je oskrbovano z vodo iz javnega in dveh vaških vodovodnih sistemov (naselji Bučečovci in Vučja vas ter zaselek Zasadi). Razvoj obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja s ciljem zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo. Predvidena je ukinitev zasebnih vodovodnih sistemov in priključitev na javni vodovodni sistem po izgradnji Pomurskega vodovoda – sistem C.

(2)Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v strnjenih delih naselij Boreci, Bučečovci, Iljaševci, Križevci pri Ljutomeru, Lukavci in Stara Nova vas, Iljaševci, Vučja vas, Ključarovci. Obstoječe kanalizacijsko omrežje sestavlja en sistem, ki se konča z glavnim kolektorjem, povezanim s centralno čistilno napravo Ljutomer, odvodnik prečiščenih odpadnih vod je reka Ščavnica. Predvidena je dograditev kanalizacijskih vodov ob cestnem delu regionalne ceste R2-439 Križevci – Žihlava, in sicer v naseljih Logarovci, Kokoriči, Berkovci.

(3)Zaradi razpršene poselitve v območju Ščavniške doline (Berkovci, Kokoriči, Gajševci, Logarovci in Grabe) je ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadnimi vodami mogoče urediti z zbiranjem in odvozom grezničnih gošč iz nepropustnih greznic na čistilno napravo ter manjšimi ali individualnimi sistemi čiščenja odpadne vode.

(4)Na območju, kjer je predvidena nova poselitev, pa ni še opremljeno z javno kanalizacijo, se odvajanje in čiščenje odpadnih voda ureja preko ustreznih lastnih objektov (malih komunalnih čistilnih naprav ali izjemoma nepretočnih greznic). V ta namen bo Občina Križevci izdelala operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda, vključno z izdelavo celovitega popisa lokacij greznic oziroma izdelavo katastra greznic, na osnovi katerega bo predvidela zamenjavo pretočnih greznic z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Izjemoma se dopuščajo nepretočne greznice (obstoječe ali novozgrajene) tam, kjer čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ni tehnično izvedljivo zaradi posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje MKČN (geografske razmere, nestalno naseljene stavbe …), vodovarstvenega območja ali prepovedi odvajanje vode neposredno v površinske vode (območja kopalnih voda).

(5)Za racionalnejšo izgradnjo in učinkovitejše upravljanje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja bi bilo smiselno povezovanje sistemov s sistemi v sosednjih občinah (Sv. Jurij ob Ščavnici). 27. člen (ravnanje z odpadki)

(1)Na celotnem območju občine je organizirano ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov, ki se odvažajo najprej v zbirni center (območje Občine Ljutomer), od tam pa v regijski center za ravnanje z odpadki in odlagališče CERO Puconci (območje Občine Puconci). Vzpostavljeno je ločeno zbiranje bioloških odpadkov.

(2)Z ustreznimi ukrepi (npr. promocija in ozaveščevalne akcije) se spodbuja ločeno zbiranje odpadkov.

(3)Divja odlagališča odpadkov se evidentirajo in se o njih obvesti pristojne inšpekcije. Postopoma se divja odlagališča odpadkov sanira in prepreči nadaljnje odlaganje odpadkov na teh in ostalih območjih občine.

1. člen (pokopališka dejavnost) V Občini Križevci je eno osrednje pokopališče v naselju Križevci pri Ljutomeru, ki ima na voljo še dovolj prostora, zato prostorske širitve niso potrebne. Predvidi se ureditev območja za raztros pepela.
2. člen (javna razsvetljava) Javna razsvetljava je zgrajena ob regionalni cesti v naseljih Boreci, Križevci pri Ljutomeru, Iljaševci, Stara Nova vas. Med Staro Novo vasjo in Bučečovci ter v naseljih Ključarovci in Lukavci je predvidena razširitev oziroma dopolnitev omrežja javne razsvetljave. Lastnik javne razsvetljave je občina, ki ima namen opremiti vsa območja, kjer je to potrebno in uvesti enoten standard okolju prijaznih svetil. 2.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
3. člen (območja naselij) Območja naselij, ki zajemajo območja strnjeno zgrajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, so po veljavnih prostorskih opredelitvah v Občini Križevci naselja Križevci pri Ljutomeru, Berkovci, Berkovski Prelogi, Boreci, Bučečovci, Dobrava, Gajševci, Grabe pri Ljutomeru, Iljaševci, Ključarovci pri Ljutomeru, Kokoriči, Logarovci, Lukavci, Stara Nova vas, Vučja vas in Zasadi.
4. člen (območja naselij, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje)

(1)Sanacija manjšega pojava razpršene gradnje in poselitve z vključitvijo v obstoječe naselje na območju Občine Križevci je pogojena z: – oblikovno in funkcionalno povezanostjo z obstoječim naseljem, – možnostjo izkoriščanja obstoječe družbene infrastrukture naselja in – možnostjo navezave na gospodarsko javno infrastrukturo naselja.

(2)Na območju občine ni naselij s priključenimi območji razpršene gradnje. 32. člen (območja novih naselij razpršene gradnje)

(1)Območja novih naselij je možno opredeliti s sanacijo razpršene gradnje v območjih: – ki po morfologiji in obsegu pojava ustrezajo prostorski določitvi naselja, – zajemajo več hiš in – imajo možnost dostopa do javne družbene infrastrukture z javnim potniškim prometom.

(2)Na območju občine ni opredeljenih novih naselij razpršene gradnje. 33. člen (posebna območja razpršene gradnje)

(1)Območje razpršene gradnje in poselitve se določi kot posebno zaključeno območje poselitve na območjih: – s pretežno kmetijskimi objekti, ki se jim spreminja namembnost ali – obstoječe razpršene gradnje, ki predstavlja poseben vzorec poselitve na gričevnatih območjih in je vezana na kmetijsko pridelavo (npr. vinogradniška območja).

(2)Posebna območja razpršene gradnje na območju Občine Križevci niso prisotna. 2.5 Okvirna območja razpršene poselitve 34. člen (območja razpršene poselitve)

(1)Na območju občine so se kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovale:

1. a)razložene, razpostavljene kmetije, domačije s posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami,
2. b)kmetijske farme s hlevi in silosi in
3. c)razpršena poselitev izven naselij z značilnimi prostorskimi ureditvami, kot so: – objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (kapelice, znamenja ipd.), – kmetijske stavbe ter njihove skupine (lovske preže ipd.), – turistični, rekreacijski, športni objekti in – objekti komunalne infrastrukture.

