Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2016–junij 2017 (DeUDIEU1617), stran 2251.

Na podlagi

1. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) in v zvezi z drugim odstavkom
2. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10 in 107/10) je Državni zbor na seji dne
3. marca 2016 sprejel D E K L A R A C I J O o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2016–junij 2017 (DeUDIEU1617) Ob zavedanju nezamenljivega poslanstva in temeljnih ciljev Evropske unije ter vloge Republike Slovenije kot njene članice, ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, v želji po razvidnih ciljih Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, še zlasti v Svetu, ob upoštevanju 18-mesečnega programa Sveta (
4. januar 2016–
5. junij 2017) in Delovnega programa Komisije za leto 2016, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje zastavila Republika Slovenija, Državni zbor s to deklaracijo sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Republika Slovenija srečevala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja zakonodajnih in drugih aktov Evropske unije v obdobju januar 2016–junij 2017, ter se v okviru svojih pristojnosti pridružuje skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije. DEKLARACIJA O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2016–JUNIJ 2017 Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) se v zadnjem obdobju srečuje z izzivi, ki pomenijo verjetno najtežjo preizkušnjo za trdnost povezave doslej. Največji migracijski val v Evropi v zadnjih desetletjih, teroristični napadi v Parizu, pretekla kriza v evrskem območju in vprašanje morebitnega izstopa Združenega kraljestva iz EU nas opozarjajo, da pogosto jemljemo temeljne pridobitve in prednosti članstva v EU kot samoumevne. Po drugi strani pa naraščajoča nestabilnost v južni in vzhodni soseščini EU, nespoštovanje načela ozemeljske celovitosti in suverenosti v Evropi glede na rusko aneksijo Krima in naraščanje raznovrstnih, zlasti asimetričnih groženj miru in redu v Evropi, kažejo na velike varnostne, zunanjepolitične in strateške izzive, ki so pred EU. Hkrati nam ti izzivi tudi jasno kažejo, da jih nobena posamezna država članica ne more uspešno reševati sama. Odgovore je mogoče najti le s tesnejšim in učinkovitejšim sodelovanjem vseh članic EU in iskanjem skupnih evropskih rešitev. Zadnja finančna in dolžniška kriza sta utrdili zavedanje o temeljnem pomenu skupne valute in stabilnosti evrskega območja za trdnost celotnega gospodarstva EU, največji migracijski val v zadnjih desetletjih pa je nedvoumno pokazal na medsebojno odvisnost držav članic in izpostavil potrebo po solidarnosti in medkulturnem dialogu. Vsi ti izzivi pa vplivajo na države članice z različno stopnjo intenzivnosti. Zaradi različne izpostavljenosti pritiskom je tudi dojemanje nujnosti ukrepanja med državami članicami pogosto različno, prav tako pa tudi njihovo razumevanje bistva posameznega izziva. Različne interpretacije izzivov in posledično neenotna stališča nam kažejo na močne silnice v smeri fragmentacije in to ravno v kontekstu, ki objektivno kliče po enotnejšem in bolje organiziranem skupnem odzivu. Nezanemarljivi žrtvi teh novih silnic, ki lahko privedejo do fragmentacije EU, sta krhka evropska identiteta in omajano zaupanje državljanov v evropski projekt. Enostranske odločitve držav članic, negotovost in neposredna ogroženost državljanov ter naraščanje populizmov vseh vrst nas opozarjajo, da je nova stvarnost vedno korak pred nami in da morata sprejemanje političnih odločitev ter predvsem njihovo izvajanje postati odločnejša in učinkovitejša. Obdobje krize je treba izkoristiti kot priložnost za iskanje novih pristopov, ki morajo temeljiti na demokratični legitimnosti odločitev na vseh ravneh in na vključevanju evropskih narodov in državljanov v oblikovanje skupne vizije prihodnosti. Sicer pa ima EU že izkušnje s tem, da v času kriz najde nove, njej lastne rešitve. Slovenija ostaja jasna zagovornica tesnejšega povezovanja in večje konvergence EU, saj lahko le kot skupnost učinkovito rešujemo izzive tako velikih razsežnosti. Stabilna, varna, enotna, solidarna in gospodarsko uspešna EU je temeljni okvir za razvoj naše države, zato bo Slovenija še naprej vztrajala ostati v jedru evropskega povezovanja. Znotraj tega okvira želi Slovenija zagotoviti stabilno ekonomsko okolje za uspešno delovanje svojega izvozno usmerjenega gospodarstva, tudi s poglabljanjem enotnega trga EU in nadaljnjo integracijo ekonomske in monetarne unije. Prav tako želi Slovenija preko povezovanja v EU in z zavzemanjem za močne skupne institucije, učinkovite skupne