Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1), stran 10595.

(1)V tem odstavku navedeni pojmi imajo enak pomen, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja bančništvo:

1. banka,
2. finančna družba,
3. investicijsko podjetje,
4. finančni holding,
5. kreditna institucija,
6. finančna institucija.

(2)V tem odstavku navedeni pojmi imajo enak pomen, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja finančne konglomerate: 1. družba za upravljanje, 2. mešani finančni holding.

(3)V tem odstavku navedeni pojmi imajo enak pomen, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov:

1. investicijske storitve in posli,
2. organiziran trg,
3. kolektivni naložbeni podjem. 1.2.
4. Pojmi v zvezi z zavarovalnimi in pozavarovalnimi posli
5. člen (zavarovalni posli)

(1)Zavarovalni posli so sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju ali pozavarovanju, razen obveznih socialnih zavarovanj.

(2)Zavarovanja se glede na glavne nevarnosti, ki jih krijejo, razvrščajo v naslednje zavarovalne vrste:

1. nezgodno zavarovanje (vključno z zavarovanjem nesreč pri delu in poklicnih obolenj) je zavarovanje, ki v primeru smrti ali izgube zdravja zaradi nezgode krije: – izplačilo dogovorjenih denarnih nadomestil, odškodnin oziroma povračil stroškov, – izplačila zaradi poškodbe, okvare zdravja ali smrti potnikov;
2. zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja krije: – stroške zdravstvenih ter z njimi povezanih storitev, stroške oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki, – izplačila dogovorjenih denarnih nadomestil, – kombinacijo izplačil po prejšnjih alinejah;
3. zavarovanje kopenskih vozil (razen tirnih vozil) je zavarovanje, ki krije vse škode na oziroma izgubo: – kopenskih vozil na lasten pogon, – kopenskih vozil brez lastnega pogona;
4. zavarovanje tirnih vozil je zavarovanje, ki krije vse škode na tirnih vozilih oziroma izgubo tirnih vozil;
5. letalsko zavarovanje je zavarovanje, ki krije vse škode na zrakoplovih ali drugih letalnih napravah ter izgubo zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav;
6. zavarovanje plovil je zavarovanje, ki krije vse škode na morskih, rečnih in jezerskih plovilih oziroma njihovo izgubo;
7. zavarovanje prevoza blaga je zavarovanje, ki krije vse škode na blagu oziroma izgubo blaga, vključno s prtljago, ne glede na vrsto prevoza;
8. zavarovanje požara in elementarnih nesreč je zavarovanje, ki krije vse škode na premoženju (razen škod na premoženju, ki jih krijejo zavarovanja iz
9. do
10. točke tega odstavka), ki nastane zaradi: – požara, – eksplozije, – nevihte, – drugih naravnih dogodkov razen neviht, – jedrske energije, – pogrezanja in drsenja tal;
11. drugo škodno zavarovanje je zavarovanje, ki krije vse škode na premoženju (razen škod na premoženju, ki jih krijejo zavarovanja iz
12. do
13. točke tega odstavka), ki nastane zaradi toče, pozebe ali zaradi drugih vzrokov (npr. tatvine), razen vzrokov iz
14. točke tega odstavka;
15. zavarovanje odgovornosti pri uporabi vozil je zavarovanje, ki krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe kopenskih vozil z lastnim pogonom (vključno s prevozniško odgovornostjo);
16. zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav je zavarovanje, ki krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav (vključno s prevozniško odgovornostjo);
17. zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil je zavarovanje, ki krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe morskih, rečnih in jezerskih plovil (vključno s prevozniško odgovornostjo);
18. splošno zavarovanje odgovornosti je zavarovanje, ki krije druge vrste odgovornosti, razen odgovornosti iz
19. do
20. točke tega odstavka;
21. kreditno zavarovanje je zavarovanje, ki krije: – nevarnost neplačila (oziroma zamude plačila) zaradi nesolventnosti ali drugih dogodkov (ravnanj ali dejstev), – izvozne kredite in druge nevarnosti, povezane z izvozom, trgovino in vlaganji na tujih in domačih trgih, – kredite z obročnim odplačevanjem, – hipotekarne in lombardne kredite, – kmetijske kredite, – druge kredite in posojila;
22. kavcijsko zavarovanje je zavarovanje, ki krije in neposredno ali posredno jamči za izpolnitev obveznosti dolžnikov;
23. zavarovanje različnih finančnih izgub je zavarovanje, ki krije finančne izgube zaradi: – poklicnih nevarnosti, – nezadostnih prihodkov (na splošno), – slabega vremena, – izgubljenega dobička, – nepredvidenih splošnih stroškov, – nepredvidenih poslovnih stroškov, – izgube tržne vrednosti, – izpada najemnine oziroma izgube prihodka, – posrednih poslovnih izgub, razen izgub iz prejšnjih alinej, – drugih neposlovnih izgub, – drugih finančnih izgub;
24. zavarovanje stroškov postopka je zavarovanje, ki krije stroške odvetnikov in druge stroške postopka;
25. zavarovanje pomoči je zavarovanje, ki krije pomoč osebam, ki zaidejo v težave na potovanju oziroma v drugih primerih odsotnosti od njihovega doma oziroma stalnega prebivališča;
26. življenjsko zavarovanje (razen zavarovanj iz
27. do
28. točke tega odstavka) je zavarovanje, ki obsega zlasti zavarovanje za primer doživetja, zavarovanje za primer smrti, mešano življenjsko zavarovanje, rentno zavarovanje in življenjsko zavarovanje z vračilom premij, in dodatno zavarovanje, ki obsega predvsem zavarovanje invalidnosti zaradi nezgode ali bolezni, zavarovanje smrti zaradi nezgode ter zavarovanje za primer poškodbe, vključno z zavarovanjem nesposobnosti opravljanja poklica zaradi poškodbe, kadar je dodatno zavarovanje sklenjeno k življenjskemu zavarovanju iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj iz
29. točke četrtega odstavka tega člena;
30. zavarovanje za primer poroke oziroma rojstva;
31. življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem je zavarovanje, pri katerem zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti enot kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP sklad), kot jih določa zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje oziroma vrednosti sredstev, vsebovanih v notranjem skladu zavarovalnice, oziroma vrednosti indeksa vrednostnih papirjev oziroma druge referenčne vrednosti;
32. tontine je zavarovanje, pri katerem se skupina zavarovalcev dogovori, da bo skupno kapitalizirala svoje prispevke in razdelila tako kapitalizirano premoženje med tiste zavarovance, ki doživijo določeno starost oziroma med dediče umrlih zavarovancev oziroma med upravičence, ki so jih določili umrli zavarovanci;
33. zavarovanje s kapitalizacijo izplačil je zavarovanje, ki temelji na zavarovalno-tehničnih izračunih in pri katerem prejme zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec v zameno za enkratno oziroma obročno vplačevanje premij izplačila v določenem obdobju in višini;
34. zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni, ki ga zavarovalnica ne more odpovedati.

(3)Zavarovanja, ki združujejo zavarovanja iz več zavarovalnih vrst, se razvrščajo v naslednje zavarovalne podskupine:

1. nezgodna in zdravstvena zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz
2. in
3. točke prejšnjega odstavka,
4. zavarovanja vozil so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz druge alineje
5. točke ter 3.,
6. in
7. točke prejšnjega odstavka,
8. pomorska in transportna zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz druge alineje
9. točke ter 4., 6.,
10. in
11. točke prejšnjega odstavka,
12. zavarovanja zrakoplovov ali drugih letalnih naprav so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz druge alineje
13. točke ter 5.,
14. in
15. točke prejšnjega odstavka,
16. požarna in druga škodna zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz
17. in
18. točke prejšnjega odstavka,
19. zavarovanja odgovornosti so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz
20. do
21. točke prejšnjega odstavka,
22. kreditna in kavcijska zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz
23. in
24. točke prejšnjega odstavka,
25. škodna in nezgodna zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz
26. ter
27. do
28. in
29. točke prejšnjega odstavka.

(4)Zavarovanja, ki združujejo zavarovanja iz več zavarovalnih vrst, se združujejo v naslednje zavarovalne skupine:

1. premoženjska zavarovanja po tem zakonu so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz
2. do
3. točke drugega odstavka tega člena,
4. življenjska zavarovanja po tem zakonu so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz
5. do
6. točke drugega odstavka tega člena.

(5)Pozavarovanje je dejavnost sprejemanja tveganj, ki jih odstopi zavarovalnica, zavarovalnica države članice ali zavarovalnica tretje države oziroma pozavarovalnica, pozavarovalnica države članice ali pozavarovalnica tretje države.

(6)Obvezna zavarovanja v prometu so zavarovanja, ki jih ureja zakon, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.

(7)Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki predstavlja javni interes Republike Slovenije in se izvaja po načelih medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med vsemi zavarovanci dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vse zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so obvezno vključene v izravnalne sheme za izravnavo razlik v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami, ki izhajajo iz razlik v starostni strukturi in strukturi po spolu portfelja posameznih zavarovalnic v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Podrobnejšo ureditev določajo predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. 1.2.3. Pojmi v zvezi z osebami, ki opravljajo zavarovalne in pozavarovalne posle, in drugimi osebami 8. člen (zavarovalnica in pozavarovalnica)

(1)Zavarovalnica je pravna oseba, ki opravlja zavarovalne posle na podlagi dovoljenja nadzornega organa za opravljanje teh poslov.

(2)Pozavarovalnica je pravna oseba, ki opravlja le zavarovalne posle pozavarovanja na podlagi dovoljenja nadzornega organa za opravljanje teh poslov.

(3)Pojem zavarovalnica, ki ne vsebuje dodatka »države članice« ali »tretje države«, je uporabljen za zavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji.

(4)Pojem pozavarovalnica, ki ne vsebuje dodatka »države članice« ali »tretje države«, je uporabljen za pozavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji.

(5)Pri vpisu v sodni register in poslovni register firma ne sme vsebovati sestavine »zavarovalnica« oziroma »pozavarovalnica« in izpeljank iz teh besed, če pravna oseba ni pridobila dovoljenja nadzornega organa za opravljanje zavarovalnih poslov. 9. člen (osebe po državni pripadnosti)

(1)Država članica je država članica EU ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3).

(2)Tretja država je država, ki ni država članica.

(3)Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi bivališče ali pravna oseba, ki ima na območju te države sedež. 10. člen (država sedeža in država gostiteljica)

(1)Država sedeža zavarovalnice je država, v kateri je zavarovalnica pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov.

(2)Država gostiteljica zavarovalnice je država:

1. ki ni država sedeža te zavarovalnice in
2. v kateri je zavarovalnica ustanovila podružnico ali v kateri neposredno opravlja zavarovalne posle.

(3)Podružnica pomeni zastopstvo ali podružnico zavarovalnice, ki se nahaja na ozemlju države gostiteljice. Vsaka trajna navzočnost zavarovalnice na območju države, ki ni država sedeža te zavarovalnice, se obravnava enako kakor podružnica, tudi če nima oblike podružnice, ampak jo predstavlja le pisarna, ki jo vodi osebje zavarovalnice ali pa vodi pisarno neodvisna oseba s stalnim pooblastilom, da dela za zavarovalnico tako, kakor bi delalo zastopstvo.

(4)Poslovalnica pomeni sedež ali podružnico zavarovalnice. 11. člen (nadzorovana finančna družba, nadzorni organ in dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov)

(1)Nadzorovana finančna družba je finančna družba, nad katero opravlja nadzor nadzorni organ, pristojen za nadzor nad finančnimi družbami.

(2)Nadzorni organ je organ, pristojen za nadzor nad zavarovalnicami, razen če je v posamezni določbi tega zakona določeno, da se ta določba nanaša na nadzorni organ, pristojen za nadzor nad drugimi finančnimi družbami.

(3)Zadevi organ je vsak nadzorni organ, ki je na podlagi tega zakona, ali akta, ki je bil sprejet zaradi prenosa Direktive 2009/138/ES, vključen v nadzor zavarovalnice, razen če je v posamezni določbi tega zakona določeno, da se ta določba nanaša na nadzorne organe, vključene v nadzor nad drugimi finančnimi družbami.