(2)V Občini Križevci je avtohtona razpršena poselitev značilna predvsem za južni del občine, območje Ščavniške doline, in sicer za naselja Berkovski Prelogi, Kokoriči (Kokorički Prelogi), Logarovci, Gajševci in Grabe pri Ljutomeru. Na teh območjih se razpršena poselitev ohranja.

(3)Izven strnjenih naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ipd.).

(4)Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preveri in utemelji z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturno-varstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja. 35. člen (ohranjanje razpršene poselitve)

(1)Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.

(2)Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(3)Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna na območjih obstoječe stanovanjske pozidave in na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

(4)Na robovih naselij se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora. 2.6 Usmeritve za prostorski razvoj občine 2.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in delno prenovo 36. člen (usmeritve za notranji razvoj naselij)

(1)Naselja v občini se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru. Naselja se praviloma razvijajo navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč njihovo namembnost in oblikovne značilnosti.

(2)Pri načrtovanju in urejanju naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.

(3)Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe stavbnih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, igrišča, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V občinsko središče se prednostno umeščajo centralne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.

(4)Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.

(5)Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov. 37. člen (usmeritve za prenovo naselij oziroma delov naselij)

(1)Prenova vključuje delno prenovo naselij oziroma delov naselij, kjer se izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorske bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere.

(2)Prenova se zagotovi na degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje.

(3)Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja in kvalitetnejše urejanje javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(4)Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij ter deli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev.

(5)Ohranjajo in prenavljajo se kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije, pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo.

(6)V okviru prenove se zagotavlja materialne in druge pogoje za uresničevanje kulturnih funkcij dediščine. Zagotavlja se javno dostopnost dediščine ter omogoči njeno raziskovanje in proučevanje.

(7)V naseljih z velikim številom objektov kulturne dediščine se določi delno prenovo v smislu obnove objektov, domačij, ki jih pripadajo in spoštovanjem tradicionalnih prvin arhitekture tudi v okviru novih gradenj. Naselja, kje se opredeli delno prenovo, so Bučečovci, Iljaševci, Križevci pri Ljutomeru in Lukavci.

1. člen (celovita prenova naselij oziroma območij) V Občini Križevci ni naselij predvidenih za celovito prenovo, prenavljati pa je treba posamezne objekte tradicionalne tipologije, predvsem stanovanjske hiše in jih revitalizirati.
2. člen (usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje) V Občini Križevci ni predvidena sanacija razpršene gradnje.
3. člen (usmeritve za širitve, zaokrožitve in zgostitve pozidave)

(1)Poselitev v Občini Križevci bo usmerjena v razvoj naselij, ki bo sledil funkciji naselij in razvoju dejavnosti v posameznih naseljih, z upoštevanjem naravnih omejitev, morfološkega vzorca poselitve in tipologije arhitektonsko urbanistične oblikovanosti naselij.

(2)Razvoj naselij v Občini Križevci bo zaradi prostorskih omejitev naselij, ki izhajajo iz varovanja naravnih virov (kmetijskih zemljišč v ravninskem delu) usmerjen v notranji razvoj naselij s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij.

(3)Naselje Križevci pri Ljutomeru se bo kot občinsko središče, krepilo predvsem z dopolnjevanjem centralnih dejavnosti.

(4)Manjše širitve naselij zaradi funkcionalnega ali oblikovnega zaokroževanja naselij ter manjših širitev dejavnosti, bodo dopustne v vseh naseljih.

(5)V območjih razpršene poselitve izven območij naselij bodo dovoljene funkcionalne in oblikovne zapolnitve. 41. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti)

(1)V naseljih Občine Križevci prevladujejo stanovanjske dejavnosti, primarne dejavnosti kmetijstva ter spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti. Predvsem občinsko središče Križevci pri Ljutomeru in v manjši meri tudi ostala naselja osrednje poselitvene aglomeracije ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ljutomer opravljajo poleg teh dejavnosti še določene centralne družbene in poslovne dejavnosti. Sekundarne storitvene in proizvodne dejavnosti so prisotne v naseljih Bučečovci, Stara Nova vas, Iljaševci, Boreci in Lukavci.

(2)V naselju Križevci pri Ljutomeru se krepijo centralne dejavnosti – uprava, oskrbne storitve, vzgoja in izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, parkovne površine.

(3)V vseh naseljih Občine Križevci je prisotna intenzivna kmetijska proizvodnja s stavbami za pridelavo rastlin in rejo živali. S širitvijo površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo in razvoj kmetijskih gospodarstev ter omogočanjem razvoja podpornih dejavnosti, se zagotavljajo dobri pogoji za diverzifikacijo in prilagajanje kmetijske dejavnosti tržnim razmeram, ob upoštevanju omejitev na območjih ohranjanja narave in varstva vodnih virov.

(4)S predvidenim zagonom obstoječe gospodarske cone v Bučečovcih bo omogočen razvoj proizvodnih dejavnosti v občini in ustvarjena možnost dolgoročne preselitve teh dejavnosti iz stanovanjskih naselij na prostorsko ločeno namensko območje.

(5)S predvidenim razvojem turizma kot razvojne gospodarske panoge v občini se bodo v območju Občine Križevci umeščale tudi površine za turizem ter površine za oddih, šport in rekreacijo v naravnem okolju.

(6)V naselju Boreci je opredeljeno območje za izkoriščanja mineralnih surovin (glinokop). Območje se namenja izkoriščanju gline tudi v prihodnje. Na izkoriščenih delih se zagotavlja sprotna sanacija degradiranega območja, ki se prepusti razvoju naravnih habitatov in naselitvi živalskih vrst ter s tem prispeva k ohranjanju narave na območju občine. 2.6.2 Usmeritve za ohranjanje poselitve 42. člen (usmeritve za ohranjanje poselitve)

(1)V območjih ohranjanja poselitve se praznjenje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, kmetije odprtih vrat ipd.).

(2)Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.

(3)V naseljih, ki sestavljajo osrednjo poselitveno aglomeracijo, se za ohranjanje poselitve zagotavljajo površine in spodbujajo umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti. 2.6.3 Urbanistično oblikovanje naselij 43. člen (oblikovna podoba naselij)

(1)V Občini Križevci lahko ločimo tri osnovne tipe poselitve: – obcestni poselitveni vzorec ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ljutomer, – razložen oziroma razpršen poselitveni vzorec v južnem delu občine, – posamezna strnjena gručasta ali obcestna naselja.