politike na posameznih področjih ter z doslednim izvajanjem pravnega reda svojim državljanom zagotoviti visoko raven varnosti in omogočiti uživanje temeljnih svoboščin, ki jih prinaša članstvo v EU – kamor sodi tudi prosto gibanje oseb v schengenskem območju. Slovenija bo še naprej zagovarjala, tudi v luči zahtev drugih držav članic po redefiniciji njihovega položaja v EU, ukrepe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva EU, vključno s krepitvijo enotnega trga, prosto gibanje delavcev brez diskriminacije ter učinkovit in transparenten institucionalni ustroj EU s pomembno vlogo nacionalnih parlamentov. Deklaracija opredeljuje ključne naloge in usmeritve, ki jim bo Republika Slovenija sledila pri svojem delovanju v institucijah EU. Nekaterim nedokončanim nalogam iz obdobja prejšnje deklaracije se bomo morali posvetiti tudi v naslednjem obdobju, nepričakovani dogodki zadnjega leta pa narekujejo prednostno obravnavo na področjih, ki so se zdela še pred kratkim razmeroma zadovoljivo urejena. Na vseh področjih se moramo zavzemati za upoštevanje načela doslednosti pri izvajanju sprejetih dogovorov, načela prožnosti pri prilagajanju na spreminjajoče se razmere v svetu ter vodila, da je treba pravočasno zaznati znake novih izzivov in se nanje kot skupnost ustrezno in pravočasno odzvati. V tem okviru se bo Republika Slovenija prednostno posvetila naslednjim ciljem: Trdna ekonomska in monetarna unija za večjo stabilnost evropskega gospodarstva Trdna ekonomska in monetarna unija (EMU) je ključnega pomena za zagotovitev stabilnega okolja, v katerem bodo slovenska in evropska podjetja v prihodnje bolje delovala. Zato je treba še okrepiti odpornost EMU, da se ponovno zažene proces zmanjševanja razlik med gospodarstvi držav članic evrskega območja. Jedro tega procesa so okrepljeno usklajevanje politik EU in evrskega območja, povečanje produktivnosti, ustvarjanje novih delovnih mest in socialna pravičnost. Za to pa bo nujno dokončati zasnovo EMU na štirih načrtovanih področjih: ekonomska unija, v kateri ima vsako gospodarstvo potrebne strukturne značilnosti, da lahko uspeva v monetarni uniji; finančna unija, ki bo zagotavljala integriteto enotne valute v celotni monetarni uniji, z zmanjševanjem tveganja za finančno stabilnost in vključevanjem zasebnega sektorja v delitev tveganja; fiskalna unija, ki bo skrbela za fiskalno vzdržnost in stabilizacijo, ter politična unija, ki bo temeljila na povečani demokratični odgovornosti in legitimnosti ter na okrepljenih institucijah. Slovenija ostaja trdna v podpori tem načrtom. V kratkoročnem obdobju, po katerem bi se moralo območje evra konsolidirati, se bomo osredotočili na izvajanje obstoječih instrumentov, in sicer na ukrepe, ki povečujejo konkurenčnost, na razvijanje odgovornih fiskalnih politik ter na krepitev demokratične odgovornosti v tem procesu. Dolgoročno pa moramo sprejeti daljnosežnejše ukrepe za dokončno vzpostavitev ekonomske in institucionalne strukture EMU, ki bo vključevala tudi mehanizem za blaženje ekonomskih šokov. V tem procesu je treba večjo pozornost posvetiti zaposlitvenim in socialnim vprašanjem, tudi z okrepljenim dialogom s socialnimi partnerji. Slovenija bo zato podpirala namero Komisije, da predlaga evropsko osnovno raven socialnih pravic, ki bi izhajala iz obstoječega pravnega reda in služila kot kompas za skupni proces zmanjševanja razlik. Slovenija bo nadaljevala z izvajanjem ukrepov za zaposlovanje in rast, socialno vključevanje in zmanjševanje revščine. Še naprej bomo podpirali krepitev socialne razsežnosti EMU in ukrepe EU za večjo konkurenčnost in inovativnost v gospodarstvu in družbi nasploh, s ciljem zniževanja brezposelnosti. Slovenija se bo tudi zavzemala za učinkovitejše financiranje gospodarstva. Zato podpiramo načrt vzpostavitve unije kapitalskih trgov, ki naj bi doprinesla k diverzifikaciji in boljši ponudbi virov financiranja za podjetja. Unija kapitalskih trgov bo s poglabljanjem povezovanja trgov obveznic in trgov lastniških vrednostnih papirjev omogočila krepitev čezmejne delitve tveganj. Slovenija meni, da se morajo pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov upoštevati različne stopnje razvitosti in velikosti kapitalskih trgov v državah članicah, kar bo prispevalo k pozitivnemu učinku v celotni EU. Razvojno usmerjen proračun EU Vmesni pregled večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ki se bo opravil v letu 2016, naj bi prispeval k doseganju čim večje učinkovitosti porabe sredstev v smislu konkretnih rezultatov na prednostnih področjih. Slovenija se zavzema za ohranitev dosedanjih temeljnih prioritet, predvsem doseganja čim večje