(4)Dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov je pravni akt, ki ga v kakršnikoli obliki izda nadzorni organ sedeža zavarovalnice in na podlagi katerega ta zavarovalnica pridobi pravico opravljati zavarovalne posle. 12. člen (Evropska komisija, EIOPA in OECD)

(1)Evropska komisija je Komisija EU.

(2)Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: EIOPA) je organ, ustanovljen z Uredbo 1094/2010.

(3)Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) je organizacija h kateri je Republika Slovenija pristopila z uveljavitvijo Zakona o ratifikaciji Sporazuma o pogojih pristopa Republike Slovenije h Konvenciji o Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Uradni list RS – MP, št. 10/10). 1.2.4. Kvalificirani delež, obvladovanje in razmerja povezanosti 13. člen (kvalificirani delež in udeležba)

(1)Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:

1. najmanj 10% delež glasovalnih pravic ali najmanj 10% delež v kapitalu te pravne osebe ali
2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10%, vendar mu že ta omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.

(2)Udeležba je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi najmanj 20% delež glasovalnih pravic ali najmanj 20% delež v kapitalu te pravne osebe. 14. člen (nadrejena oseba in podrejena družba)

(1)Nadrejena družba je družba, ki v razmerju do druge družbe (v nadaljnjem besedilu: podrejena družba) izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

1. ima večino glasovalnih pravic v podrejeni družbi,
2. ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov uprave ali članov nadzornega sveta ali drugega organa vodenja ali nadzora podrejene družbe in je hkrati družbenik oziroma delničar te družbe,
3. ima pravico izvajati prevladujoč vpliv nad podrejeno družbo na podlagi podjetniške pogodbe korporacijskega prava ali drugega pravnega temelja ali
4. je družbenik oziroma delničar v podrejeni družbi in na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega z drugimi družbeniki oziroma delničarji, nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.

(2)Pri uporabi tega zakona se družba, ki je neposredno nadrejena drugi družbi, obravnava hkrati kot nadrejena družba vseh družb, ki imajo položaj podrejene družbe te druge družbe.

(3)Pri uporabi 1.,

1. in
2. točke prvega odstavka tega člena se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice ali pravice imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi, in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali druge družbe, ki je podrejena nadrejeni družbi.

(4)Pri uporabi 1.,

1. in
2. točke prvega odstavka tega člena se od glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica, ki izhajajo iz delnic, katerih imetnik je nadrejena družba ali druga družba, ki je podrejena tej nadrejeni družbi, odštejejo navedene pravice, ki izhajajo iz tistih delnic, katerih imetnik je ta družba in glede katerih je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
3. družba je delnice pridobila in jih ima za račun druge osebe, ki ni niti nadrejena družba niti tej nadrejeni družbi podrejena družba ali
4. družba je delnice pridobila kot zavarovanje za svojo terjatev in navedene pravice uresničuje v skladu s prejetimi navodili osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe.

(5)Pri uporabi

1. in
2. točke prvega odstavka tega člena se za namen izračuna večine glasovalnih pravic v podrejeni družbi od skupnega števila delnic ali glasovalnih pravic v tej družbi odštejejo glasovalne pravice iz delnic, katerih imetnik je:
3. ta družba sama,
4. podrejena družba te družbe ali
5. druga oseba, ki je imetnik teh delnic za račun družb iz
6. ali
7. točke tega odstavka.

(6)Druga nadrejena oseba je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ni nadrejena družba in ki glede glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica v podrejeni družbi izpolnjuje pogoje iz prvega do petega odstavka tega člena.

(7)Pojem nadrejena oseba je uporabljen kot skupni pojem za nadrejeno družbo in drugo nadrejeno osebo.

1. člen (obvladovanje) Obvladovanje je razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo ali temu razmerju podobno razmerje med drugo nadrejeno osebo in podrejeno družbo.
2. člen (tesna povezanost) Tesna povezanost je položaj, pri katerem sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezanih na enega od naslednjih načinov:
3. ena od njiju je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerega je udeležena pri upravljanju druge osebe ali v kapitalu druge osebe z najmanj 20% deležem;
4. z obvladovanjem;
5. vse obvladuje ista tretja oseba.
6. člen (družbe povezane s skupnim vodenjem) Družbe, povezane s skupnim vodenjem, so družbe, ki med seboj niso v položaju tesne povezanosti, vendar je med njimi ena od naslednjih povezav:
7. upravljajo se na enotni podlagi v skladu s sklenjeno pogodbo ali statutarnimi določbami ali
8. večina članov oziroma članic njihovih organov vodenja ali nadzora so iste osebe.
9. člen (skupina povezanih oseb in ožji družinski član)

(1)Skupina povezanih oseb je:

1. skupina dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb, kjer ena od njih neposredno ali posredno obvladuje druge;
2. skupina dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki med seboj niso v položaju obvladovanja, ker so med seboj povezane tako, da poslovanje oziroma rezultati ene od njih lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate druge osebe.

(2)V skupino povezanih oseb se uvrščajo osebe, ki so med seboj povezane:

1. kot ožji družinski člani;
2. ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih določbah tega člena, so skupaj posredno ali neposredno udeležene v drugi osebi;
3. v obeh osebah je udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih določbah tega člena;
4. tako, da tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
5. kot člani uprave, nadzornega sveta ali prokuristi oziroma zaposleni s posebnimi pooblastili in pristojnostmi, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.

(3)Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:

1. njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, partner registrirane istospolne partnerske skupnosti in partner v neregistrirani istospolni partnerski skupnosti;
2. otrok te osebe ali osebe iz prejšnje točke, ki nima polne poslovne sposobnosti;
3. druga oseba, ki jo je ta oseba dolžna preživljati.
4. člen (zavarovalniška skupina) Zavarovalniška skupina (v nadaljnjem besedilu: skupina) je skupina kot jo opredeljuje zakon, ki ureja finančne konglomerate, znotraj katere ima vsaj ena družba položaj:
5. zavarovalnice, ki je nadrejena ali udeležena v vsaj eni drugi zavarovalnici;
6. zavarovalnice, ki je z drugo zavarovalnico povezana s skupnim vodenjem ali
7. nadrejenega zavarovalnega holdinga, mešanega zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena zavarovalnica.
8. člen (posredno imetništvo)

(1)Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu.

(2)Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je podrejena družba pridobila delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, za račun svoje nadrejene družbe ali druge nadrejene osebe. 1.

1. Temeljna pravila o opravljanju zavarovalnih poslov
2. člen (opravljanje zavarovalnih poslov) Na območju Republike Slovenije lahko zavarovalne posle opravlja:
3. zavarovalnica, ki je za opravljanje teh poslov pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor;
4. zavarovalnica države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati zavarovalne posle na območju Republike Slovenije;
5. zavarovalnica tretje države, ki je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati zavarovalne posle na območju Republike Slovenije ali podružnica zavarovalnice tretje države, ki pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za ustanovitev podružnice.
6. člen (neposredno opravljanje zavarovalnih poslov) Šteje se, da zavarovalnica neposredno opravlja zavarovalne posle na območju Republike Slovenije, če:
7. sklepa pravne posle, katerih predmet so zavarovalni posli, ki krijejo nevarnosti v Republiki Sloveniji;
8. na območju Republike Slovenije osebam, ki imajo bivališče oziroma sedež na območju Republike Slovenije, ponuja svoje storitve na enega od naslednjih načinov: – prek oglasnih sporočil, poslanih tem osebam po pošti ali na drug način, – prek zavarovalnih zastopnikov oziroma zastopnic (v nadaljnjem besedilu: zavarovalni zastopnik) ali zavarovalnih posrednikov oziroma posrednic (v nadaljnjem besedilu: zavarovalni posrednik).
9. člen (območje nevarnosti)

(1)Šteje se, da zavarovalni posli krijejo nevarnosti v Republiki Sloveniji:

1. pri zavarovanju nevarnosti v zvezi z zemljišči, zgradbami ali v zvezi s premičnimi stvarmi v teh zgradbah, ki so zavarovane z isto zavarovalno pogodbo, če so zemljišča oziroma zgradbe na območju Republike Slovenije;
2. pri zavarovanju prometnih sredstev, če so ta prometna sredstva registrirana na območju Republike Slovenije;
3. pri zavarovanju nevarnosti v zvezi s potovanji in počitnicami, kadar zavarovalna pogodba velja največ štiri mesece, če je zavarovalec sklenil zavarovalno pogodbo v Republiki Sloveniji;
4. pri drugih zavarovanjih, ki niso zajeta v prejšnjih točkah, kadar je zavarovalec: – fizična oseba, če ima ta oseba bivališče na območju Republike Slovenije, ali – pravna oseba, če ima ta pravna oseba sedež na območju Republike Slovenije.

(2)Prometno sredstvo je kopensko vozilo, tirno vozilo, plovilo, zrakoplov ali druga letalna naprava.

1. poglavje: STATUSNE DOLOČBE 2.
2. Splošne določbe
3. člen (pravnoorganizacijska oblika)

(1)Zavarovalnica je organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe, evropske delniške družbe ali družbe za vzajemno zavarovanje.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je pozavarovalnica lahko organizirana samo kot delniška družba ali kot evropska delniška družba 25. člen (uporaba določb zakona o gospodarskih družbah)

(1)Za zavarovalnico, ki je organizirana kot delniška ali evropska delniška družba, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki veljajo za delniške družbe oziroma evropske delniške družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2)Za družbo za vzajemno zavarovanje se smiselno uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno. 2.2. Dejavnost zavarovalnice 26. člen (dejavnost zavarovalnice)

(1)Zavarovalnica sme opravljati samo zavarovalne posle.

(2)Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle v posamezni zavarovalni vrsti ali skupini. Skupaj pa lahko opravlja zavarovalne posle le v eni od naslednjih zavarovalnih skupin: 1. življenjska zavarovanja, 2. premoženjska zavarovanja.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalnih vrstah iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj, opravlja tudi zavarovalne posle v zavarovalnih vrstah nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja iz 1. in 2. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, če je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v ustrezni zavarovalni vrsti.

(4)Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov le v zavarovalni vrsti iz

1. oziroma
2. točke drugega odstavka
3. člena tega zakona, opravlja tudi zavarovalne posle v zavarovalnih vrstah iz skupine življenjskih zavarovanj, če je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti iz skupine življenjskih zavarovanj.

(5)Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko zavarovalnica, ki je 1. maja 2004 hkrati opravljala zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih in v zavarovalni skupini premoženjskih zavarovanj, še naprej hkrati opravlja navedene zavarovalne posle (v nadaljnjem besedilu: kompozitna zavarovalnica).

(6)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko zavarovalnica opravlja tudi posle, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni zvezi.

(7)Za posle iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti:

1. terminske pogodbe, opcije in drugi izvedeni finančni instrumenti, če prispevajo k zmanjševanju tržnih tveganj (zaščita pred tržnimi tveganji);
2. posredovanje pri prodaji oziroma prodaja v zavarovalnih primerih poškodovanih predmetov, ki ob reševanju škodnih primerov pripadejo zavarovalnici;
3. izvajanje ukrepov za preprečevanje in odpravljanje nevarnosti, ki ogrožajo zavarovano premoženje in osebe;
4. ocena ravni izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod;
5. opravljanje drugih intelektualnih in tehničnih storitev v zvezi z zavarovalnimi posli;
6. zastopanje ali posredovanje pri sklepanju zavarovalnih poslov za druge zavarovalnice.

(8)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko zavarovalnica opravlja tudi posle za druge družbe v zavarovalniški skupini, vendar le, če ne povečujejo tveganj za zavarovalniško skupino, in le tiste vrste poslov, ki so del poslovanja zavarovalnice v okviru njene osnovne dejavnosti.

(9)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj, opravlja tudi dejavnost upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninske sklade, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa navedeni zakon.