(2)Obcestni poselitveni vzorec ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ljutomer: – obcestno poselitev ravninskega dela občine predstavljajo naselja Križevci pri Ljutomeru, Boreci, Iljaševci, Ključarovci pri Ljutomeru in Stara Nova vas, ki so se s podaljševanjem obcestne pozidave zrasli v prostorsko enovito poselitveno območje. Nekdaj gručasta naselja, kar je razvidno predvsem iz starostne strukture objektov (starejši objekti sestavljajo vaška jedra, medtem ko novejši objekti nastopajo predvsem na robovih naselij), so se namreč stihijsko spremenila v obcestna in ustvarila videz dolgega in razpotegnjenega naselja. V ravninskem delu sta še naselji Bučečovci in Vučja vas, ki sta ohranili prostorsko celovitost, prav tako manjše naselje Dobrava, – v naseljih obcestne poselitve je prisotna tako tradicionalna gradnja kot tudi suburbana in sodobna, moderna arhitektura. Tradicionalno arhitekturo zastopajo pravokotne pritlične stavbe (v razmerju stranic 1:2) z manjšimi okni. Običajno je poleg stanovanjskega objekta še gospodarsko poslopje. Suburbano tipologijo stanovanjskih objektov predstavljajo enostanovanjske hiše z razmerjem stranic 1:1, ki obsegajo pritličje, nadstropje in mansardo. Sodobnejšo arhitekturo najdemo v vseh naseljih, bolj zgoščeno pa je zastopana v delih naselij Boreci, Križevci pri Ljutomeru, Ključarovci pri Ljutomeru in Lukavcih, – modernejša arhitektura objektov se dopušča v območjih naselij, kjer je opredeljena namenska raba stanovanjske površine (SS). V območjih z namensko rabo površine podeželskega naselja (SK) se dopušča tradicionalna arhitektura značilna za območje, pa tudi sodobnejše oblike podeželske arhitekture, ki izhajajo iz tradicionalnih konceptov vendar, vključujejo elemente, ki omogočajo prilagoditev le-teh sodobnejšemu načinu življenja in povečanja kvalitete bivanja, – arhitektura tehnoloških (proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem: npr. čistilna naprava, transformatorska postaja in drugi podobni objekti) in svojstvenih objektov (cerkve, šole, vrtci, poslovni objekti) se prilagaja funkcijam in tehnološkim zahtevam objekta. V primeru lociranja takšnih objektov v bližino profane stavbne kulturne dediščine je potrebno pri arhitekturnem oblikovanju upoštevati arhitekturo kulturne dediščine, – posamezna večja območja, namenjena razvoju naselij, morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaključene celote.

(3)Razložen oziroma razpršen poselitveni vzorec v južnem delu Občine Križevci: – značilen razložen oziroma razpršen poselitveni vzorec ustvarjajo naselja Berkovski Prelogi, Kokoriči (Kokorički Prelogi), Logarovci in Grabe pri Ljutomeru. Nekatera naselja v tem delu so obdržala gručasti poselitveni vzorec: Berkovci, Gajševci in Lukavci, – v večini naselij prevladujejo kmetijska gospodarstva, ki so sestavljena iz stanovanjskega objekta, ki ga obdajajo gospodarska in pomožna gospodarska poslopja. Stanovanjske stavbe so večinoma pritlične ali pritlične z mansardo, gospodarska poslopja pa so večinoma pritlična, vendar precej visoka. Tradicionalna stavba je dolga (v razmerju stranic 1:2), pritlična in praviloma z manjšimi okenskimi odprtinami. Pritličje je dvignjeno na podstavek, precej visoko od nivoja terena. Gospodarska poslopja so bila postavljena pravokotno na stanovanjski objekt ali pa vzporedno z njim, – posamezna večja območja, namenjena razvoju naselij, morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaključene celote. Pri tem se preprečuje prostorsko povezovanje naselij in ohranja prepoznavne robove naselij, – urbanistični vzorec razvoja poselitve mora slediti obstoječemu urbanističnemu vzorcu in tipologiji poselitve.

(4)Ohranja se prepoznavnost podeželskih naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja.

(5)Pri urejanju občinskega središča in njegovega vplivnega območja se upošteva tradicionalna struktura objektov v območju in njihova likovna podoba, spodbuja pa se tudi sodobna tipologija stavb in urbanistični vzorci, ki sledijo potrebam sodobnih jeder naselij v podeželskem okolju.

(6)Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se spodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(7)Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz.

(8)Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi. 2.7 Koncept prostorskega razvoja za občinsko središče 44. člen (koncept razvoja naselja)

(1)Koncept prostorskega razvoja območja, za katerega je izdelan urbanistični načrt (v nadaljnjem besedilu UN) temelji na izhodiščih in ugotovitvah strokovnih podlag. Prostorski razvoj območja je načrtovan v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami tako, da se preprečuje prostorske konflikte in zagotavlja kvalitetno bivalno in delovno okolje, razvoj površin za oskrbo, storitve in proizvodnjo ter rekreacijo in preživljanje prostega časa. Poudarja se notranji razvoj naselij, pri čemer se ustvarjajo nove kvalitetne strukture prostora in ohranja kulturna, stavbna in naselbinska dediščina ter naravno okolje. Posebno pozornost se posveti prenovi obstoječega kvalitetnega grajenega tkiva in tipologiji in umestitvi novih stavb, saj ustvarjajo prepoznavnost prostora.

(2)UN obravnava območje naselij, ki ga določajo površine strnjenih stavb in gradbeno inženirskih objektov različnih namembnosti s pripadajočimi površinami za njihovo uporabo, zelenimi površinami v naselju, zemljišči, predvidenimi za razvoj naselja ter izjemoma tudi kmetijskimi in gozdnimi površinami med posameznimi segmenti poselitve. Območje obravnave zajema dele naselij Stara Nova vas, Iljaševci, Križevci pri Ljutomeru, Boreci in Ključarovci pri Ljutomeru. Območje v smeri S–J deli glavna cesta glavna oziroma regionalna cesta Gornja Radgona – Radenci – Ljutomer – Ormož. Naselje Križevci pri Ljutomeru je občinsko središče, kjer je skoncentriranih večina centralnih in družbenih dejavnosti.

(3)Območje UN vidno opredeljujeta dve višinski arhitekturni dominanti, in sicer cerkev v jedru Križevcev pri Ljutomeru (Cerkev sv. Križa, EŠD 1199) in kapela ob krožišču na jugu obravnavanega območja (Kužno znamenje – EŠD 1211), ki povečata prepoznavnost prostora. Pri načrtovanju v prostoru se upošteva obe dominanti in veduto na naselje s smeri dostopov. Območje ob glavni osi, ki jo predstavlja glavna cesta Gornja Radgona – Ljutomer, se zgošča in objekte oblikuje tako, da tvorijo javni prostor ob dostopnih cestah in križiščih.