kohezije, razvoja podeželja in takšnega proračuna EU, ki bo odziven in prilagodljiv aktualnim izzivom, med katerimi so v ospredju zlasti migracije in nujnost učinkovitega soočenja z dejansko grožnjo terorizma. Zagon investicij Pomemben instrument EU za spodbujanje gospodarske rasti je Evropski sklad za strateške naložbe. Slovenija si bo prizadevala za uporabo teh sredstev na za nas strateško ključnih projektih, med katere sodijo zlasti drugi tir Koper–Divača, dostop do financiranja za mala in srednja podjetja, spodbujanje energetske učinkovitosti ter veriga hidroelektrarn na Savi. Nova migracijska politika Zadnja leta je EU zaradi kriznih razmer, povečane revščine kot posledice gospodarske krize ter vse večjih posledic podnebnih sprememb na Bližnjem vzhodu in na afriški celini priča velikim migracijskim premikom. Sprva je migrantski val zajel predvsem Italijo in Grčijo, od poleti 2015, ko se je usmeril s srednjesredozemske poti na vzhodnosredozemsko in zahodnobalkansko, in se je proti severu EU podalo skoraj milijon migrantov, pa je v obvladovanje migracijskih tokov vključeno vse več držav članic in kandidatk za članstvo v EU. Slovenija je kot najmanjša država in kot država na schengenski zunanji meji na tej poti zelo izpostavljena. Zato se znotraj EU zavzemamo za skupno ravnanje, ki mora biti solidarno in odgovorno, predvsem pa osredotočeno na dosledno spoštovanje in izvajanje veljavnega pravnega reda ter izpolnjevanje že sprejetih zavez in dosledno varovanje zunanjih schengenskih meja EU. Tudi v prihodnje bo Slovenija skrbela za takšno varovanje meja, da ne bo izgubila zaupanja drugih držav v schengenskem območju. Vprašanje migracij se mora obravnavati celostno, pri čemer se je treba osredotočiti na odpravljanje njihovih vzrokov, s sodelovanjem z državami izvora in tranzita pa zagotoviti njihovo obvladovanje. Slovenija meni, da je treba vsa prizadevanja usmeriti v sklepanje sporazumov o vračanju s ključnimi tretjimi državami, pa tudi v izvajanje akcijskega načrta s Turčijo. Seveda pa je pri tem temeljnega pomena, da se nadaljujejo vsa prizadevanja za reševanje vzrokov migracijske krize. Pri vprašanjih, ki zadevajo sistem obravnave prošenj za azil, bo Slovenija podprla rešitve, ki bi vodile v bolj organiziran in obvladljiv migracijski tok, pri čemer se bosta upoštevala poseben položaj držav na zunanji schengenski meji in zmožnost držav za sprejem in integracijo beguncev. Schengensko območje označujemo za temeljno pridobitev in pravico državljanov EU, zato je njegov obstoj ključnega pomena za delovanje EU. Slovenija kot verodostojna članica schengenskega območja meni, da bi krčenje obsega območja brez kontrol na notranjih mejah omajalo temelje zaupanja med državami članicami, zato si bo v razpravi o prihodnosti schengenskega območja prizadevala za ohranitev obstoječih pravic. Boj proti terorizmu Po terorističnih napadih v Parizu se je Slovenija tako kot ostale članice EU soočila z novim varnostnim okoljem in izzivi. Zato bo vso pozornost namenila sprejetju kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za uspešno izvajanje boja proti terorizmu, radikalizmu in ekstremizmu. Delovala bo v duhu solidarnosti in skupnih evropskih vrednot. V tem okviru želi Slovenija, tudi na podlagi dejavne vloge na območju Zahodnega Balkana, še posebno pozornost nameniti ukrepom za preprečevanje radikalizacije. Enakost, socialna vključenost, vseživljenjsko učenje in kultura ter avdiovizualna politika Skladno s strateškimi cilji EU bomo tudi v Sloveniji okrepili delovanje za povečanje udeležbe žensk na trgu dela in enake ekonomske neodvisnosti, zmanjšanje razlik v plačah, dohodkih in pokojninah med spoloma in s tem boj proti revščini med ženskami, spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi pri odločanju ter boj proti nasilju na podlagi spola ter zaščito in podporo žrtvam. Staranje prebivalstva zahteva ukrepe, ki so usmerjeni v aktivno in zdravo staranje ob zmanjševanju negativnih posledic demografskih sprememb na vzdržnost javnega sistema. V tem okviru bo v letu 2016 pripravljena Bela knjiga, ki bo tudi odgovor na priporočila Komisije za nadaljnje ukrepe Slovenije v zvezi s staranjem in novo pokojninsko reformo. Slovenija bo še naprej poudarjala tudi pomen mobilnosti ter sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja med državami članicami in institucijami EU. Izobraževanje vpliva na razvoj vsakega posameznika in celotne družbe. Demografske spremembe in stalna potreba po posodabljanju znanja zaradi spreminjajočih se gospodarskih in socialnih razmer zahtevajo vlaganje v vseživljenjsko učenje in izobraževalne sisteme, ki se hitreje