(10)Zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v eni ali več zavarovalnih vrstah premoženjskih zavarovanj, lahko opravlja zavarovalne posle tudi v zavarovalnih vrstah premoženjskih zavarovanj, za katere ni pridobila dovoljenja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1. zavarovanje krije nevarnost, ki je: – povezana z nevarnostjo, ki jo krije zavarovanje v zavarovalni vrsti, za katero je zavarovalnica pridobila dovoljenje (v nadaljnjem besedilu: glavna nevarnost), – v zvezi z istim predmetom kot glavna nevarnost, – krita z isto zavarovalno pogodbo;
2. če gre za nevarnost, ki je v razmerju do glavne nevarnosti pomožnega pomena;
3. ne gre za nevarnost, ki jo krijejo zavarovanja iz 14.,
4. in
5. točke drugega odstavka
6. člena tega zakona;
7. ne glede na prejšnjo točko lahko zavarovalnica opravlja zavarovalne posle tudi za nevarnosti iz
8. točke drugega odstavka
9. člena tega zakona, če so ta zavarovanja dodatna zavarovanju, ki krije glavno nevarnost iz
10. točke drugega odstavka
11. člena tega zakona in so izpolnjeni pogoji iz
12. točke tega odstavka ter eden od naslednjih pogojev: – glavna nevarnost se nanaša le na pomoč, ponujeno osebam, ki zaidejo v težave med potovanjem, ko so proč od svojega doma ali svojega običajnega prebivališča, ali – zavarovanje se nanaša na nevarnost, ki izhajajo iz uporabe morskih plovil oziroma je z njo povezano.

(11)Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle pozavarovanj, če je pridobila dovoljenje za opravljanje pozavarovalnih poslov. 27. člen (dejavnost pozavarovanja)

(1)Pozavarovalnica sme opravljati samo zavarovalne posle pozavarovanj.

(2)Pozavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle sklepanja pozavarovanj v zavarovalni skupini premoženjska zavarovanja, zavarovalni skupini življenjska zavarovanja ali v obeh zavarovalnih skupinah iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(3)Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle sklepanja pozavarovanj v zavarovalni skupini iz drugega odstavka prejšnjega člena, v kateri je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov. 28. člen (ločeno upravljanje življenjskih in premoženjskih zavarovanj)

(1)Kompozitna zavarovalnica: – vodi poslovne knjige, sestavlja izkaz poslovnega izida ter bilanco stanja za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti ter poslovna poročila, ločeno za posle premoženjskih in življenjskih zavarovanj; – sestavlja ločen izkaz poslovnega izida tako, da so vsi prihodki, zlasti premije, plačila pozavarovateljev in prihodki od naložb, ter odhodki, zlasti zavarovalne poravnave, spremembe zavarovalno-tehničnih rezervacij, pozavarovalne premije in operativni stroški v zvezi z zavarovalnimi posli, prikažejo glede na izvor. Postavke, ki so skupne za obe zavarovalni skupini, se vnesejo v skladu z metodo porazdelitve. Metodo porazdelitve prihodkov in odhodkov določi zavarovalnica in zanjo pridobi naknadno soglasje Agencije za zavarovalni nadzor. Soglasje Agencije za zavarovalni nadzor je treba pridobiti tudi pri spremembah oziroma dopolnitvah metode porazdelitve; – pripravi izjavo, v kateri so na podlagi bilance stanja, za ugotavljanje kapitalske ustreznosti jasno opredeljene postavke primernih osnovnih lastnih virov sredstev, ki krijejo teoretični zahtevani minimalni kapital ločeno za vsako posamezno zavarovalno skupino, kot je določeno v drugem odstavku 200. člena tega zakona; – ugotavlja teoretični zahtevani minimalni kapital iz 232. člena tega zakona ločeno za skupini premoženjskih in življenjskih zavarovanj; – zagotovi primerne osnovne lastne vire sredstev za izpolnitev teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala ločeno za skupini premoženjskih in življenjskih zavarovanj, pri čemer izpolnjevanje teh finančnih obveznosti ne sme temeljiti na virih druge zavarovalne skupine.

(2)Če zavarovalnica pokriva teoretični zahtevani minimalni kapital iz četrte alineje prejšnjega odstavka in o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor, lahko za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz 202. člena tega zakona uporablja postavke primernih lastnih virov sredstev, ki so še na voljo za eno ali drugo zavarovalno skupino.

(3)V primeru neizpolnjevanja minimalnih kapitalskih zahtev v skupini življenjskih ali premoženjskih zavarovanj Agencija za zavarovalni nadzor uporabi ukrepe za odpravo kršitev ne glede na rezultate v drugi dejavnosti. Agencija za zavarovalni nadzor lahko v primeru neizpolnjevanja minimalnih kapitalskih zahtev dovoli tudi prenos prostih postavk primernih osnovnih lastnih virov sredstev iz ene zavarovalne skupine v drugo. 2.3. Osnovni kapital in delnice 29. člen (osnovni kapital) Najnižji znesek osnovnega kapitala je enak višini zahtevanega minimalnega kapitala (absolutni prag) iz drugega odstavka 233. člena tega zakona. 30. člen (delnice)

(1)Delnice zavarovalnice se lahko glasijo le na ime.

(2)Delnice zavarovalnice se lahko vplačajo samo v denarju.

(3)Delnice zavarovalnice so v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.

(4)Drugi odstavek tega člena ne velja ob:

1. ustanovitvi zavarovalnice ali povečanju osnovnega kapitala zavarovalnice zaradi izvedbe združitve ali delitve;
2. povečanju osnovnega kapitala zavarovalnice s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge zavarovalnice, če zavarovalnica za tako povečanje pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.

(5)Za dovoljenje iz

1. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev oziroma delitev. 2.
2. Kvalificirani deleži
3. člen (dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)Oseba, ki namerava neposredno ali posredno pridobiti delnice zavarovalnice, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež pred pridobitvijo takega deleža (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik) pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža).

(2)Agencija za zavarovalni nadzor v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu zavarovalnice, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od teh razponov:

1. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20%;
2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od 20% in manjši od ene tretjine;
3. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od ene tretjine in manjši od 50%;
4. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od 50%;
5. delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena družba zavarovalnice.

(3)Kvalificirani imetnik pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic, na podlagi katere bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobi novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(4)Osebe, ki so se sporazumele, da bodo delovale usklajeno pri pridobivanju delnic zavarovalnice ali uresničevanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: skupni kvalificirani imetniki) in nameravajo pridobiti delež, na podlagi katerega bi skupno dosegle ali presegle kvalificirani delež, pred pridobitvijo takega deleža pridobijo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(5)Šteje se, če se ne dokaže drugače, da so se sporazumeli in da pri pridobitvi delnic zavarovalnice ali uresničevanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic usklajeno delujejo:

1. člani organov vodenja ali nadzora s pravnimi osebami, v katerih opravljajo to nalogo;
2. osebe, ki so med seboj povezane kot ožji družinski člani;
3. družba za upravljanje in investicijski skladi, ki jih upravlja ta družba za upravljanje ali
4. osebe, ki so: – skupščini zavarovalnice predlagale sprejetje sklepa o imenovanju ali odpoklicu članov organa vodenja ali nadzora ali drugega sklepa, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, sprejema z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, in – z uresničevanjem glasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje tega sklepa.

(6)Skupni kvalificirani imetniki, ki imajo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic zavarovalnice, na podlagi katere njihov skupni delež preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobijo novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(7)Prvi in drugi odstavek tega člena,

1. do
2. člen ter
3. in
4. člen tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za skupne kvalificirane imetnike.
5. člen (ugotavljanje kvalificiranega deleža)

(1)Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo vse delnice zavarovalnice z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali statutu zavarovalnice v skladu z zakonom.

(2)Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posamezne osebe (v nadaljnjem besedilu: morebitni kvalificirani imetnik) na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo glasovalne pravice, vsebovane v delnicah:

1. katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za svoj račun;
2. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno politiko upravljanja zavarovalnice;
3. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je na to osebo začasno prenesel uresničevanje glasovalnih pravic;
4. ki so začasno prenesene na morebitnega kvalificiranega imetnika kot zavarovanje, če nadzoruje glasovalne pravice, vsebovane v teh delnicah, in izrazi namero, da jih bo uresničeval;
5. glede katerih ima morebitni kvalificirani imetnik pravico užitka;
6. katerih imetnik je podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika ali iz katerih lahko podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika uresničuje glasovalne pravice v pomenu iz
7. do
8. točke tega odstavka;
9. katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za račun tretje osebe in iz katerih lahko uresničuje glasovalno pravico po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil te tretje osebe;
10. katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun morebitnega kvalificiranega imetnika;
11. iz katerih lahko morebitni kvalificirani imetnik uresničuje glasovalne pravice kot pooblaščenec in jih lahko uresničuje po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil od njihovega imetnika.

(3)Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi udeležbe v kapitalu se upoštevajo vse delnice, na katere je razdeljen osnovni kapital zavarovalnice, vključno z lastnimi delnicami.

(4)Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posameznega kvalificiranega imetnika na podlagi udeležbe v kapitalu se smiselno uporabljajo 1., 2., 3., 5.,

1. in
2. točka drugega odstavka tega člena.
3. člen (izjeme pri ugotavljanju kvalificiranega deleža)

(1)Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža se ne upoštevajo:

1. delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil izključno za poravnavo v običajno kratkem poravnalnem obdobju in
2. delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil za račun tretje osebe v zvezi z opravljanjem skrbniških storitev, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih ima, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina.

(2)Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena družbi za upravljanje, se ne upoštevajo deleži iz naložb kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja upravljanje investicijskih skladov, oziroma v aktu države članice družbe za upravljanje, s katerim se v pravni red te države prenaša Direktiva 2009/65/ES, upravlja družba za upravljanje, v delnice zavarovalnice, če družba za upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno od nadrejene družbe.

(3)Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic zavarovalnice z glasovalno pravico, ki jih upravlja družba za upravljanje in
2. družba za upravljanje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

(4)Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov oziroma aktom države članice investicijskega podjetja, s katerim se v pravni red te države prenaša Direktiva 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve in posle, se ne upoštevajo deleži iz naložb v delnice zavarovalnice, ki jih upravlja to investicijsko podjetje pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti, če so izpolnjeni pogoji:

1. investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje nadzornega organa za opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnim instrumenti;
2. investicijsko podjetje: – uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice zavarovalnice z glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina, – je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo ustrezne pogoje, enakovredne pogojem, določenim v zakonu, ki ureja upravljanje investicijskih skladov, oziroma v aktu države članice družbe za upravljanje, s katerim se v pravni red te države prenaša Direktiva 2009/65/ES, da se storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih storitev in poslov, ki jih opravlja investicijsko podjetje;
3. investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od nadrejene družbe.

(5)Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic zavarovalnice z glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje in
2. investicijsko podjetje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

(6)Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža banke ali investicijskega podjetja se ne upoštevajo delnice, ki jih je ta banka ali investicijsko podjetje pridobilo pri opravljanju storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa, če so izpolnjeni ti pogoji:

1. banka ali investicijsko podjetje je v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov oziroma aktom države članice, s katerim se v pravni red te države prenaša Direktiva 2004/39/ES upravičeno opravljati storitev izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa;
2. banka ali investicijsko podjetje ne uresničuje glasovalnih pravic, vsebovanih v delnicah, in ne uresničuje drugih upravljavskih upravičenj iz delnic tako, da bi s tem vplivalo na vodenje poslov zavarovalnice;
3. banka ali investicijsko podjetje delnice odsvoji v enem letu po pridobitvi.
4. člen (zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža vključuje:

1. višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu zavarovalnice, ki ga namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik;
2. druge podatke iz
3. člena tega zakona, ki jih vključuje vsaka zahteva.

(2)Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža je treba priložiti dokaze in informacije o tem, da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 36. člena tega zakona. 35. člen (posvetovanje z nadzornimi organi)

(1)Agencija za zavarovalni nadzor se pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje z nadzornim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:

1. zavarovalnica te države članice,
2. kreditna institucija, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje te države članice ali
3. oseba, ki je nadrejena osebam iz
4. ali
5. točke tega odstavka.