(4)Na območju UN se predvidi delna prenova naselja v smislu prenove dotrajanih kvalitetnih tradicionalnih objektov, trških objektov in vil ter objektov kulturne dediščine. Pri prenovah se ohranjajo tradicionalna tipologija gradnje in gabariti stanovanjskih hiš in pripadajočih gospodarskih objektov ter upošteva obstoječi red pozidave. Obstoječe prazne objekte se revitalizira, lahko se jih nameni tudi za kulturne, turistične dejavnosti, oziroma obnovi kot manjše prenočitvene kapacitete.

(5)Obravnavano območje se prednostno razvija navznoter na proste površine za gradnjo, izkoristijo se posamezni prazni objekti. Predvidi se manjše zapolnitve poselitve, kjer se objekti prilagajajo gabaritom objektov v neposredni okolici in namenski rabi prostora. Zagotovi se prostorske pogoje za umeščanje centralnih dejavnosti, za stanovanjske dejavnosti z dopolnilnimi dejavnostmi, za umestitev obrtnih in proizvodnih dejavnosti manjšega obsega.

(6)Za stanovanjsko gradnjo sta predvideni dve obstoječi območji poselitve na zahodnem delu naselja Križevci pri Ljutomeru (EUP: KR5 in KR6). Zaradi velikosti površine se območje ureja s podrobnim prostorskim načrtom, lahko tudi fazno ob celovitih rešitvah za gospodarsko javno infrastrukturo celotnega območja.

(7)Za širitev poselitve se predvidijo le nekatera manjša območja, kot zaokrožitve obstoječih delov naselja, namenjena bivanju, delno za proizvodne in centralne dejavnosti. Lokacije so razvidne iz grafične priloge Karta 1 območje razvoja naselja – podrobnejši del urbanističnega načrta.

(8)Za razvoj centralnih dejavnosti se predvidi predvsem območje jedra naselja Križevci pri Ljutomeru, kjer se spodbuja razvoj javnih funkcij. Zaradi urbanistične pomembnosti območja (vstopna točka v naselje) mora biti območje ustrezno urbanistično urejeno.

(9)Pri novogradnjah v območju obravnave, predvsem pa na delih, kjer se določi PNRP SS, se objekti oblikujejo sodobno, upošteva se principe energetsko varčne gradnje. Objekti družbene infrastrukture, stanovanjski, stanovanjsko poslovni in poslovni objekti se umeščajo ob javni prostor, na proste površine v zaledju parcel se umeščajo predvsem gospodarski objekti, objekti namenjeni obrti in podobni.

(10)Na območju obravnave se predvidi ureditev in razvoj konjeniških športov in rekreacije v naravnem okolju, predvsem na območju hipodroma, tako v Borecih, kot tudi v Ključarovcih. V Borecih se razvoj turizma povezuje z rekreacijo ob Mlaki Kamešnici.

(11)Območje obstoječih območij proizvodnih con in kmetijske proizvodnje se razvija v okviru obstoječih območij, ob upoštevanju bližine naselij. Novih območij za proizvodno dejavnosti znotraj območja UN se ne predvidi, predvidi se manjše širitve na obstoječih lokacijah. Objekti za proizvodno se z višino in oblikovanjem podredijo obstoječemu merilu naselja v katerega so umeščeni.

(12)Koncept zelenega sistema predvideva ohranitev zelenih površin med grajeno strukturo. V naselju se posamezne javne površine uredi in poveže s peš in kolesarskimi povezavami. Ureditve se dopolni z urbano opremo, s prostori za postanek itd. Javni prostori se vzdržujejo in urejajo kot odprti (javni) prostori naselja. V koncept zelenega sistema se vključi gostinsko-rekreacijsko območje s hipodromom. V širšem prostoru se poveže potek peš in kolesarskih poti.

(13)Na območjih naselja se zagotovi prostorske pogoje za fazni razvoj gospodarske javne infrastrukture, na katero se bodo navezovale tudi predvidene gostitve in širitve naselja. Poudarek v razvoju prometa je na razvoju avtobusnih povezav. Ob JZ robu obravnavanega območja poteka enotirna železniška proga, prehodi cest preko železniške proge niso zavarovani. Prehodi se v največji možni meri ohranjajo in zavarujejo z zapornicami ter primerno prometno signalizacijo.

(14)Spodbuja se izraba obnovljivih virov energije v skladu z Lokalnim energetskim konceptom Občine Križevci pri Ljutomeru. 2.8 Usmeritve za razvoj v krajini 45. člen (splošna določila)

(1)Ohranja se kulturno krajino in kakovostne prostorske strukture, ki ustvarjajo njeno prepoznavnost. Ohranja se kulturni in simbolni pomen kulturne krajine.

(2)Ohranja se kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila.

(3)Ohranja se strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja.

(4)Pri razvoju dejavnosti v prostoru se upošteva kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief, vegetacija).

(5)Ohranja oziroma revitalizira se naravne krajinske prvine. 46. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini)

(1)Kmetijstvo skrbi za ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru kmetijska dejavnost opravlja skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.

(2)Na celotnem območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z upoštevanjem kmetijsko-okoljskega programa RS. Morebitno zaraščanje kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem kmetovanja. Velik pomen pri preprečevanju zaraščanja imajo vinogradniška območja.

(3)Intenzivnejša kmetijska raba se izvaja predvsem na ravninskih predelih občine (izven poplavnih površin in območij naravnih vrednot). Na drugih območjih so v ospredju druge funkcije kmetijstva, kot so ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije.

(4)Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. Gnojenje in raba fitofarmacevtskih sredstev morata potekati v skladu z resorno zakonodajo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov ter po predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju. Za gnojenje v okviru kmetijskih gospodarstev je na celotnem območju občine potrebno zagotoviti gojitveni načrt.

(5)Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah omogoča in hkrati spodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.

(6)Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. 47. člen (razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – kmetijstvo)

(1)Občina Križevci leži v treh značilnih vzorcih krajinskega tipa: – na ravninski Murski ravni, – na ravninski Ščavniški dolini, – na gričevnatem svetu Slovenskih goric.

(2)Občina bo na kmetijskih zemljiščih, še posebej na območju Murske ravni in melioriranih kmetijskih površinah v Ščavniški dolini, spodbujala izboljševanje kmetijske proizvodnje z namakanjem dela zemljišč, zložbami, uvajanjem novih kultur, s krajinskimi popravki strukturiranja poljedelskih površin z zelenimi cezurami z avtohtono zasaditvijo in ohranjala strukturo kmetijskih površin v gričevnatem delu občine (preprečevanje zaraščanja).

(3)Občina bo spodbujala vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti in ohranitev kmetijske proizvodnje. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na ekološki pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo.