odzivajo na spremembe in so se sposobni prilagajati izzivom sodobnega časa. Kultura je na ravni EU v prvi vrsti prepoznana kot vrednota sama po sebi, hkrati pa se močno poudarjajo tudi njeni pomembni socialni in ekonomski učinki. Slovenija si bo v Svetu EU še naprej prizadevala za okrepljeno vlogo kulture in kulturne dediščine, tudi pri reševanju največjih izzivov, s katerimi se EU trenutno sooča. Evropsko komisijo bo tudi v prihodnje spodbujala, da poda predlog za razglasitev evropskega leta kulturne dediščine. Tvorno bo prispevala k iskanju vzdržnega modela financiranja in upravljanja Europeane , evropske digitalne knjižnice, arhiva in muzeja. V naslednjem obdobju bo v ospredju področje avdiovizualne politike. Zaradi hitrega tehnološkega in tržnega razvoja se kažejo potrebe po spremembah zakonodaje. Slovenija si bo v pogajanjih o avdiovizualnih medijskih storitvah prizadevala za oblikovanje rešitev, ki zagotavljajo ustrezno varovanje kulturne raznolikosti in omogočajo vidnejšo vlogo manjših držav pri oblikovanju skupnega evropskega trga avdiovizualnih storitev. Trdna energetska unija s podnebno politiko za prihodnost Slovenija podpira strateški okvir za energetsko unijo, ki vzpostavlja prehod v nizkoogljično, zanesljivo in konkurenčno gospodarstvo. Pomembno je, da energetske unije ne razumemo zgolj kot osredotočanje na energetsko infrastrukturo in zanesljivost oskrbe, temveč kot celosten pristop, ki temelji na petih enakovrednih področjih. Ta področja so poleg energetske varnosti in oblikovanja enotnega energetskega trga energetska učinkovitost, prehod na trajno nizkoogljično družbo ter raziskave in inovacije na energetskem področju. Slovenija podpira pregleden sistem upravljanja energetske unije s ciljem zmanjšanja administrativnih bremen, pravične delitve bremen in suverenosti držav pri izbiri energetske mešanice. Slovenija si bo prizadevala, da bodo v okviru nove energetske strategije osrednjo vlogo še naprej ohranili popolna integracija notranjega energetskega trga, ambiciozni podnebno-energetski cilji in zagotavljanje zanesljive oskrbe. Znotraj EU se zavzema za celovit pristop pri obravnavanju vseh vidikov energetske politike, tudi zunanje. Slovenija podpira tudi enoten pristop EU do globalnih energetskih in podnebnih vprašanj, tako v okviru energetske in okoljske politike kot v okviru evropske skupne zunanje in varnostne politike. Dolgoročno globalno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ostaja med prednostnimi nalogami EU in njenih držav članic. Pred nami je dokončanje zakonodajnega okvira za doseganje podnebnih ciljev EU do leta 2030, kjer bo Slovenija za doseganje pravične delitve bremen med državami članicami v sektorjih, ki niso zajeti v sistemu trgovanja z emisijami, uveljavljala svoje posebnosti na področju prometa in biotske raznovrstnosti. Enotni trg in boljše pravno urejanje Med najpomembnejšimi simboli evropske integracije je enotni trg, ki temelji na prostem pretoku oseb, blaga, storitev in kapitala. Možnosti, ki jih ponuja, sicer še niso izkoriščene v polni meri, zato si je treba prizadevati za njegovo nadaljnjo poglobitev in večjo povezanost. Slovenija močno podpira prizadevanja v tej smeri, saj ima naša država značilnosti malega odprtega gospodarstva, za katerega uspeh je ključnega pomena možnost neovirane čezmejne menjave in poslovanja. V slovenskem gospodarstvu delujejo predvsem mala in srednja podjetja, zato so za nas zelo pomembni tudi ukrepi na ravni EU v smeri spodbujanja tovrstnih podjetij, tako v smislu izboljšanja poslovnega okolja in odpiranja celotnega enotnega trga kot tudi dostopa do virov financiranja. Večino teh prednostih ciljev obravnava tudi Strategija za enotni trg za blago in storitve, objavljena oktobra 2015, zato bo Slovenija intenzivno sodelovala v razpravah v Svetu o pobudah v okviru te strategije. Tako v Sloveniji kot širše v EU je treba povečati konkurenčnost gospodarstva. V tej luči moramo ocenjevati vsa področja politik in zakonodaje, ki lahko vplivajo na konkurenčnost podjetij. Slovenija si bo prizadevala, da bo industrijska konkurenčnost sistematično vključena v vsa politična področja EU. Za boljše poslovno okolje in večjo konkurenčnost gospodarstva, na drugi strani pa tudi za lažje vsakdanje življenje državljanov EU, je velikega pomena področje boljše zakonodaje. Slovenija podpira ukrepe, usmerjene v povečanje odprtosti in preglednosti postopkov odločanja na ravni EU. Poleg izboljšanja kakovosti nove zakonodaje je pomemben tudi stalen in dosleden pregled obstoječe zakonodaje EU, vključno z ukrepi za poenostavitev, kar je zlasti pomembno za skupno kmetijsko in kohezijsko