(2)Agencija za zavarovalni nadzor se pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje z nadzornim organom Republike Slovenije, če je bodoči kvalificirani imetnik:

1. kreditna institucija, borznoposredniška družba ali družba za upravljanje Republike Slovenije ali
2. oseba, ki je nadrejena osebam iz prejšnje točke.

(3)Agencija za zavarovalni nadzor se z nadzornimi organi držav članic in Republike Slovenije posvetuje in izmenjuje informacije o primernosti bodočih kvalificiranih imetnikov, dobrem imenu in izkušnjah članov uprav družb v isti skupini in druge informacije, ki so nujne ali pomembne za presojo, ali bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 36. člena tega zakona.

(4)Če se Agencija za zavarovalni nadzor po prvem ali drugem odstavku tega člena pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje z nadzornimi organi, obrazložitev odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ali zavrne zahtevo za izdajo tega dovoljenja, poleg vsebin, ki jih vključuje vsaka obrazložitev odločbe, vključuje tudi stališča Agencije za zavarovalni nadzor o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov.

(5)Če je bodoči kvalificirani imetnik nadzorovana finančna družba tretje države, se zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža priloži tudi soglasje oziroma mnenje nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, tako soglasje oziroma mnenje ni potrebno. 36. člen (presoja primernosti bodočega kvalificiranega imetnika)

(1)Za zagotovitev varnega in skrbnega upravljanja zavarovalnice, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, Agencija za zavarovalni nadzor pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ob upoštevanju vpliva, ki ga bo verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje zavarovalnice, če bo pridobil kvalificirani delež, ki se zahteva, presoja primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril:

1. ugleda bodočega kvalificiranega imetnika;
2. ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati zavarovalnico ali drugače vplivati na poslovanje zavarovalnice, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki se zahteva;
3. finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje zavarovalnica;
4. verjetnih posledic, če bo bodoči kvalificirani imetnik pridobil kvalificirani delež, ki se zahteva, za sposobnost zavarovalnice ravnati v skladu s pravili o upravljanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v tem zakonu.

(2)Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija za zavarovalni nadzor presoja tudi, ali bo zavarovalnica sposobna ravnati v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene s tem zakonom, pri čemer je še posebno pomembno, ali ima skupina, katere del bo postala, strukture, ki zagotavljajo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovito izmenjavo informacij med nadzornimi organi in razmejitev pristojnosti ter odgovornosti za nadzor med nadzornimi organi.

(3)Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija za zavarovalni nadzor presoja tudi, ali obstajajo razlogi za sum, da:

1. je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki se zahteva, storjeno dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma kot ju opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma ali izveden poskus tega dejanja ali
2. bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma kot ga opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma.

(4)Primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija za zavarovalni nadzor ne sme presojati z vidika gospodarskih potreb trga.

(5)Če Agencija za zavarovalni nadzor hkrati obravnava dve ali več zahtev za pridobitev kvalificiranega deleža v isti zavarovalnici, vse bodoče kvalificirane imetnike obravnava nediskriminatorno. 37. člen (zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, če:

1. bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz
2. do
3. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
4. na podlagi meril iz prejšnjega člena presodi, da je verjetno, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki se zahteva, da bo: – ogrožena sposobnost zavarovalnice ravnati v skladu s pravili o upravljanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v tem zakonu, – ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med nadzornimi organi;
5. obstajajo razlogi za sum, da: – je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki se zahteva, storjeno dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma kot ju opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma ali izveden poskus tega dejanja ali – bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma kot ga opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma.
6. bodoči kvalificirani imetnik v roku, določenem z zahtevo iz šestega in sedmega odstavka
7. člena tega zakona, ne predloži vse dokumentacije in informacij, potrebnih za presojo primernosti po merilih iz prejšnjega člena.

(2)Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu kvalificiranemu imetniku tretje države, če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in uresničevanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med nadzornimi organi. 38. člen (rok za pridobitev deleža na katerega se nanaša dovoljenje)

(1)Agencija za zavarovalni nadzor naloži bodočemu kvalificiranemu imetniku z odločbo o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža, da v roku, ki ga določi, pridobi delnice zavarovalnice, na podlagi katerih doseže razpon, za katerega je izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok ne sme biti krajši od šestih mesecev od vročitve odločbe, s katero je Agencija za zavarovalni nadzor določila ta rok.

(2)Agencija za zavarovalni nadzor lahko na zahtevo bodočega kvalificiranega imetnika podaljša rok iz prejšnjega odstavka.

(3)Bodoči kvalificirani imetnik zahtevo za podaljšanje roka za pridobitev deleža vloži pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena. 39. člen (prenehanje veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)Če je Agencija za zavarovalni nadzor po prejšnjem členu določila rok za pridobitev delnic zavarovalnice in bodoči kvalificirani imetnik v tem roku ne pridobi delnic zavarovalnice, na podlagi katerih bi dosegel kvalificirani delež, dovoljenje preneha veljati v celoti.

(2)Če je Agencija za zavarovalni nadzor po prejšnjem členu določila rok za pridobitev delnic zavarovalnice in kvalificirani imetnik v tem roku doseže kvalificirani delež, ne doseže pa razpona, za katerega je izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga je imetnik dosegel.

(3)Če kvalificirani imetnik po pridobitvi deleža v razponu, za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delnice zavarovalnice tako, da njegov delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice ne dosega več razpona, za katerega je bilo izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga imetnik dosega po odsvojitvi.

(4)Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi, če se delež kvalificiranega imetnika zmanjša zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj zavarovalnice.

(5)O prenehanju ali delnem prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža Agencija za zavarovalni nadzor izda ugotovitveno odločbo. 40. člen (glasovalne pravice iz delnic zavarovalnice, pridobljenih v nasprotju z zakonom)

(1)Imetnik iz delnic zavarovalnice, ki jih je pridobil ali jih ima v nasprotju s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni imetnik), nima glasovalnih pravic.

(2)Število delnic, iz katerih neupravičeni imetnik lahko uresničuje glasovalne pravice, se izračuna:

1. če imetnik na podlagi delnic dosega ali presega 10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ne da bi imel dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ali če je bilo imetniku dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža odvzeto tako, da se od števila delnic, ki je 10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, odšteje ena delnica;
2. če imetnik na podlagi delnic presega razpon, za katerega velja dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža tako, da je število enako številu delnic, ki je zgornja meja razpona, za katerega ima imetnik veljavno dovoljenje.

(3)Glasovalne pravice, ki jih neupravičeni imetnik ni upravičen uresničevati, se prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic zavarovalnice.

(4)Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in če Agencija za zavarovalni nadzor to dovoljenje izda, z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža imetnik pridobi glasovalne pravice iz delnic do števila delnic, ki pomenijo delež, za katerega je izdano to dovoljenje.

(5)Zavarovalnica pred zasedanjem skupščine preveri, ali je imetnik pridobil dovoljenje za kvalificirani delež, in o tem obvesti predsednika skupščine.

(6)V primeru iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo ta člen ter

1. in
2. člen tega zakona. Prvi do peti odstavek tega člena ter
3. in
4. člen tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če se delež kvalificiranega imetnika poveča zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj zavarovalnice. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka enomesečni rok za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža teče od dneva, ko kvalificirani imetnik izve ali bi lahko izvedel, da se je njegov delež povečal zaradi korporacijskega dejanja zavarovalnice.
5. člen (odredba o odsvojitvi delnic)

(1)Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic zavarovalnice ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mu Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo naloži, da delnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, odsvoji (v nadaljnjem besedilu: odredba o odsvojitvi delnic). V odredbi o odsvojitvi delnic Agencija za zavarovalni nadzor določi rok za odsvojitev delnic, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev. Ne glede na tretji odstavek prejšnjega člena Agencija za zavarovalni nadzor, kadar neupravičeni imetnik dosega ali presega 90% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, v odredbi o odsvojitvi delnic določi, da do odsvojitve delnic glasovalne pravice iz delnic, ki jih ima neupravičeni imetnik v nasprotju s tem zakonom, izvršuje Agencija za zavarovalni nadzor.

(2)Neupravičeni imetnik do poteka roka, določenega v odredbi o odsvojitvi delnic, Agenciji za zavarovalni nadzor predloži:

1. poročilo o odsvojitvi delnic, ki vključuje podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in
2. dokaze o odsvojitvi.

(3)Agencija za zavarovalni nadzor od pridobitelja delnic iz prejšnjega odstavka zahteva, da pojasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Agencija za zavarovalni nadzor v postopku presoje, ali je imetnik ravnal v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic, izvede ustrezne dokaze o okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku se smiselno uporablja 480. člen tega zakona.

(4)Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če:

1. neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in je ta zahteva zavrnjena, zavržena ali umaknjena;
2. je imetniku odvzeto dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(5)Za odredbo o odsvojitvi delnic se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev. 42. člen (odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic)

(1)Če neupravičeni imetnik delnic ne odsvoji v roku, določenem z odredbo o odsvojitvi delnic, ali če Agencija za zavarovalni nadzor v postopku po tretjem odstavku prejšnjega člena ugotovi, da ima pridobitelj delnice, ki so bile odsvojene po odredbi o odsvojitvi delnic, v svojem imenu in za račun neupravičenega imetnika (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni pridobitelj) izda odločbo, s katero neupravičenemu imetniku in morebitnim neupravičenim pridobiteljem prepove uresničevanje vseh pravic iz delnic zavarovalnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, in prepove zavarovalnici, da bi navedenim osebam na kakršenkoli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic).

(2)Po izdaji odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji uresničujejo samo še pravice iz števila delnic, ki se izračuna tako, da se od števila delnic, s katerimi je imetnik dosegel kvalificirani delež, odšteje ena delnica.

(3)Izrek odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic vključuje:

1. podatke o neupravičenem imetniku, če je imetnik delnice odsvojil neupravičenemu pridobitelju, tudi podatke o neupravičenem pridobitelju;
2. število delnic, iz katerih lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji skupno uresničujejo pravice iz delnic.

(4)Odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic zavarovalnice se vroči tudi zavarovalnici. Zavarovalnica od vročitve odločbe neupravičenemu imetniku in neupravičenim pridobiteljem iz delnic, na katere se odločba nanaša, ne sme omogočiti uresničevanja nobenih pravic iz teh delnic.

(5)Če je zavarovalnica v obdobju od vročitve odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala ta odločba, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, zavarovalnica dividendo, ki pripade navedenim delnicam, izplača novemu imetniku v osmih dneh po tistem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic. 43. člen (delničarski sporazum)

(1)Delničarji zavarovalnice, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih ne dosegajo kvalificiranega deleža v zavarovalnici, in sklenejo sporazum o usklajenem uresničevanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum), v osmih dneh po sklenitvi o tem sporazumu obvestijo Agencijo za zavarovalni nadzor.

(2)Delničarji zavarovalnice, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v zavarovalnici in nameravajo skleniti delničarski sporazum (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delničarski sporazum), pred sklenitvijo tega sporazuma pridobijo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža.

(3)Udeleženci kvalificiranega delničarskega sporazuma, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic zavarovalnice, na podlagi katere skupni delež udeležencev kvalificiranega delniškega sporazuma preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobijo novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(4)Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi če:

1. namerava h kvalificiranemu delničarskemu sporazumu pristopiti nov udeleženec ali
2. bi po sklenitvi delničarskega sporazuma iz prvega odstavka tega člena zaradi pridobitve dodatnih delnic ali zaradi pristopa novega udeleženca skupni delež udeležencev sporazuma dosegel ali presegel kvalificirani delež v zavarovalnici.