(4)Občina bo spodbujala ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja ter integrirano pridelavo. Za tovrstne načine kmetovanja so najbolj primerna območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Spodbuja se ohranjanje in širjenje travniških ekstenzivnih sadovnjakov zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine, avtohtonih sort sadja in biodiverzitete.

(5)Agrotehnične operacije se lahko izvajajo izven varovanih območij narave ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.

(6)Na območjih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko urejajo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja. Razen na območjih s posebnim režimom ravnanja zaradi varstva narave, je dopuščeno namakanje kmetijskih zemljišč.

(7)Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.

(8)V primerih prostorske in prometne utesnjenosti se omogoči preselitev kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, na površine zunaj strnjenih naselij.

(9)Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci obstoječih objektov.

(10)Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva.

(11)Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.).

(12)Zagotovi se gospodarno ravnanje s kmetijskimi zemljišči. Pri posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin. Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih.

(13)Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se dolgoročno v največji meri ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo. 48. člen (razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – gozdarstvo)

(1)Gozdarstvo kot gospodarska dejavnost v Občini Križevci izkorišča ostanke nekdanjih poplavnih hrastovo-gabrovih gozdov, ki pa so zaradi obsežnih hidromelioracij izgubili svoj prvotni videz. Najbolj ohranjena območja teh gozdov se nahajajo med Boreci in Dobravo in so kot združba ilirsko hrastovo-gabrovih gozdov opredeljena po habitatni direktivi v mrežo zaščitenih območij Natura 2000. Gospodarska raba teh gozdov je prilagojena ekološkim funkcijam, zato je gospodarska raba lesa omejena. Območja lesno proizvodnih gozdov na obronkih gričevnatega sveta Slovenskih goric so del samooskrbnega kmetovanja na tem območju in nimajo večje proizvodne vrednosti.

(2)Občina bo spodbujala sonaravno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje gozdnih površin v sedanjem obsegu.

(3)Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.

(4)Na območjih, poraslih z gozdom, se ohranjajo sklenjene gozdne površine, na območjih zaraščajočih površin pa bodo dane razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji ter mejice.

(5)Z ohranjanjem gozdov na strminah se krepijo varovalne funkcije gozdov, na pretežnem delu gozdnih površin pa se krepijo proizvodni potenciali gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov. Na strmih predelih se zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo, pri poseganju v večnamenske gozdove se posege presoja z vidika vplivov na okolje.

(6)Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi umeščanja GJI, zaradi varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopušča predpis.

(7)Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z gozdno-gospodarskimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena. Na terenih, ki so podvrženi eroziji in na večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov.

(8)Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambna baza za divjad. 49. člen (razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – vode)

(1)V občini je večja naravna vodna površina vodotok 1. razreda reka Ščavnica z zalednimi agromelioriranimi kmetijskimi površinami. Ostali vodotoki Lipnica, Globetka, Kozarica, Virje, Murica so vodnogospodarsko urejeni. Izkoriščanje vodotokov ali prostorske ureditve na vodnih zemljiščih niso predvidene.

(2)Na območju občine se nahaja akumulacijsko Gajševsko jezero, ki je prepoznano kot pomemben turistični razvojni potencial območja občine. Območje jezera se namenja rekreacijski rabi, v okolici se razvija turistična infrastruktura za razvoj izletniškega in v manjši meri tudi stacionarnega turizma.

(3)Umetnega izvora so tudi številne mlake v opuščenih glinokopih in gramoznicah na območju občine. Mlaka Kamešnica pri Športnem centru v Križevcih je opredeljena kot rekreacijsko območje, kjer se bodo te dejavnosti razvijale tudi v prihodnje. Obstoječi ribniki vzhodno od naselja Iljaševci se prav tako še naprej izkoriščajo za rekreacijski namen. Območje glinokopov v Borecih, kjer so nastala jezera, je zaradi varovanja habitata ogroženih živalskih vrst uvrščeno na seznam naravnih vrednot in se prepušča naravnim procesom. Ostale vodne površine na območju občine se ne izkoriščajo.

(4)Celotno območje občine je pomemben vodonosnik pitne vode. Del območja je opredeljen kot vodovarstveno območje virov pitne vode v naselju Lukavci. 50. člen (razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – turizem in rekreacija)

(1)Spodbuja se razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in za dvig bivalnih kakovosti, tako da bo občina postala prepoznavno turistično območje. Razvoj turizma temelji na naravnih (ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, kvalitetne prvine naravnega okolja ipd.) ter ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke in ureditve, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo ipd.). V občini se spodbuja razvoj trajnostnih oblik rekreativnega, izletniškega in ekološkega turizma.

(2)Upošteva se Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007–2011 (RNUST), ki se osredotoča na upravljanje trajnostnih turističnih destinacij lokalnega in regionalnega nivoja, razvoj trajnostnega turističnega podjetništva, specializacijo, diverzifikacijo in integracijo turističnih produktov in storitev za večjo kakovost in konkurenčnost turističnih podjetij, produktov, storitev in destinacij na domačem in mednarodnih turističnih trgih.

(3)Razvija se temeljna turistična infrastruktura, predvsem namestitvene in sprostitveno-rekreativne zmogljivosti. Pomembni sta obnova in revitalizacija obstoječih objektov, še posebej tistih z dediščinsko vrednostjo. Pri novogradnjah naj se upošteva lokalna arhitekturna tradicija.

(4)Za uspešen turistični razvoj se razvija tudi ustrezna splošna infrastruktura (GJI) in dobra povezava z drugimi destinacijami in večjimi urbanimi središči ter prometnimi vozlišči v državi in čezmejno. Spodbuja se diverzifikacija trajnostne prometne dostopnosti.

(5)Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zavarovanih območij. Celostno se interpretira, zavaruje in označi območja ter objekte naravne in kulturne dediščine ter zagotovi ustrezno interpretacijo obiskovalcem.

(6)V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se pripadajočo infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture. Spodbuja se razvoj tematskih poti.

(7)V območju Gajševskega jezera, z vodno površino ca. 60 ha, se načrtuje dodatna turistična infrastruktura. Uredi se utrjeno pot po nasipu jezera s premostitvenim objektom čez reko Ščavnico. Ob gozdnem delu jezera se uredi učilnico na prostem z opazovalnico ptic. Dolgoročno se predvidi ureditev objekta za namen logistike šotorišča ob vznožju nasipnega jeza. Območje se vključi v širšo ponudbo okoliških turističnih destinacij.

(8)Rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine in večje gradbene posege, se načrtuje izven naravovarstvenih pomembnih območij in območij občutljivih za onesnaževanje, ob obstoječi poselitvi.