politiko. Evropa vidi eno ključnih priložnosti za povečanje gospodarske rasti v pospešenem razvoju digitalne družbe ter sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Slovenija se pri reviziji zakonodajnega svežnja s področja elektronskih komunikacij zavzema za odpravo ovir, ki preprečujejo vzpostavitev enotnega trga elektronskih komunikacij kot pomembnega elementa enotnega evropskega digitalnega prostora. Zavzemali se bomo za to, da se največ pozornosti posveti oblikovanju spodbudnega zakonodajno-regulatornega okolja za razvoj mobilnih širokopasovnih komunikacij. Slovenija podpira prizadevanja EU za uveljavitev zakonodajnih okvirjev za e-identifikacijo in storitve zaupanja za transakcije na enotnem digitalnem trgu. Večje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in gospodarske rasti, novih delovnih mest ter boljšega življenja državljanov pa ne bo mogoče doseči brez raziskav, razvoja in inovacij, ki morajo zato ostati bistven element strategije Evropa
6. Ker je slovenski raziskovalni trg razmeroma majhen in finančno omejen, je za raziskovalce in podjetja pomembno vključevanje v mednarodne povezave. Slovenija bo zato na ravni EU podpirala predvsem ukrepe, usmerjene v sodelovanje in internacionalizacijo znanosti ter v odpravo ovir za nadnacionalno sodelovanje. Učinkovita raba virov je ključna za zeleno in vključujočo rast EU in Slovenije. Prihajajoči evropski akcijski načrt za krožno gospodarstvo bo ustvaril notranji trg za ponovno rabo surovin in virov ter s tem omogočal postopen odmik od linearnega gospodarstva. Slovenija podpira prehod v zeleno krožno gospodarstvo in si bo še naprej prizadevala za postopno spreminjanje današnjih modelov proizvodnje in vzorcev potrošnje v bolj trajnostne oblike, podprla bo ekonomske spodbude in razvoj inovacij, ki ponujajo veliko priložnosti za rast podjetij in nova delovna mesta, hkrati pa koristijo okolju in zdravju ljudi. Prometna politika Slovenija kot država na križišču pomembnih prometnih povezav v Evropi pripisuje velik pomen zagotavljanju kakovostne infrastrukture za trajnostno mobilnost, zato podpira rešitve, ki bodo prispevale k učinkovitejšemu izvajanju nove politike vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Slovenija bo delovala v smeri okrepitve pomena prometnih poti na križišču V. in X. panevropskega koridorja in si prizadevala za vključitev X. koridorja v jedrno omrežje TEN-T in med koridorje tega omrežja. V tem okviru bo nadaljevala z dejavnostmi za vzpostavitev alpsko-zahodnobalkanskega železniškega tovornega koridorja na poti Salzburg-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Sofija-meja s Turčijo. Podpirala bo vse pobude za krepitev tega koridorja in njegove multimodalnosti ter skrbela, da bo temu ustrezno potekala tudi širitev obstoječih koridorjev jedrnega omrežja TEN-T na Zahodni Balkan. Za uspešno uresničevanje svojih interesov bo Republika Slovenija še naprej proaktivna tako na ravni EU kot tudi v okviru regionalnih povezav. Kmetijstvo in ribištvo Reformirani skupna kmetijska in ribiška politika sta usmerjeni na gospodarske, okoljske in teritorialne izzive, s katerimi se danes sooča Evropa. Slovenija se zavzema za razvoj trajnostnega, inovativnega in okolju prijaznega kmetijskega, živilskega in ribiškega sektorja v celotni EU, ki bo po eni strani omogočil proizvodnjo kakovostnih proizvodov v skladu z zahtevami potrošnikov in postopki, ki ne škodujejo okolju, zdravju ljudi ali dobremu počutju živali, po drugi strani pa bo upošteval posebnosti in izzive slovenskega kmetijstva in podeželja ter pripomogel k ohranjanju tradicije slovenskega ribištva ob upoštevanju njegovih specifičnih lastnosti in potreb. Za Slovenijo je izrednega pomena pridelava kakovostnejše hrane, zanesljiva oskrba s hrano in zmanjšanje zavržkov hrane. Zato bo še naprej stremela h kratkim transportnim potem in dobavnim verigam oziroma lokalni oskrbi z živili in čim višji stopnji samooskrbe. Stalno spremljanje razmer na kmetijskih trgih je za Slovenijo ključno, zlasti v primeru kriznih tržnih razmer in nevarnosti motenj trgov. Pri slednjem je pomembna hitra in učinkovita stabilizacija razmer na kmetijskih trgih EU. Skupna trgovinska politika EU Slovenija se zaveda pomena umestitve EU in Slovenije v svetovne trgovinske tokove. Tudi v luči novih mednarodnih okoliščin se morajo ti razvijati naprej. Instrumenti skupne trgovinske politike EU – že sprejeti trgovinski sporazumi in tisti, o katerih se EU pogaja s tretjimi državami ali s skupinami držav, vključno s Sporazumom o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe med EU in ZDA – ter dogovori v okviru Svetovne trgovinske