(5)Določbe 31.,

1. do
2. člena ter
3. in
4. člen tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za udeležence kvalificiranega delničarskega sporazuma.
5. člen (drugi primeri pridobitve položaja nadrejene osebe)

(1)Oseba, ki namerava skleniti podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega bo pridobila položaj nadrejene osebe zavarovalnice, pridobi pred sklenitvijo tega pravnega posla dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža iz drugega odstavka 31. člena tega zakona, ne glede na to, ali je hkrati delničar zavarovalnice oziroma kakšen delež delnic zavarovalnice ima.

(2)Za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ter za pravice in obveznosti kvalificiranega imetnika iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo

1. do
2. člen ter
3. in
4. člen tega zakona.
5. člen (odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)Agencija za zavarovalni nadzor lahko odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, če nastopijo okoliščine iz prvega ali drugega odstavka 37. člena tega zakona.

(2)Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz

1. člena tega zakona.
2. člen (pogojni odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)Z odločbo o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža lahko Agencija za zavarovalni nadzor hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če kvalificirani imetnik v preizkusnem obdobju, ki ga določi Agencija za zavarovalni nadzor in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storil novih ravnanj, zaradi katerih bodo nastopile okoliščine, zaradi katerih je mogoče odvzeti dovoljenje.

(2)Agencija za zavarovalni nadzor prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če kvalificirani imetnik v preizkusnem obdobju stori novo ravnanje, zaradi katerega nastopijo okoliščine, zaradi katerih je mogoče odvzeti dovoljenje. 47. člen (obvestila kvalificiranega imetnika Agenciji za zavarovalni nadzor)

(1)Če namerava kvalificirani imetnik, ki je pridobil dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, odsvojiti delnice tako, da bi se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod spodnjo mejo razpona, za katerega velja dovoljenje, o tem predhodno obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor.

(2)Če se delež kvalificiranega imetnika zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj zmanjša pod spodnjo mejo razpona, za katerega velja dovoljenje, kvalificirani imetnik o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor.

(3)Nadrejeni zavarovalni holding in mešani zavarovalni holding, ki imata v skladu z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža položaj zavarovalnici nadrejene družbe, obvestita Agencijo za zavarovalni nadzor tudi o vsaki spremembi članov njunega poslovodstva.

1. člen (predpis o kvalificiranih imetnikih) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše:
2. podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz
3. člena tega zakona;
4. podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;
5. podrobnejšo vsebino, način in rok pošiljanja obvestil iz prejšnjega člena.
6. člen (predhodno pisno obvestilo o nameri pridobitve kvalificiranega deleža v tuji finančni družbi)

(1)Zavarovalnica pred pridobitvijo kvalificiranega deleža v drugi zavarovalnici oziroma drugi finančni družbi s sedežem v tretji državi o nameri pisno obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor najmanj dva meseca pred pridobitvijo.

(2)Zavarovalnica iz prejšnjega odstavka pred vsako nadaljnjo pridobitvijo, na podlagi katere bo dosegla ali presegla mejo 20%, ene tretjine ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu zavarovalnice ali finančne družbe tretje države ali na podlagi katerega bo zavarovalnica postala obvladujoča družba zavarovalnice ali finančne družbe tretje države, o nameri pisno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor najmanj tri mesece pred pridobitvijo.

(3)Če namerava zavarovalnica odsvojiti delnice oziroma poslovne deleže tako, da bi se njen delež v zavarovalnici ali finančni družbi tretje države zmanjšal pod mejo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, o tem predhodno obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor.

(4)Predhodnemu pisnemu obvestilu iz prvega ali drugega odstavka tega člena je treba priložiti:

1. seznam imetnikov kvalificiranih deležev v zavarovalnici ali finančni družbi tretje države s podatki o njihovih deležih ter prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za vsakega izmed njih;
2. prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za zavarovalnico ali finančno družbo tretje države;
3. letni poročili zavarovalnice ali finančne družbe tretje države za zadnji dve poslovni leti;
4. če je zavarovalnica ali finančna družba tretje države po predpisih države sedeža zavezana za revizijo: revizorjevo poročilo z mnenjem o letnem poročilu za zadnji dve poslovni leti;
5. seznam oseb, ki so povezane z zavarovalnico ali finančno družbo tretje države z opisom načina povezav;
6. strategijo upravljanja zavarovalnice ali finančne družbe tretje države s presojo ekonomske učinkovitosti naložbe. 2.
7. Sistem upravljanja zavarovalnice
8. člen (trden in zanesljiv sistem upravljanja)

(1)Zavarovalnica vzpostavi in uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki obsega najmanj:

1. pregledno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti;
2. učinkovit sistem prenosa informacij;
3. učinkovite in v organizacijsko strukturo ter procese odločanja zavarovalnice integrirane ključne funkcije upravljanja. Ključne funkcije upravljanja so funkcija upravljanja tveganj, funkcija spremljanja skladnosti, funkcija notranje revizije in aktuarska funkcija;
4. strategijo, pisna pravila, procese in postopke upravljanja tveganj;
5. ukrepe za zagotovitev rednega in stalnega poslovanja, ki so skladni z njenimi sistemi, viri in postopki, med katere sodi tudi izdelava kriznega načrta.

(2)Zavarovalnica ima pisno opredeljena pravila sistema upravljanja, ki določajo najmanj način upravljanja tveganj, spremljanje skladnosti, sistem notranjih kontrol, notranjo revizijo, aktuarsko funkcijo in izločene posle, če zavarovalnica del poslovanja prenese na drugo osebo. Pravila sistema upravljanja so pregledna in razumljiva.

(3)Pravila sistema upravljanja so predmet rednega, najmanj letnega pregleda. Pravila sistema upravljanja predhodno potrdi upravni odbor oziroma uprava zavarovalnice s soglasjem nadzornega sveta zavarovalnice.

(4)Sistem upravljanja je sorazmeren naravi, obsegu in zahtevnosti poslov zavarovalnice.

(5)Zavarovalnica na področju sistema upravljanja poleg tega zakona upošteva tudi akte in regulativne tehnične standarde, ki jih sprejme Evropska komisija na podlagi

1. člena Direktive 2009/138/ES, ter predpise, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor.
2. člen (funkcija) V okviru sistema upravljanja funkcija pomeni sposobnost zavarovalnice za opravljanje praktičnih nalog.
3. člen (nosilci ključnih funkcij)

(1)Nosilec ključne funkcije zavarovalnice je oseba, ki jo je upravni odbor ali uprava s soglasjem nadzornega sveta pooblastil kot osebo, ki je odgovorna za eno ali več ključnih funkcij zavarovalnice.

(2)Nosilec ključne funkcije je lahko le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za zanesljivo in preudarno opravljanje nalog ključne funkcije;
2. ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja;
3. nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja;
4. ni oseba, ki v zavarovalnici opravlja funkcijo člana uprave ali prokurista;
5. ni oseba, za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih zavarovalnici pravnomočno naložila odvzem pooblastila za ključno funkcijo zaradi hujše kršitve
6. oziroma
7. poglavja tega zakona oziroma za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih pokojninski družbi pravnomočno naložila razrešitev imenovanega pooblaščenega aktuarja zaradi hujše kršitve nalog pooblaščenega aktuarja, določenih v
8. členu tega zakona;
9. je oseba dobrega ugleda in integritete.

(3)Nosilec funkcije notranje revizije poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, izpolnjuje tudi pogoj iz

1. člena tega zakona. Nosilec aktuarske funkcije poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, izpolnjuje tudi pogoje, ki so navedeni v
2. členu tega zakona.

(4)O podelitvi pooblastila nosilcu ključne funkcije zavarovalnica v roku osmih dni, od podelitve pooblastila, obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor. V obvestilu poda tudi utemeljitve glede primernosti novo pooblaščenega nosilca ključne funkcije.

(5)Če v zvezi z nosilcem ključne funkcije nastopijo okoliščine, da nosilec ključne funkcije ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka tega člena, mu zavarovalnica odvzame pooblastilo za ključno funkcijo.

(6)Zavarovalnica v roku osmih dni od dneva odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije Agencijo za zavarovalni nadzor pisno obvesti o razlogih, ki so privedli do odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije.

(7)Nosilec ključne funkcije v roku osmih dni od dne, ko je po lastni volji prenehal opravljati naloge ključne funkcije, obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o razlogih za prenehanje opravljanja nalog ključne funkcije.

(8)V primeru odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije zavarovalnica pooblasti novega nosilca ključne funkcije v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje v treh mesecih od dneva odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma od dneva prenehanja opravljanja nalog ključne funkcije.

(9)Za namen ugotavljanja in nadzora nad izpolnjevanjem pogojev nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in zavarovalnica pridobita podatke iz 2. točke drugega odstavka tega člena od nosilca ključne funkcije, lahko pa jih pridobita iz kazenske evidence.

(10)Za namen ugotavljanja in nadzora izpolnjevanja pogojev nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in zavarovalnica pridobita podatke iz 3. točke drugega odstavka tega člena iz poslovnega registra oziroma druge evidence.

(11)Za osebe, ki niso državljani Republike Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in zavarovalnica pridobita kot zadosten dokaz glede

1. in
2. točke drugega odstavka tega člena enakovredne dokumente pristojnih organov držav, v katerih je tuji državljan prebival v zadnjih desetih letih pred pooblastitvijo za nosilca ključne funkcije.
3. člen (kršitve nalog nosilcev ključnih funkcij)

(1)Kršitve nalog nosilcev ključnih funkcij pomenijo kršitev nalog nosilcev ključnih funkcij, kot jih za posamezno ključno funkcijo v 4. oziroma 8. poglavju določa ta zakon.

(2)Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo naloži zavarovalnici odvzem pooblastila nosilcu ključne funkcije in pooblastitev novega nosilca ključne funkcije, če: – nosilec ključne funkcije ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena, – nosilec ključne funkcije huje krši naloge, določene s tem zakonom.

(3)Če nosilec ključne funkcije stori hujšo kršitev, opredeljeno v četrtem odstavku tega člena, zavarovalnica odvzame tej osebi pooblastilo za ključno funkcijo in o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor v skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena.

(4)Kršitev nalog nosilca ključne funkcije ima značilnost hujše kršitve, če:

1. je zaradi kršitve nalog nosilca ključne funkcije ogroženo poslovanje zavarovalnice v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ali
2. nosilec ključne funkcije ponovno stori kršitev vsaj enkrat v treh letih po storitvi istovrstne kršitve.

(5)Agencija za zavarovalni nadzor izreče nosilcu ključne funkcije opomin, če krši obveznosti iz

1. ali
2. poglavja tega zakona, ki se nanašajo na naloge nosilca ključne funkcije, in niso podani pogoji za odvzem pooblastila. 2.
3. Organi vodenja in nadzora zavarovalnice 2.6.
4. Skupne določbe
5. člen (izbira sistema upravljanja zavarovalnice)

(1)Zavarovalnica lahko izbere dvotirni sistem upravljanja zavarovalnice z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja zavarovalnice z upravnim odborom.

(2)Za upravo in nadzorni svet zavarovalnice se uporablja ta zakon in določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo upravo oziroma nadzorni svet delniške družbe. V primeru družbe za vzajemno zavarovanje se določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe uporabljajo smiselno, pri čemer se ne uporablja določbe, ki ureja udeležbo članov uprave pri dobičku.

(3)Določbe tega zakona, ki veljajo za člane organov vodenja in nadzora, vključno s pogoji, določenimi v

1. in
2. členu tega zakona, veljajo tudi za člane, ki so predstavniki delavcev. Pri izreku ukrepa iz tretjega odstavka
3. člena tega zakona se v primeru člana nadzornega sveta, ki je predstavnik delavcev, namesto skupščine zavarovalnice upošteva organ, ki je imenoval predstavnika delavcev v nadzorni svet zavarovalnice. Pri izreku ukrepa iz
4. točke prvega odstavka
5. člena in
6. točke prvega odstavka
7. člena tega zakona se v primeru člana uprave, ki je predstavnik delavcev, namesto nadzornega sveta zavarovalnice upošteva organ, ki je imenoval predstavnika delavcev v upravo zavarovalnice.