(9)V vaških naseljih in zaselkih se s ponudbo turizma na kmetiji zagotavljajo možnosti za širitev kmetij, ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v občini, se spodbuja turizem in prostočasne dejavnosti v povezavi s kmetijstvom. V ta namen se spodbuja ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal, pa tudi uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja.

(10)Turizem na podeželju se spodbuja tudi na območju obstoječih vinogradniških območij z urejanjem vinskih kleti kot gospodarskih objektov, objektov za občasno bivanje in vinotočev. Ohranjajo in urejajo se bivalne vinske kleti kot počitniški in turistično-nastanitveni objekti. 51. člen (razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – mineralne surovine)

(1)Raba mineralnih surovin se načrtuje racionalno z uporabo že obstoječih območij izrabe mineralnih surovin in njihove širitve. Izvajanje dejavnosti rabe mineralnih surovin se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranja biotske raznovrstnosti. Obstoječe kope v območjih z naravnimi kakovostmi se sanira s povrnitvijo v naravno stanje, del se nameni kot nadomestni habitat.

(2)V Občini Križevci je kot območje izkoriščanja mineralnih surovin opredeljeno območje glinokopa v naselju Boreci. Območje se namenja izkoriščanju opekarske gline tudi v prihodnje. Na izkoriščenih delih se zagotavlja sprotna sanacija degradiranega območja, ki se prepusti razvoju naravnih habitatov in naselitvi živalskih vrst ter s tem prispeva k ohranjanju narave na območju občine. 2.8.1 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih 52. člen (splošne usmeritve za varstvo dediščine)

(1)Na območju Občine Križevci se ohranja značilna naselbinska, krajinska in arhitekturna tipologija in morfologija. Ohranja se vidno privlačne dele krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko integriteto dediščine. Poleg dediščine se upoštevajo tudi druge kakovostne starejše grajene strukture zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena.

(2)Pospešujejo se dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in zgodovinskega okolja ter omejujejo tiste, ki jih načenjajo. Na območjih kulturne dediščine se spodbujajo tiste dejavnosti, ki krepijo prepoznavnost dediščine.

(3)Upoštevajo se varstveni režimi in izdelane raziskave s področja krajinskih arhitekturnih in etnoloških regij.

(4)Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote.

(5)Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo podane kompleksne razvojne pobude, se lahko pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah. 53. člen (varstvo kulturne dediščine)

(1)Na območju Občine Križevci je opredeljenih 65 enot nepremične kulturne dediščine, vpisanih v Register nepremične kulturne dediščine. Nekatere od teh enot so opredeljene kot kulturni spomeniki. Na območju kulturnih spomenikov velja poleg določil OPN še pravni režim, kot ga določa Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Križevci (Uradi list RS, št. 97/11).

(2)Za posege v objekte, območja in vplivna območja kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje.

(3)Za uspešno izvajanje dejavnosti varstva dediščine pri razvoju poselitve se bodo: – izdelale analize kulturnih značilnosti zavarovanega prostora in objektov, – pripravile ocene ogroženosti dediščine v primeru naravnih in drugih nesreč ter izrednih razmer, – izvajali ukrepi za spodbujanje lastnikov kulturne dediščine k prenovi objektov in – organizirali izobraževalni programi za pospeševanje tradicionalnih obrti in rokodelskih spretnosti. 54. člen (ohranjanje narave)

(1)Občina bo kot posebne krajinske vrednote varovala območja vrednejših delov krajine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti opredeljena kot območja ohranjanja narave. Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2)V Občini Križevci se kot posebna območja opredelijo območja naravnih vrednot, zavarovanih območij, območij Natura 2000 in ekološko pomembna območja.

(3)V Občini Križevci se nahajajo:

1. ekološko pomembna območja (EPO): – Mura-Radmožanci (ID 42100), – Boreci (ID 46200) in – Stanetinski in Kupetinski potok (ID 48500).
2. naravne vrednote (NV): – Boreci – glinokop (evidenčna št. 7424; državni pomen), – Gajševsko jezero (evidenčna št. 7416; lokalni pomen), – Mura – loka 1 (evidenčna št. 7469) in – Mura – mrtvi rokav 3 (evidenčna št. 6946).
3. območja Natura 2000: – SCI Boreci (SI3000147), – SCI in SPA Mura (SI5000010), – SCI Stanetinski in Kupetinski potok (SI3000069).
4. oziroma predlagane kot območja naravne vrednote: – Ščavnica – koridor vidre. 2.8.2 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje ter potrebe obrambe
5. člen (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1)Na območju Občine Križevci sta opredeljeni dve vrsti območij potencialnih naravnih nesreč: potresna in erozijska. Poplavnih območij v občini ni. Reki Mura in Ščavnica imata poplavni značaj, kar pa se ne odraža na območju Občine Križevci. Reka Mura s svojo poplavno ravnino ne dosega občine oziroma se pojavlja v zelo majhnem obsegu, reka Ščavnica je na območju občine regulirana. Nekdanja poplavna območja so v veliki meri preoblikovana za intenzivno kmetijsko rabo.

(2)Na območju občine ni evidentiranih erozijskih žarišč, podorov in območij strogega protierozijskega varovanja. Na SZ delu občine (vznožje gričevja) so prisotna območja zahtevnejših protierozijskih ukrepov, drugod območja običajnih protierozijskih ukrepov. Na teh območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo tako, da se za gradnjo izbira lokacije izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov.

(3)Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov.

(4)V Občini Križevci so za potrebe zaščite in reševanja opredeljene površine za pokop večjega števila ljudi na zemljišču s parc. št. 313/1, k.o. Križevci, površine za pokop kadavrov na zemljišču s parc. št. 1033 k.o. Iljaševci. Površine za deponijo ruševin se zagotavlja na zemljišču s parc. št. 649/4, 647/2, 647/3, 647/4, 646/4, 646/3 in 552, vse k.o. Boreci. Območje za evakuacijo v primeru naravnih in drugih nesreč se določi v enoti BO2 (gozd ob hipodromu v Borecih, parc. št. 694, 693, k.o. Boreci). Zbirna mesta za prejem nujne pomoči se določijo v enotah urejanja LO18 (1687, k.o. Logarovci), IL1 (parc. št. 416/5, k.o. Iljaševci), LU1 (1/3, k.o. Lukavci), GR1 (parc. št. 1172, k.o. Ključarovci pri Ljutomeru) ter v enoti VUV1 (parc. št. 608/4, k.o. Vučja vas). 56. člen (območja in objekti za potrebe obrambe) Na območju Občine Križevci ni območij in objektov za potrebe obrambe. 2.9 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 57. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta so določena območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se delijo na podrobnejšo namensko rabo prostora (PNRP).