organizacije morajo sicer služiti cilju rasti gospodarstva in delovnih mest, hkrati pa upoštevati pridobljene standarde v EU in Sloveniji na področjih, kot so socialne in delavske pravice ter varovanje zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja, trajnostni razvoj, človekove pravice, poštena in etična trgovina, boj proti korupciji, pa tudi uravnoteženo reševanje sporov med državo in investitorjem. Slovenija namenja posebno pozornost v trgovinskih pogajanjih kmetijstvu. Zavzemali se bomo tudi za krepitev preglednosti pogajalskih procesov pri trgovinskih sporazumih za vse deležnike in državljane. Slovenija ne bo odstopala od stališča, da so tovrstni sporazumi predmet mešane pristojnosti, ki se ne morejo uveljaviti, dokler jih ne ratificirajo parlamenti vseh držav članic in potrdi Evropski parlament. Krepitev EU kot verodostojnega svetovnega akterja Skupna zunanja in varnostna politika se bo tudi v prihodnjem načrtovalnem obdobju posvečala predvsem soseščini EU, tako južni kot vzhodni. Aktualna vprašanja današnjika bodo ostala relevantna tudi v prihodnjih 18 mesecih, od vojne v Siriji, grožnje Da'esh in širjenja skrajnega islamizma v Iraku in Siriji, razmer na vzhodu Ukrajine, iskanja rešitve položaja v Libiji do zastoja v bližnjevzhodnem mirovnem procesu in pozicioniranja Rusije v regiji in svetu. Begunska in migracijska kriza sta posledica globokih sprememb v evropskem sosedstvu, ki jih bo EU morala reševati celovito, dolgoročno in globalno, vključujoč celoten spekter zunanjepolitičnih instrumentov. Tudi zato bo Slovenija posebno pozornost posvečala konkretnejšim korakom EU v procesu oblikovanja globalne strategije EU in opredeljevanja tako ciljev skupne zunanje in varnostne politike kot tudi instrumentov in mehanizmov, s katerimi bo lahko zastavljene cilje učinkovito dosegala. Tako bomo dejavno sodelovali tudi pri izgrajevanju in sooblikovanju skupne zunanje in varnostne politike, vključno z nadaljnjim razvojem skupne varnostne in obrambne politike. Pri obravnavi vseh aktualnih mednarodnih in zunanjepolitičnih vprašanj bo Slovenija še naprej zagovarjala spoštovanje mednarodnega prava, upoštevanje načela mirnega reševanja sporov, pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, vključno s pravicami pripadnikov avtohtonih narodnih, etničnih in jezikovnih manjšin. Glede na to, da ima lahko nemirna in nestabilna soseščina zelo negativen učinek na stanje v EU in na varnost evropskih državljanov ter evropsko gospodarstvo, bo Slovenija v naslednjem obdobju posvetila še več pozornosti soočanju EU s političnimi, varnostnimi, humanitarnimi, gospodarskimi in migracijskimi izzivi. Predvsem pa bo morala EU aktualna zunanjepolitična vprašanja in izzive ustrezneje in učinkoviteje reševati tudi v sklopu krepitve strateškega zunanjepolitičnega in varnostnega dialoga s ključnimi svetovnimi in regionalnimi partnerji ter v mednarodnih organizacijah in drugih večstranskih okvirih. Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala, da bo EU Zahodnemu Balkanu namenjala ustrezno pozornost, tako z vidika reševanja odprtih vprašanj kot v okviru širitvenega procesa EU. Prizadevanja bodo usmerjena tudi na področje razvojnega sodelovanja in okvire instrumenta za predpristopno pomoč. Slovenija bo podpirala nadaljevanje širitvenega procesa, pri čemer bo poudarjala, da mora biti EU v ta proces vključena v smislu dejavnega vodenja in usmerjanja reform, potrebnih za izpolnitev potrebnih pogojev. PREDNOSTNE NALOGE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO V SVETU V OBDOBJU JANUAR 2016–JUNIJ 2017 HORIZONTALNE ZADEVE Strategija EU 2020 in evropski semester Med najpomembnejšimi dejavnostmi EU je evropski semester, vsakoletni cikel usklajevanja politik v EU, ki je del strategije Evropa 2020 . V okviru evropskega semestra države članice uskladijo svoje politike s cilji in pravili, dogovorjenimi na ravni EU. Evropska komisija je s sprejemom treh ključnih dokumentov ( Letni pregled rasti – AGS, Poročilo Komisije o opozorilnem mehanizmu – AMR in s Specifičnimi priporočili za evrsko območje ) pričela z evropskim semestrom za leto