(4)Kadar ta zakon ne določa drugače, se za upravni odbor zavarovalnice z enotirnim sistemom upravljanja smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzornem svetu zavarovalnice, za izvršne direktorje pa določbe tega zakona o upravi zavarovalnice. Za posameznega člana upravnega odbora se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o članu nadzornega sveta zavarovalnice, za posameznega izvršnega direktorja pa določbe o članu uprave.

(5)Za izvršne direktorje in člane upravnega odbora zavarovalnice z enotirnim sistemom upravljanja veljajo posebna pravila:

1. upravni odbor zavarovalnice imenuje najmanj dva izvršna direktorja;
2. za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora zavarovalnice;
3. člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov zavarovalnice.

(6)Za upravljanje, nadzor in nosilce ključnih funkcij zavarovalnice se uporabljajo:

1. določbe 2.
2. in 2.
3. oddelka tega zakona,
4. akt, ki ga izda Evropska komisija na podlagi prvega in drugega odstavka
5. člena Direktive 2009/138/ES, in
6. predpisi, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor.
7. člen (predpis o članih uprave) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobno dokumentacijo, s katero kandidat za člana uprave zavarovalnice izkazuje izpolnjevanje pogojev iz
8. člena tega zakona. 2.6.
9. Uprava zavarovalnice
10. člen (uprava zavarovalnice)

(1)Uprava zavarovalnice ima najmanj dva člana, ki zavarovalnico skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče od članov uprave zavarovalnice oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje zavarovalnice za celoten obseg poslov iz dejavnosti zavarovalnice.

(2)Člani uprave zavarovalnice, ki opravljajo svoje naloge na podlagi pogodbe o zaposlitvi, opravljajo posle vodenja zavarovalnice za polen delovni čas.

(3)Najmanj en član uprave zavarovalnice ima znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave zavarovalnice.

(4)Uprava zavarovalnice vodi posle zavarovalnice v Republiki Sloveniji.

(5)Uprava zavarovalnice je sestavljena tako, da je zagotovljena ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj za profesionalno upravljanje zavarovalnice. 57. člen (pogoji za člana uprave zavarovalnice)

(1)Član uprave zavarovalnice je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov zavarovalnice;
2. ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja;
3. nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja;
4. je oseba dobrega ugleda in integritete.

(2)Pogoj iz

1. točke prejšnjega odstavka je izpolnjen, če ima oseba zadostno teoretično in praktično znanje za vodenje zavarovalnih poslov. Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz
2. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice oziroma družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov.

(3)Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi Agencija za zavarovalni nadzor od kandidata za člana uprave zavarovalnice, lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence.

(4)Podatke iz 3. točke prvega odstavka tega člena pridobi Agencija za zavarovalni nadzor iz poslovnega registra.

(5)Za tuje državljane pridobi Agencija za zavarovalni nadzor kot zadosten dokaz glede

1. in
2. točke prvega odstavka tega člena enakovredne dokumente pristojnih organov države, v katerih je tuji državljan prebival v zadnjih desetih letih pred imenovanjem za člana uprave zavarovalnice.

(6)Kadar pristojni organ države članice ali tretje države, v kateri ima ali je imel bivališče tuji državljan, ne posreduje podatkov iz prejšnjega odstavka, ima enakovredno veljavo izjava tujega državljana, overjena pri notarju.

(7)Dokumenti iz petega in šestega odstavka tega člena se predložijo v roku treh mesecev od njihove izdaje. 58. člen (sklep nadzornega sveta o imenovanju za člana uprave zavarovalnice)

(1)Nadzorni svet odloča o imenovanju določene osebe za člana uprave zavarovalnice, preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.

(2)Sklep nadzornega sveta o imenovanju določene osebe za člana uprave zavarovalnice učinkuje:

1. pod odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije; in
2. pod razveznim pogojem, ki nastopi, če: – ta oseba v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana uprave zavarovalnice ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije ali če tako zahtevo umakne, ali – Agencija za zavarovalni nadzor zavrže ali zavrne zahtevo te osebe za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.
3. člen (dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice)

(1)Funkcije člana uprave zavarovalnice ne sme nastopiti niti opravljati oseba, ki ni pridobila dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice.

(2)Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice kandidat za člana uprave priloži:

1. dokaze o izpolnjevanju pogojev iz
2. člena tega zakona,
3. sklep nadzornega sveta zavarovalnice o imenovanju za člana uprave zavarovalnice.

(3)Agencija za zavarovalni nadzor lahko odloči, da kandidat za člana uprave zavarovalnice v postopku odločanja o dovoljenju opravi predstavitev vodenja poslov zavarovalnice.

(4)Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice, če kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave zavarovalnice, če je bil imenovan v skladu s prejšnjim členom in če bo glede na predvidene dolžnosti posameznih članov uprave v predvideni sestavi zagotovljena ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj za profesionalno upravljanje zavarovalnice.

(5)Agencija za zavarovalni nadzor podatke, ki jih potrebuje v postopku odločanja o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, po uradni dolžnosti brezplačno pridobi od pristojnih državnih organov oziroma nosilcev javnih pooblastil. Za presojo ugleda in izkušenj posameznega kandidata Agencija za zavarovalni nadzor pridobi tudi informacije, ki jih obdeluje EIOPA glede morebitnih ukrepov in sankcij, ki so jih izrekli drugi pristojni organi.

(6)Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice preneha veljati, če: – osebi preneha funkcija člana uprave zavarovalnice, na katero se dovoljenje nanaša, ali – oseba v roku treh mesecev od prejema dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice ni začela opravljati funkcije člana uprave zavarovalnice, na katero se dovoljenje nanaša.

(7)Nadzorni svet zavarovalnice Agencijo za zavarovalni nadzor obvesti o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave zavarovalnice, najpozneje v petih delovnih dneh po prenehanju funkcije.

(8)Če dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice preneha veljati, Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo veljati. 60. člen (prokura)

(1)Zavarovalnica lahko podeli prokuro in jo vpiše v sodni register le osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.

(2)Če je bilo članu uprave zavarovalnice odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice, zavarovalnica tej osebi pet let od pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja ne sme podeliti prokure in prokure ne sme vpisati v sodni register.

(3)Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo naloži upravi in nadzornemu svetu zavarovalnice, da razreši prokurista, če: – ta ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, – je kršen prejšnji odstavek. 61. člen (dolžnosti članov uprave)

(1)Člani uprave zavarovalnice zagotovijo, da zavarovalnica posluje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje zavarovalnice, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

(2)Člani uprave zavarovalnice solidarno odgovarjajo zavarovalnici za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.

(3)Posamezni član uprave zavarovalnice je prost odškodninske odgovornosti za škodo iz drugega odstavka tega člena, če dokaže enega od naslednjih oprostilnih razlogov:

1. da dejanj, določenih v prvem odstavku tega člena, ni mogel opraviti samostojno in: – je na seji uprave zavarovalnice predlagal, da se opravijo, a so drugi člani uprave zavarovalnice temu nasprotovali, ali – član uprave zavarovalnice, ki je bil v notranjem razmerju med člani uprave odgovoren za področje poslovanje zavarovalnice, na katerem je podana kršitev, iz katere izhaja škoda, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag, ali
2. da za kršitev določbe prvega odstavka tega člena kljub potrebni profesionalni skrbnosti ni mogel vedeti ali je ni mogel preprečiti.
3. člen (obveščanje nadzornega sveta)

(1)Uprava zavarovalnice nemudoma pisno obvesti nadzorni svet zavarovalnice:

1. če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost zavarovalnice;
2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov oziroma prepoved opravljanja posameznih zavarovalnih poslov;
3. če se finančni položaj zavarovalnice spremeni tako, da primerni lastni viri sredstev ne dosegajo zahtevanega solventnostnega kapitala;
4. če se finančni položaj zavarovalnice spremeni tako, da primerni osnovni lastni viri sredstev ne dosegajo zahtevanega minimalnega kapitala;
5. o ugotovitvah Agencije za zavarovalni nadzor, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad zavarovalnico.

(2)Član uprave zavarovalnice nadzorni svet nemudoma pisno obvesti:

1. da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb;
2. o pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža;
3. o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice.
4. člen (odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

(1)Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice, če:

1. je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2. uprava zavarovalnice, katere član je, krši obveznosti iz
3. člena tega zakona, razen če član uprave zavarovalnice dokaže katerega od oprostilnih razlogov, navedenih v tretjem odstavku
4. člena tega zakona;
5. član uprave zavarovalnice huje krši druge obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka
6. člena tega zakona;
7. je član uprave zavarovalnice pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja;
8. član uprave zavarovalnice ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka
9. člena tega zakona.

(2)Kršitev obveznosti iz

1. točke prvega odstavka tega člena ima značilnost hujše kršitve, če:
2. je zaradi te kršitve ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost zavarovalnice ali
3. član uprave zavarovalnice stori kršitev enakih značilnosti že drugič v obdobju dveh let, pri čemer se ne zahteva, da bi bila prej storjena kršitev že pravnomočno ugotovljena.
4. člen (pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

(1)Z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice lahko Agencija za zavarovalni nadzor hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če član uprave zavarovalnice v preizkusnem obdobju, ki ga določi Agencija za zavarovalni nadzor in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.

(2)Agencija za zavarovalni nadzor prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če član uprave zavarovalnice v preizkusnem obdobju stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.

1. člen (opomin) Agencija za zavarovalni nadzor izreče članu uprave zavarovalnice opomin, če član uprave zavarovalnice krši obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka
2. člena tega zakona, in ni pogojev za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave. 2.6.
3. Nadzorni svet zavarovalnice
4. člen (člani nadzornega sveta zavarovalnice)

(1)Funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice ne more opravljati oseba, ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo, v kateri ima zavarovalnica več kot 5% delež glasovalnih pravic ali v kapitalu in ki nima položaja podrejene družbe znotraj skupine kot jo opredeljuje zakon, ki ureja finančne konglomerate.

(2)Ne glede na zakon, ki ureja gospodarske družbe, lahko oseba, ki opravlja funkcijo člana nadzornega sveta, ali drugega organa nadzora samo v zavarovalnicah in drugih družbah, ki so vključene v skupino kot jo opredeljuje zakon, ki ureja finančne konglomerate, to funkcijo opravlja:

1. če jo opravlja v okviru redne zaposlitve v članici te skupine in za opravljanje te funkcije, razen rednih prejemkov na podlagi zaposlitve, ne prejema posebnega plačila: v neomejenem številu nadzornih svetov zavarovalnic in drugih družb, vključenih v to skupino,
2. v drugih primerih: v skupno sedmih nadzornih svetih zavarovalnic in drugih družb, vključenih v to skupino.
3. člen (pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice)

(1)Za člana nadzornega sveta zavarovalnice je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice;
2. ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja;
3. nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja in
4. je oseba dobrega ugleda in integritete.

(2)Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje vodenja ali nadzora nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov.

(3)Agencija za zavarovalni nadzor zahteva od uprave zavarovalnice, da skliče skupščino zavarovalnice in predlaga razrešitev člana nadzornega sveta zavarovalnice, če:

1. član nadzornega sveta krši dolžnosti člana nadzornega sveta;
2. obstaja ali nastopi ovira za imenovanje člana nadzornega sveta iz prejšnjega člena;
3. član nadzornega sveta ne izpolnjuje ali preneha izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena;
4. z imenovanjem člana nadzornega sveta zavarovalnice v nadzornem svetu zavarovalnice ni zagotovljena ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj za profesionalno nadzorovanje zavarovalnice.
5. člen (pristojnosti nadzornega sveta zavarovalnice) Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ima nadzorni svet zavarovalnice tudi naslednje pristojnosti:
6. daje soglasje upravi k poslovni strategiji zavarovalnice;
7. daje soglasje upravi k finančnemu načrtu zavarovalnice;
8. daje soglasje upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja iz drugega odstavka
9. člena tega zakona;
10. daje soglasje upravi k letnemu načrtu dela notranje revizije;
11. odloča o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.
12. člen (dolžnosti članov nadzornega sveta zavarovalnice)

(1)Člani nadzornega sveta zavarovalnice:

1. nadzirajo primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje revizije;
2. obravnavajo ugotovitve Agencije za zavarovalni nadzor, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad zavarovalnico;
3. preverjajo letna in druga finančna poročila in o tem izdelajo pisno poročilo skupščini delničarjev zavarovalnice;
4. obrazložijo skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu zavarovalnice.