(2)Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč v predhodnih prostorskih aktih, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora, digitalnih ortofoto posnetkov ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija. Stavbna zemljišča se določijo tudi za parcele, na katerih so bili zgrajeni objekti pred letom 1967.

(3)Kmetijska zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe prostora oziroma maske gozda in digitalnih ortofoto posnetkov. Najboljša in druga kmetijska zemljišča se ob prvi pripravi OPN prikažejo na podlagi opredelitve v predhodnem prostorskem aktu, upoštevajoč podatke o dejanski rabi prostora in stavbnih zemljiščih za širitev naselij. V kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so po načelu pretežnosti uvrščene tudi ostale rabe zemljišč, kot so območja razpršene gradnje, vodna zemljišča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. Na kmetijska zemljišča je dovoljeno posegati v skladu z veljavnimi predpisi o kmetijskih zemljiščih. Občina na kmetijskih zemljiščih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in so v skladu z veljavnimi predpisi o varovanju in ohranjanju kmetijskih zemljišč ter varovanju vodnih virov. Poseben status imajo kmetijska zemljišča, ki so v območju urbanističnega načrta predvidena za dolgoročno širitev poselitve, v namenski rabi pa se ohranjajo kot kmetijska zemljišča. Sprememba namenske rabe teh zemljišč v stavbna zemljišča bo predmet prihodnjih sprememb in dopolnitev OPN.

(4)Območja gozdnih zemljišč so površine porasle z gozdnim drevjem. Gozdna zemljišča so povzeta po dejanski rabi tal (ministrstva, pristojnega za kmetijstvo). Gozdove se ohranja v največji možni meri, predvsem otoke nižinskega gozda sredi kmetijskih površin in obrežni gozd ob vodotokih. V območja gozdnih zemljišč v odprtem prostoru se uvrščajo tudi ostale rabe zemljišč kot so: vodna zemljišča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. V gozdna zemljišča je dovoljeno posegati v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih. Občina v gozdovih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in s predpisi o varovanju in ohranjanju gozdov ter varstvu kulturne dediščine. V gozd na območju arheoloških najdišč (kulturni spomeniki) se praviloma ne posega oziroma je potrebno način poseganja predhodno uskladiti s pristojno službo.

(5)Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe prostora ob upoštevanju opredelitve v predhodnih prostorskih aktih občine, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov. Kot vodna zemljišča se opredelijo večji vodotoki in večja telesa stoječe vode (Gajševsko jezero) ter opuščene gramoznice in glinokopi, ki imajo stalno vodo. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. 2.10 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

1. člen (splošna določila) V izvedbenem delu tega OPN so določeni prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprt prostor. V PIP so določene vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
2. IZVEDBENI DEL 3.1 Enote urejanja prostora
3. člen (splošne določbe)

(1)Izvedbeni del odloka je podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, za prostorsko umeščanje in gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, za spremembe namembnosti objektov in za druge posege v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.

(2)Poleg določb izvedbenega dela OPN je potrebno pri gradnji objektov, pri spremembi namembnosti in drugih posegih, ki jih določa zakonodaja s področja graditve objektov in drugi področni predpisi, upoštevati vso veljavno zakonodajo, ki določa javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje upravnega dovoljenja za gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, ko to ni izrecno navedeno v tem prostorskem aktu. 60. člen (stopnja natančnosti meja)

(1)Meje EUP so določene na podlagi digitalnega katastrskega načrta (DKN) v merilu 1:5.000, ki je bil posredovan od GURS za namen izdelave prikaza stanja prostora (februar 2014), topografskih načrtov (TTN 1:5.000 in TTN 1:10.000) in digitalnih ortofoto posnetkov (DOF5, GURS, leto snemanja: 2010). Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski načrt ali digitalni ortofoto posnetek.

(2)Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti uporabljenega digitalnega katastrskega načrta, kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih načrtov in digitalnih ortofoto posnetkov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3)Drugi grafični prikazi iz 2. člena tega prostorskega načrta so pripravljeni na podlagi podatkov prikaza stanja prostora, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(4)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

(5)V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja izvedenca. 61. člen (splošna določila o EUP)

(1)Izvedbeni del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja prostora, za katere določa osnovno namensko rabo, podrobno namensko rabo, prostorske izvedbene pogoje in območja, za katera se pripravi OPPN. Izvedbeni del odloka določa pogoje za urejanje: – naselij oziroma njihovih delov, – območij razpršene poselitve in razpršene gradnje ter – območij odprtega prostora. Pogoji za urejanje po posameznih EUP so določeni na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov s področij varstva okolja, zdravja ljudi, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, varstvenih usmeritev za ohranjanje varovanih območij narave in omejitev, povezanih z GJI ter na podlagi strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev.

(2)Splošni PIP se dopolnjujejo in nadgrajujejo, podrobneje določajo s podrobnejšimi PIP za posamezne PNR ter s podrobni PIP za posamezne EUP, pri čemer slednji PIP za posamezne EUP podrobneje določajo, dopolnjujejo, izjemoma pa lahko tudi izključujejo splošne ali podrobnejše PIP. Za posamezno EUP tako veljajo: – splošni PIP za urejanje prostora, – podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab in so navedeni v podrobnejših PIP za posamezne PNRP ter – podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne EUP.

(3)Označevanje EUP za območja naselij: Območja EUP za naselja, območja razpršene poselitve in za prostorsko in funkcionalno povezana območja razpršene gradnje so označena s črkovno oznako naselja in tekočo številko enote urejanja. Črkovna oznaka za posamezno naselja pomeni: BE – Berkovci, BEP – Berkovski Prelogi, BO – Boreci, BU – Bučečovci, DO – Dobrava, GA – Gajševci, GR – Grabe pri Ljutomeru, IL – Iljaševci, KL – Ključarovci, KO – Kokoriči, KR – Križevci, LO – Logarovci, LU – Lukavci, SNV – Stara Nova vas, VUV – Vučja vas in ZA – Zasadi.

(4)Označevanje EUP za posamezna območja GJI:

1. Območja državnih prostorskih načrtov so označena s črkovno oznako DPN in tekočo številko enote urejanja in niso vezana na območje naselja: DPN1, DPN
3. Večje območje površine železnice, ki deli občino v smeri sever–jug je označeno glede na PNRP, in sicer z oznako ŽEL in tekočo številko enote (enoti: ŽEL1, ŽEL2).