7. Skupne glavne prioritete EU se nadaljujejo, in sicer na področju spodbujanja investicij, izvajanja strukturnih reform in uresničevanja odgovornih javnih financ. Večji poudarek naj bi bil na ustvarjanju delovnih mest in socialnih kazalcih. Poročilo o mehanizmu opozarjanja vsebuje pregled vseh 28 gospodarstev držav članic EU glede potencialnih gospodarskih tveganj, vključno z zgodnjim opozarjanjem na neravnotežja, kot so visoka stopnja zadolženosti in presežki v plačilnih bilancah v nekaterih državah članicah. V nabor kazalcev za AMR so bili dodani kazalci v zvezi z zaposlovanjem, kot sta dolgoročna nezaposlenost in nezaposlenost mladih. To naj ne bi menjalo narave AMR, saj se ohranja poudarek na makroekonomskih neravnotežjih. Večjo pozornosti naj bi Evropska komisija namenila tudi socialnim kazalcem. Slovenija bo še naprej dejavno sodelovala v procesu evropskega semestra, vključno s pravočasno pripravo osrednjih dokumentov, kot so Nacionalni reformni program (NRP), Program stabilnosti in Osnutek proračunskega načrta . Prav tako bo upoštevala priporočila, ki jih dobi tako kot vsaka druga država članica, in jih smiselno upoštevala pri oblikovanju svojih politik. Na kratek rok Slovenija podpira poenostavitve in izboljšave evropskega semestra (npr. poenostavitev poročanja, izboljšanje časovnice, uporaba manjšega števila bolj fokusiranih strateških dokumentov, večja koordinacija znotraj institucij EU in med njimi, da ne prihaja do neskladij med predlogi ukrepov na področjih posameznih politik, določitev izvedljivih prioritet) ter pravil glede fiskalnih okvirov in dolga širšega sektorja država, kjer je potreben napredek glede metodologije za izračun proizvodne vrzeli, da bi bila pravila zanesljivejša, kar je tudi predpogoj za učinkovit politični nadzor in medsebojni pritisk držav članic. Investicije za rast in delovna mesta Evropska komisija je konec leta 2014 dala pobudo za povečanje naložb – t. i. Naložbeni načrt za Evropo . Njegov ključni element je Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), ki je kot dopolnilo dela Evropske investicijske banke (EIB) začel delovati jeseni 2015, skupaj s svetovalnimi vozlišči in portalom za investicijske projekte, s čimer naj bi podpirali promoviranje zasebnih naložb in potencialnim investitorjem olajšali pregled in identifikacijo projektov. Evropska komisija bo v letu 2016 v okviru krepitve investicijskega potenciala EU predstavila izzive v investicijskem okolju ter ključne ovire za investicije v posameznih državah članicah. Slovenija podpira Naložbeni načrt za Evropo kot pravi odgovor na trenutne razmere v EU, saj potrebujemo rast in nova delovna mesta. Poudarjamo velik pomen nacionalnih razvojnih bank (v Sloveniji je to SID banka) in se zavzemamo za njihovo čim večjo vključenost v načrt, torej v dejavnosti EIB. Slovenija podpira izvajanje strukturnih reform s ciljem povečanja konkurenčnosti ter izboljšanja poslovnega in investicijskega okolja. Zavedamo se, da za investiranje še vedno obstajajo ovire, ki jih je treba odpraviti, kljub številnim že izvedenim ukrepom na področju poenostavitve poslovanja in insolvenčnih postopkov. Za Slovenijo je v obdobju okrevanja gospodarstva še posebej pomembno povečanje investicij za zagon gospodarstva. Kohezijska politika Po uspešnem zaključku obdobja 2007–2013 bo na področju kohezijske politike v prihajajočem obdobju osrednji poudarek na čim bolj uspešnem in učinkovitem izvajanju programov na prednostnih področjih Operativnega programa 2014–2020 . Ena pomembnejših skupnih nalog bo vsekakor poenostavitev izvajanja kohezijske politike. Slovenija je vseskozi bila velika zagovornica nadaljnjih poenostavitev postopkov koriščenja sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESIF), saj je le tako mogoče zagotoviti vzdržen in stroškovno učinkovit sistem ter obenem uspešno in učinkovito črpanje teh sredstev. Ob upoštevanju deljenega upravljanja morajo dogovorjene poenostavitve veljati enako za vse, predvsem pa morajo zagotavljati gotovost, tako končnim prejemnikom in izvajalcem kot tudi regijskim in državnim organom, ki so vključeni v proces. Že v letu 2016 pričakujemo začetek razprav za novo programsko obdobje po letu 2020, sprva najprej v okviru pobud držav članic. Slovenija bo tudi v tem procesu dejavna kot v preteklih obdobjih. Programi Evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS) bodo usmerjeni v izbor in izvajanje odobrenih projektov na ravni posameznih programov. Ključnega pomena v letu 2016 bo povečati prepoznavnost programov ETS in stremeti k doseganju kakovostnih in trajnostnih rezultatov na ravni projektov. Ob upoštevanju, da so vse slovenske regije (12 statističnih regij na ravni NUTS III) upravičene do programov čezmejnega sodelovanja, nadpovprečne uspešnosti slovenskih partnerjev v programih transnacionalnega sodelovanja ter da programi ETS dejansko prispevajo k integracijskemu procesu znotraj EU in k graditvi evropske identitete, si bo Slovenija na ravni EU prizadevala za povečanje teže programov ETS po letu