(2)Člani nadzornega sveta zavarovalnice solidarno odgovarjajo zavarovalnici za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.

(3)Posamezen član nadzornega sveta je prost odškodninske odgovornosti za škodo iz drugega odstavka tega člena, če dokaže enega od naslednjih oprostilnih razlogov:

1. da dejanj, določenih v prvem odstavku tega člena, ni mogel opraviti samostojno in: – je na seji nadzornega sveta predlagal, da se opravijo, a so drugi člani nadzornega sveta temu nasprotovali, ali – član nadzornega sveta, ki je bil v notranjem razmerju med člani nadzornega sveta odgovoren za področje poslovanje zavarovalnice, na katerem je podana kršitev, iz katere izhaja škoda, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag, ali
2. da za kršitev prvega odstavka tega člena kljub potrebni profesionalni skrbnosti ni mogel vedeti ali je ni mogel preprečiti.

(4)Član nadzornega sveta zavarovalnice Agencijo za zavarovalni nadzor obvesti nemudoma:

1. da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb;
2. o pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
3. člen (revizijska komisija) Nadzorni svet zavarovalnice imenuje revizijsko komisijo. 2.
4. Redna likvidacija zavarovalnice
5. člen (sklep skupščine o likvidaciji zavarovalnice)

(1)Skupščina zavarovalnice lahko sprejme sklep o prenehanju zavarovalnice in začetku likvidacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o likvidaciji).

(2)Skupščina zavarovalnice, ki ima podružnico v drugi državi članici, lahko sprejme sklep iz prejšnjega odstavka šele po pridobitvi mnenja Agencije za zavarovalni nadzor.

(3)Agencija za zavarovalni nadzor v mnenju iz drugega odstavka tega člena oceni ustreznost jamstev za zavarovanje terjatev upnikov zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor izda mnenje v roku 30 dni po prejemu zahteve za izdajo mnenja. Če Agencija za zavarovalni nadzor mnenja ne izda v roku 30 dni, lahko skupščina zavarovalnice takoj po izteku tega roka sprejme sklep o likvidaciji.

(4)Za likvidacijo zavarovalnice na podlagi sklepa o likvidaciji se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v 2.7. oddelku tega zakona drugače določeno. V primeru družbe za vzajemno zavarovanje se določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, uporabljajo smiselno.

(5)Za likvidacijo zavarovalnice, ki ima podružnico v drugi državi članici, se smiselno uporabljajo tudi drugi odstavek

1. člena in
2. do
3. člen tega zakona, če ni v šestem odstavku tega člena določeno drugače.

(6)Likvidacijski upravitelj objavi sklep o likvidaciji v obliki povzetka v Uradnem listu EU in dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v kateri ima zavarovalnica podružnico. 72. člen (likvidacijski upravitelj zavarovalnice)

(1)Za likvidacijskega upravitelja zavarovalnice je lahko imenovana le fizična oseba, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave v tej zavarovalnici.

(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena je lahko za likvidacijskega upravitelja zavarovalnice imenovana oseba, ki nima dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave v tej zavarovalnici, če pred nastopom funkcije pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja zavarovalnice.

(3)Za dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja zavarovalnice iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice. Dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja zavarovalnice velja samo za likvidacijo tiste zavarovalnice, v zvezi s katero je bilo pridobljeno. 73. člen (omejitev dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov)

(1)Uprava zavarovalnice obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o sklepu o likvidaciji naslednji delovni dan po sprejemu sklepa.

(2)Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena izda odločbo, s katero:

1. omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov na posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije zavarovalnice;
2. določi, v kolikšnem obsegu se za zavarovalnico v likvidaciji uporabljajo pravila tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.

(3)Po vročitvi odločbe iz drugega odstavka tega člena lahko zavarovalnica opravlja samo še tiste posle, ki so določeni s to odločbo, in druge posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.

(4)Če Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo iz drugega odstavka tega člena zavarovalnici, ki ima podružnico v državi članici, še pred izdajo odločbe obvesti nadzorni organ te države članice. V obvestilu navede tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

(5)Če zaradi zaščite interesov strank zavarovalnice oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Agencija za zavarovalni nadzor obvesti nadzorni organ države članice takoj po izdaji odločbe. 74. člen (ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov)

(1)Če skupščina zavarovalnice odloči, da zavarovalnica deluje dalje, lahko zavarovalnica ponovno začne opravljati zavarovalne posle samo, če ponovno pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.

(2)Predlogu za vpis sklepa iz prvega odstavka tega člena v sodni register je treba priložiti novo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov. 75. člen (prenehanje opravljanja zavarovalnih poslov zaradi spremembe dejavnosti zavarovalnice)

(1)Določbe 2.7. oddelka tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če skupščina zavarovalnice sprejme sklep, s katerim se dejavnost zavarovalnice spremeni tako, da zavarovalnica ne opravlja več zavarovalnih poslov.

(2)Pri smiselni uporabi se namesto:

1. »sklep o likvidaciji« uporabi »sklep o spremembi dejavnosti«;
2. »posli, ki so potrebni za izvedbo likvidacije« uporabi »posli, ki so potrebni za izpolnitev obveznosti iz že sklenjenih zavarovalnih poslov«. 2.
3. Družba za vzajemno zavarovanje 2.8.
4. Splošne določbe
5. člen (pojem)

(1)Družba za vzajemno zavarovanje je pravna oseba, ki opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti in je za opravljanje teh poslov pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.

(2)Družba za vzajemno zavarovanje lahko v skladu z drugim odstavkom

1. člena tega zakona opravlja zavarovalne posle tudi za nečlane, če tako določa statut ali drugi akt družbe.
2. člen (firma) Firma družbe za vzajemno zavarovanje vsebuje označbo, da gre za družbo za vzajemno zavarovanje (»d.v.z.«). 2.8.
3. Ustanovitev družbe za vzajemno zavarovanje
4. člen (ustanovitev) Družba za vzajemno zavarovanje se ustanovi tako, da ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut in vplačajo ustanovni kapital.
5. člen (statut)

(1)Statut družbe za vzajemno zavarovanje je izdelan v obliki notarskega zapisa.

(2)Statut družbe za vzajemno zavarovanje določa:

1. firmo in sedež družbe;
2. vrste zavarovalnih poslov, ki jih bo družba za vzajemno zavarovanje opravljala;
3. obliko in način objav, pomembnih za družbo oziroma za člane;
4. začetek in prenehanje članstva;
5. ali družba opravlja zavarovalne posle tudi za nečlane;
6. višino ustanovnega kapitala ter pogoje in način vračila sredstev, vplačanih za oblikovanje ustanovnega kapitala;
7. pogoje in način vplačila sredstev članov ter izplačila sredstev članom;
8. višino ter način oblikovanja varnostnih rezerv;
9. merila za delitev dobička;
10. pogoje in način uporabe dobička oziroma kritja izgub;
11. ali posluje po načelu naknadnih vplačil oziroma znižanja obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe;
12. sistem upravljanja (enotirni ali dvotirni);
13. število članov organov vodenja ali nadzora;
14. mandatno dobo članov organa vodenja ali nadzora;
15. ali je skupščina družbe organizirana kot skupščina članov ali kot skupščina zastopnikov;
16. če je skupščina organizirana kot skupščina zastopnikov, ureditev volitev v skupščino zastopnikov;
17. najmanjše število članov skupščine, ki lahko uresničujejo manjšinske pravice;
18. način prenehanja družbe;
19. pravila in postopke v zvezi s prispevki članov, premijami članov in nečlanov ter z izvedbo naknadnih vplačil.

(3)Druga vprašanja, ki so pomembna za družbo za vzajemno zavarovanje in niso urejena s statutom, se lahko v skladu s tem zakonom uredijo v drugih aktih družbe.

(4)Agencija za zavarovalni nadzor družbi za vzajemno zavarovanje zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov tudi, če so ali bi bili zaradi določb statuta lahko ogroženi interesi članov.

(5)Družba za vzajemno zavarovanje ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, ki je temelj za pridobitev članstva v družbi, članu omogoči vpogled v veljavni statut v pisni ali elektronski obliki ter mu omogoči vpogled v nadaljnje spremembe statuta. 80. člen (vpis v sodni register)

(1)Družba za vzajemno zavarovanje pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register.

(2)Pri družbi za vzajemno zavarovanje se v sodni register vpišejo podatki, ki se v sodni register vpišejo, kadar je subjekt vpisa delniška družba, razen podatkov o številu delnic ter o ustanoviteljih, delničarjih ali članih družbe. 2.8.3. Razmerja med družbo za vzajemno zavarovanje in člani 81. člen (članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje)

(1)Članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje je vezano na obstoj zavarovalne pogodbe z družbo.

(2)Družba za vzajemno zavarovanje lahko sklepa zavarovalne pogodbe tudi tako, da s sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalec ne pridobi položaja člana družbe za vzajemno zavarovanje, in sicer če je zavarovalna pogodba sklenjena za čas, ki je krajši od enega leta.

(3)S sklenitvijo zavarovalne pogodbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovalec, ki ni hkrati zavarovanec, ne pridobi položaja člana družbe, temveč postane član družbe zavarovanec. 82. člen (pravice, obveznosti in odgovornosti članov)

(1)Člani ne odgovarjajo za obveznosti družbe za vzajemno zavarovanje.

(2)Član ne more pobotati plačil prispevkov, naknadnih vplačil in drugih obveznosti do družbe za vzajemno zavarovanje s svojo terjatvijo do družbe za vzajemno zavarovanje.

(3)Prispevki in naknadna vplačila članov, kakor tudi obveznosti družbe za vzajemno zavarovanje v razmerju do članov, se lahko določijo ob enakih predpostavkah samo z uporabo enakih meril. 2.8.4. Lastni viri sredstev družbe za vzajemno zavarovanje 83. člen (ustanovni kapital)

(1)Ob ustanovitvi družbe za vzajemno zavarovanje je treba oblikovati ustanovni kapital, ki je namenjen kritju stroškov ustanovitve ter kritju organizacijskih in drugih stroškov, povezanih z začetkom poslovanja. Če statut ne določa drugače, se ustanovni kapital lahko uporabi tudi za oblikovanje varnostnih rezerv.

(2)Najnižji ustanovni kapital družbe za vzajemno zavarovanje je enak višini zahtevanega minimalnega kapitala (absolutni prag) iz drugega odstavka 233. člena tega zakona.

(3)Kadar družba za vzajemno zavarovanje po ustanovitvi zahteva izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v dodatnih zavarovalnih vrstah ali za opravljanje pozavarovalnih poslov, Agencija za zavarovalni nadzor kot pogoj za izdajo dovoljenja zahteva ustrezno zvišanje ustanovnega kapitala, če kritja stroškov, povezanih z začetkom poslovanja v drugih zavarovalnih vrstah ali z začetkom opravljanja pozavarovalnih poslov, ni mogoče zagotoviti na drugačen način. 84. člen (sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje)

(1)Sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje se upoštevajo kot osnovni lastni viri sredstev družbe za vzajemno zavarovanje.

(2)Razvrstitev sredstev na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje v razrede se izvede v skladu s

1. členom tega zakona.
2. člen (vplačilo in vračilo ustanovnega kapitala)

(1)Družba za vzajemno zavarovanje lahko začne poslovati šele, ko so v celoti in v denarju vplačana sredstva v višini ustanovnega kapitala.

(2)Sredstva, vplačana za oblikovanje ustanovnega kapitala, se lahko vračajo samo iz dobička posameznega poslovnega leta, če se z vračilom ne znižajo osnovni lastni viri sredstev družbe za vzajemno zavarovanje tako, da pride do kršitve izpolnjevanja zahtevanega solventnostnega kapitala ali zahtevanega minimalnega kapitala.