(5)Označevanje EUP za območja odprtega prostora: EUP v odprtem prostoru, ki vključujejo območja kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, so deljena glede na delitev prostorskih enot v občini. Označena so s črkovno oznako »OP« in tekočo številko enote urejanja: – območje Murske ravni: OP1, OP2, OP22, OP25, OP27, OP28 (območja severno od AC), OP3, OP4, OP5, OP6, OP7, OP8, OP9, OP10, OP11, OP12, OP13, OP14, OP15, OP23, OP24 (območja južno od AC), – obronki Slovenskih goric ter gozda med Slovenskimi goricami in Mursko ravnijo: OP16 (tudi območje odprtega prostora naselja Zasadi in zaselka na SZ Bučečovcev), – območje gozda med Mursko ravnijo in Ščavniško dolino: OP17, OP18, OP19, – območje Ščavniške doline: OP20 (območje severno od reke Ščavnice in Gajševskega jezera), OP21 (območje jezera, njegovega vplivnega območja in območja južno od jezera).

(6)Posebnosti Nekatera naselja obsegajo tudi objekte razpršene gradnje v odprtem prostoru, ki nimajo določenih stavbnih zemljišč oziroma se prikazujejo kot zemljišča pod stavbo (informacija o dejanskem stanju) ter zanje veljajo določila prostorskih izvedbenih pogojev za območja razpršene gradnje, ki niso vključena v območje sanacije.

(7)Enote urejanja prostora so prikazane v spodnji tabeli Enota urejanja prostora (EUP) Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP) Način urejanja Naselje Oznaka Berkovci BE 1 K1, SK, ZS OPN BE 2 A OPN BE 3 A OPN BE 4 A OPN Berkovski Prelogi BEP1 SK OPN BEP2 A OPN BEP3 A OPN BEP4 A OPN BEP5 A OPN BEP6 A OPN Boreci BO1 C, PC, SK, SS, ZD OPN BO2 C, G, K1, VC, ZS OPN BO3 K2, SK OPN BO4 C, IP, ZD OPN BO5 G, LN, VC OPPN BO6 IK OPN BO7 IK OPN BO8 C, ZD OPN BO9 G, K1, LN, VC OPN BO10 G OPN BO11 G OPN BO12 G OPN BO13 G OPN BO14 G, LN OPPN Bučečovci BU1 IK, SK OPN BU2 A OPN BU3 A OPN BU4 A OPN BU5 IG, PC OPPN BU6 IG OPPN BU7 C OPN BU8 IG, PC, SK, ZD OPN BU9 IK OPN Dobrava DO1 SK OPN DO2 A OPN DO3 A OPN DO4 A OPN DO5 A OPN Gajševci GA1 SK OPN GA2 A, K1 OPN GA3 A OPN GA4 A OPN GA5 A OPN GA6 SK OPN Grabe pri Ljutomeru GR1 SK OPN GR2 A OPN GR3 A OPN GR4 A OPN GR5 A OPN GR6 A OPN GR7 A OPN GR8 A GR9 G OPN GR10 K1 OPN Iljaševci IL1 C, CU, PC, SK OPN IL2 IG, SK, ZD OPN IL3 SK OPN IL4 IK OPN IL5 A OPN IL6 VC, ZS OPN IL7 G OPN Ključarovci KL1 C, PC, SK, ZD OPN KL2 A OPN KL3 IK, SK, SS, ZS OPN KL4 C, K1, ZS OPN KL5 O OPN KL6 O OPN KL7 SK OPN KL8 A OPN Kokoriči KO1 SK, ZD OPN KO2 A OPN KO3 A, K1 OPN KO4 A, K1, K2 OPN KO5 A OPN KO6 A OPN KO7 A OPN KO8 A OPN KO9 A OPN Križevci KR1 CU, PC, PO, SK, SS, ZK, ZP OPN KR2 A OPN KR3 A OPN KR4 SS OPN KR5 SS OPPN KR6 SK OPPN Logarovci LO1 SK OPN LO2 A, CU, SK OPN LO3 SK OPN LO4 A OPN LO5 A OPN LO6 A, K1 OPN LO7 A OPN LO8 A OPN LO9 A OPN LO10 A OPN LO11 A OPN LO12 A, K1 OPN LO13 A OPN LO14 A OPN LO15 A, K1 OPN LO16 SK OPN LO17 SK OPN LO18 C, SK OPN LO19 A, C, IK OPN LO20 SK OPN LO21 A OPN LO22 A OPN LO23 A OPN LO24 BT, K1 OPN Lukavci LU1 C, CU, PO, SK, SS OPN LU2 CU, SB OPN LU3 SB, SK OPN LU4 A OPN LU5 SK OPN LU6 A, G, ZS OPN LU7 O OPN LU8 IP OPN LU9 A OPN LU10 A OPN LU11 A OPN LU12 K1 OPN Stara Nova vas SNV1 PC, SK OPN SNV2 A OPN SNV3 A OPN SNV4 A OPN SNV5 A OPN SNV6 ZS OPN SNV7 A OPN Vučja vas VUV1 PC, SK OPN VUV2 C, SK OPN VUV3 A OPN VUV4 A OPN VUV5 A, K2 OPN VUV6 A OPN VUV7 A OPN VUV8 A OPN Zasadi ZA1 SK OPN ZA2 A OPN ZA3 A OPN Državni prostorski načrt DPN1 C, G, IG, K1, K2, PC, PO, PŽ, SK, VC DPN DPN2 K2, PC DPN DPN3 K1, K2, PC DPN DPN4 G, K1, K2, PC DPN DPN5 K1, PŽ DPN DPN6 K2 DPN DPN7 VI DPN DPN8 VI DPN DPN9 VI DPN DPN10 PC DPN DPN11 PC DPN DPN12 PC DPN DPN13 PC DPN Železnice ŽEL1 PŽ OPN ŽEL2 PŽ OPN Odprti prostor OP1 K1, PC OPN OP2 G, K1, K2, PC, VC OPN OP3 G, K2, PC OPN OP4 G, K1, PC, VC OPN OP5 G, K1, VC OPN OP6 G OPN OP7 G OPN OP8 G, K1, K2 OPN OP9 K1 OPN OP10 K1 OPN OP11 K1 OPN OP12 K1, K2 OPN OP13 K2 OPN OP14 K1 OPN OP15 G, K1, K2, PC OPN OP16 G, K1, K2, PC OPN OP17 G, PC OPN OP18 G, K2 OPN OP19 G OPN OP20 G, K1, K2, VI OPN OP21 G, K2, VC, VI OPN OP22 G, K1, K2, PC, VC OPN OP23 G, K1, K2, PC OPN OP24 G OPN OP25 G, K2, VC, ZS OPN OP26 K1 OPN OP27 K1 OP28 G, K1, PC 3.2 Območja namenske rabe prostora 62. člen (namenska raba prostora)

(1)Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: – območja stavbnih zemljišč, – območja kmetijskih zemljišč, – območja gozdnih zemljišč, – območja vodnih zemljišč in – območja