(3)Statut družbe za vzajemno zavarovanje lahko določa, da imajo osebe, ki so zagotovile sredstva za oblikovanje ustanovnega kapitala, pravico sodelovati pri upravljanju družbe za vzajemno zavarovanje oziroma da imajo pravico do izplačila obresti iz letnih prejemkov in do udeležbe pri dobičku, ugotovljenem v letnem poročilu. Izplačila obresti oziroma udeležba pri dobičku je mogoča samo, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka. 86. člen (premije, naknadna vplačila oziroma znižanje obveznosti)

(1)Sredstva, potrebna za poslovanje družbe za vzajemno zavarovanje v posameznem letu, se krijejo iz premij, ki so lahko vnaprej določene in nespremenljive, ali iz premij, za katere splošni pogoji in statut določajo možnost naknadnih vplačil oziroma znižanja obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe.

(2)V primeru, ko družba za vzajemno zavarovanje sklepa zavarovanja z možnostjo naknadnih vplačil oziroma znižanja obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe, splošni pogoji in statut določajo, kako družba za vzajemno zavarovanje določi višino naknadnih vplačil oziroma za koliko bo družba za vzajemno zavarovanje znižala obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe za nadomestitev izgube oziroma zaradi neugodnih poslovnih nihanj.

(3)Če splošni pogoji in statut določajo obveznost naknadnih vplačil, vplačajo naknadna vplačila tudi osebe, ki so postale člani med letom, oziroma osebe, katerih članstvo je v tem letu prenehalo, in sicer v sorazmerju z obdobjem članstva v tem letu. Če se med poslovnim letom spremenijo prispevki, premije, ali zavarovalne vsote, ki so podlaga za določitev višine naknadnih vplačil, se naknadna vplačila merijo na podlagi višje osnove.

(4)Splošni pogoji in statut določajo naknadna vplačila ali znižanje obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe ločeno najmanj po zavarovanjih iz posameznih zavarovalnih vrst. 87. člen (varnostne rezerve)

(1)Statut družbe za vzajemno zavarovanje določa način oblikovanja varnostnih rezerv, ki se uporabljajo za kritje izgub iz poslovanja, vključno z najnižjo višino, ki jo dosegajo varnostne rezerve družbe za vzajemno zavarovanje.

(2)Varnostne rezerve se oblikujejo iz čistega dobička poslovnega leta, lahko pa tudi iz bilančnega dobička, če tako sklene skupščina.

1. člen (podrejeni dolžniški instrumenti) Družba za vzajemno zavarovanje lahko na podlagi soglasja skupščine zbira osnovne lastne vire sredstev z izdajo podrejenih dolžniških instrumentov.
2. člen (uporaba letnega dobička)

(1)Dobiček, izkazan v letnem poročilu, se lahko razdeli članom, razen v primerih iz prvega odstavka 248. člena tega zakona.

(2)Dobiček, izkazan v letnem poročilu, se lahko razdeli članom ali prenese v naslednje poslovno leto v obsegu, ki ni potreben za:

1. oblikovanje varnostnih rezerv ali
2. oblikovanje drugih s statutom določenih rezerv, pri čemer se lahko s statutom določene rezerve uporabijo za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugih zavarovalnih vrstah in za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugi zavarovalni skupini ali
3. vračilo ustanovnega kapitala oziroma za druga izplačila, določena v statutu (tretji odstavek
4. člena zakona).

(3)Statut določa merila, po katerih se dobiček razdeli članom, in zlasti, ali se dobiček posameznega poslovnega leta razdeli tudi osebam, ki so med letom izstopile iz članstva.

1. člen (pokrivanje izgub) Prenesena oziroma čista izguba se pokrije iz naslednjih virov in po naslednjem vrstnem redu: – nerazporejenega čistega dobička preteklih let, – drugih rezerv, ki so namenjene pokrivanju izgube, – statutarnih rezerv, ki so namenjene pokrivanju izgube, – varnostnih rezerv, – ustanovnega kapitala. 2.8.
2. Skupščina družbe za vzajemno zavarovanje
3. člen (skupščina družbe za vzajemno zavarovanje)

(1)Člani družbe za vzajemno zavarovanje uresničujejo svoje pravice v družbi za vzajemno zavarovanje na skupščini, če zakon ne določa drugače.

(2)Skupščina je lahko organizirana kot skupščina vseh članov (v nadaljnjem besedilu: skupščina članov) ali kot skupščina zastopnikov članov, ki so tudi sami člani družbe za vzajemno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: skupščina zastopnikov).

(3)Ne glede na drugi odstavek tega člena je lahko skupščina družbe za vzajemno zavarovanje, katere število članov je 1.500 ali več kot 1.500, organizirana samo kot skupščina zastopnikov.

(4)Za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, katere število članov je manjše kot 1.500 in je organizirana kot skupščina zastopnikov, veljajo določbe tega zakona o skupščini zastopnikov.

(5)Če se v tekočem poslovnem letu število članov zmanjša pod 1.500 in je to število manjše od 1.500 za največ 10% še vso tekoče poslovno leto in še eno zatem (drugo poslovno leto), se člani na skupščini članov v letu za drugim poslovnim letom odločijo, ali naj družba za vzajemno zavarovanje ohrani skupščino zastopnikov ali pa naj skupščini zastopnikov prenehajo pristojnosti ter člani od tedaj dalje uresničujejo svoje pravice na skupščini članov.

(6)Če se število članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino članov, v tekočem poslovnem letu poveča nad 1.500 in je to število večje od 1.500 še vso tekoče poslovno leto in še naslednje poslovno leto, z iztekom drugega poslovnega leta prenehajo pristojnosti skupščine članov, družba za vzajemno zavarovanje pa oblikuje v naslednjem poslovnem letu skupščino zastopnikov.

(7)Skupščina odloča v zadevah, za katere zakon ali statut izrecno določa, da o njih odloča skupščina. O vprašanjih v zvezi z vodenjem poslov lahko odloča skupščina samo, če to zahteva uprava zavarovalnice ali če to v primeru, ko to dopuščajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo pristojnosti nadzornega sveta, zahteva nadzorni svet.

(8)Kadar določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki se uporabljajo za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje na podlagi tega zakona, določajo manjšinske pravice delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo določen delež osnovnega kapitala, statut določi ustrezno število (manjšino) članov skupščine. 92. člen (sestava skupščine zastopnikov in nadomestni zastopniki)

(1)Skupščina zastopnikov je sestavljena iz 45 zastopnikov članov.

(2)Vsak zastopnik članov ima prvega nadomestnega zastopnika in drugega nadomestnega zastopnika.

(3)S predčasnim prenehanjem mandata zastopnika članov prvi nadomestni zastopnik članov v skladu s

1. členom tega zakona postane član skupščine zastopnikov. S predčasnim prenehanjem mandata prvemu nadomestnemu zastopniku članov drugi nadomestni zastopnik članov v skladu s
2. členom tega zakona postane član skupščine zastopnikov.
3. člen (sistem volitev v skupščino zastopnikov)

(1)Za volitve v skupščino zastopnikov se uporablja mešani sistem volitev.

(2)Vsakih šest let se izvedejo splošne volitve (volilno obdobje), na katerih člani družbe za vzajemno zavarovanje izvolijo člane skupščine zastopnikov in po dva nadomestna zastopnika za vsakega člana skupščine zastopnikov.

(3)Po izteku prvih dveh let volilnega obdobja preneha mandat prvi tretjini zastopnikov članov, izvoljenih na splošnih volitvah, in se z volitvami, ki jih izvedeta preostali dve tretjini zastopnikov, izvoljenih na splošnih volitvah, izvoli prva tretjina novih zastopnikov članov (volitve s sistemom kooptacije).

(4)Po izteku štirih let volilnega obdobja preneha mandat drugi tretjini zastopnikov članov, izvoljenih na splošnih volitvah, in se z volitvami, ki jih izvedejo preostala ena tretjina zastopnikov, izvoljenih na splošnih volitvah, in novi zastopniki članov, izvoljeni s sistemom kooptacije, izvoli druga tretjina novih zastopnikov članov.

(5)Od celotnega števila na splošnih volitvah izvoljenih zastopnikov, ki sestavljajo skupščino, se po poteku dveh let volilnega obdobja z žrebom določi ena tretjina zastopnikov članov, ki jim tedaj preneha mandat. Po poteku štiriletnega volilnega obdobja se od preostalih dveh tretjin zastopnikov članov, izvoljenih s splošnimi volitvami, z žrebom določi še polovica teh članov, ki jim tedaj preneha mandat.

(6)Mandat zastopnikov članov, ki jim mandat ni predčasno prenehal, preneha z izvolitvijo novih zastopnikov članov na volitvah s sistemom kooptacije ali na naslednjih splošnih volitvah, mandat novih zastopnikov članov, izvoljenih s sistemom kooptacije, ki jim mandat ni predčasno prenehal, preneha z izvolitvijo novih zastopnikov članov na naslednjih splošnih volitvah, funkcija nadomestnih zastopnikov članov, katerim funkcija ni predčasno prenehala, pa preneha z izvolitvijo novih nadomestnih zastopnikov članov na naslednjih splošnih volitvah.

(7)Ponovna izvolitev je dopustna. 94. člen (skupščina zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje oziroma življenjsko zavarovanje)

(1)Za skupščino zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje oziroma življenjsko zavarovanje, se uporabljajo določbe tega zakona glede skupščine zastopnikov.

(2)Skupščina zastopnikov družbe iz prvega odstavka tega člena odraža tudi starostno strukturo njenih članov, ki so razporejeni v starostne razrede. Pri razporejanju v starostne razrede se upošteva datum rojstva. Vsak starostni razred ima v času sestave volilne liste enako število članov. Dopustna so samo odstopanja, ki so nujna zaradi morebitnega večjega števila članov, rojenih na isti dan. Razredov je pet.

(3)V primeru, ko zavarovanec ni hkrati tudi zavarovalec, družba za vzajemno zavarovanje iz prvega odstavka tega člena v starostne razrede razporeja zavarovance.

(4)Iz vsakega starostnega razreda je izvoljeno enako število zastopnikov članov.

(5)Izvoljeni zastopniki članov in nadomestni zastopniki v času volilnega obdobja ne prehajajo iz enega v drugi starostni razred.

(6)Volivec lahko voli v skupščino zastopnikov samo zastopnike članov iz svojega starostnega razreda.

(7)Peti odstavek

1. člena se uporablja za vsak starostni razred posebej.
2. člen (uporaba zakonskih določb glede razporeditve v razrede za družbo za vzajemno zavarovanje, ki ne izvaja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma življenjskega zavarovanja) Za družbo za vzajemno zavarovanje, ki ne izvaja dopolnilnega zdravstvenega ali življenjskega zavarovanja in s statutom določi, da sestava skupščine zastopnikov družbe odraža interese različnih skupin članov, se smiselno uporablja
3. člen tega zakona glede razporeditve v razrede.
4. člen (predčasno prenehanje mandata zastopnika članov)

(1)Mandat zastopniku članov, prvemu nadomestnemu zastopniku članov in drugemu nadomestnemu zastopniku članov predčasno preneha: – če predčasno odstopi, – z nastopom okoliščin, ki izključujejo pasivno volilno pravico, – z začetkom osebnega stečajnega postopka nad zastopnikom članov.

(2)S predčasnim prenehanjem mandata zastopnika članov nastopi funkcijo zastopnika članov prvi nadomestni zastopnik članov.

(3)Če tudi prvemu nadomestnemu zastopniku članov predčasno preneha mandat, nastopi funkcijo zastopnika članov drugi nadomestni zastopnik članov.

(4)Če predčasno preneha mandat tudi drugemu nadomestnemu zastopniku članov in število zastopnikov članov v skupščini zastopnikov, v kateri ni starostnih razredov, ali v posameznem starostnem razredu skupščine za