8. Makroregionalne strategije EU Republika Slovenija je na podlagi sklepov Evropskega sveta edina država, ki je s celotnim ozemljem vključena v izvajanje treh od štirih makroregionalnih strategij EU: Podonavske, Jadransko-jonske in Alpske. Republika Slovenija je svoj interes v okviru makroregionalnih strategij nedvomno prepoznala na področju mednarodnih prometnih tokov in njihovem razvoju v Podonavju, na področju institucionalne krepitve in sodelovanja z državami Zahodnega Balkana, pri izkoriščanju potenciala morja z zaledjem ob sočasnem trajnostnem varovanju in upravljanju ter pri podpori in usmerjanju aktivnosti na ravni naše države v okviru izvajanja Jadransko-jonske makroregionalne strategije. V okviru strateškega projekta, sofinanciranega iz Jadransko-jonskega transnacionalnega programa EU, se vzpostavi strateški projekt, ki bo podpiral delovanje struktur in deležnikov Jadransko-jonske makroregionalne strategije. Prepoznane interese Republika Slovenija udejanja tako, da je prevzela vodenje teh področij in s tem vodilno vlogo v regiji pri usklajevanju interesov. Slovenija bo v letu 2016 kot prva predsedovala najmlajši makroregionalni strategiji EU – Alpski strategiji. Po sprejetju na Evropskem svetu decembra 2015 bo januarja 2016 ob zagonu njenega izvajanja gostila politično srečanje. Izkušnje iz drugih dveh makroregionalnih strategij, Podonavske in Jadransko-jonske, kažejo, da je prvo leto izvajanja namenjeno predvsem vzpostavitvi in zagonu izvedbene strukture. Ker ima Slovenija kot edina država tovrstne izkušnje iz drugih dveh makroregionalnih strategij, lahko pomembno prispeva k temu, da bo ta zagon učinkovit, postavljena struktura enostavna in skladna z obstoječo v okviru drugih dveh makroregionalnih strategij in da se s tem zagotovi sinergija vloženega napora. Institucionalne zadeve Evropska komisija se je v svojih političnih usmeritvah, na podlagi katerih je bila izvoljena, jasno zavezala k boljšemu pravnemu urejanju. Zato je predstavila predlog novega medinstitucionalnega sporazuma o boljšem pravnem urejanju , katerega namen je okrepiti skupno zavezanost vseh treh institucij EU boljšemu pravnemu urejanju kot orodju za izboljšanje rezultatov in povečanje preglednosti pri sprejemanju odločitev na evropski ravni. Politični dogovor o medinstitucionalnem sporazumu je bil dosežen decembra 2015, institucije pa ga bodo podpisale po pravni redakciji in izvedbi svojih notranjih postopkov. Gre za prvi tak sporazum med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU po letu 2003, ki upošteva tudi spremenjena medinstitucionalna razmerja po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Sporazum prinaša zavezo k skupnostni metodi, preglednosti zakonodajnega postopka ter načelom subsidiarnosti, proporcionalnosti, pravne varnosti, enostavnosti ter jasnosti in doslednosti. Sporazum bo večjo učinkovitost EU zagotovil z zavezo k programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), s presojo vplivov v celotnem zakonodajnem postopku, stalnim spremljanjem uspešnosti pravne ureditve EU in natančnejšim vrednotenjem, usklajenim letnim in večletnim načrtovanjem, posvetovanjem z zainteresiranimi deležniki, večjo preglednostjo trialogov ter skupnimi prizadevanji za zmanjšanje neupravičenega „čezmernega prenosa“ zakonodaje EU s strani držav članic. Kot izhaja iz sporazuma, naj bi tri institucije najpozneje do
9. decembra 2016 določile poti za razvoj ustreznih platform in orodij za boljšo sledljivost zakonodajnega postopka in končno vzpostavitev skupne baze podatkov o stanju zakonodajnih dosjejev, do konca leta 2017 pa naj bi vzpostavile skupni delujoč register delegiranih aktov. Obe pobudi je v pogajanjih zagovarjala tudi Slovenija, saj bosta konkretno pripomogli k boljši preglednosti zakonodajnega postopka. Slovenija podpira prizadevanja za učinkovitejšo EU, vendar ne s ciljem, da se pristojnosti njenih institucij prenesejo nazaj na prestolnice in da se zmanjša njihov pomen. Po mnenju Slovenije namreč takšne težnje vodijo v razvodenitev EU in povečanje vloge velikih držav članic na račun malih. Slovenija je zagovornica skupnostne metode in močnih institucij EU. Zagovarjamo tudi večjo vlogo nacionalnih parlamentov pri obravnavi zadev EU, vključno z makroekonomskim področjem (evropski semester). Nacionalni parlamenti so varuhi načela subsidiarnosti in zagotavljajo večjo uveljavitev načela demokratične odgovornosti in legitimnosti. Pri pripravi zakonodajnih pobud lahko njihova vključitev že v začetni fazi prispeva k izboljšanemu sprejemanju ter enostavnejšemu prenosu in uporabi končnih predpisov. Slovenija pozdravlja zavezo Komisije k temeljitemu pregledu načel sorazmernosti in subsidiarnosti v zakonodajnih predlogih. Še naprej bo zagovarjala stališče, da je treba pristojnosti, prenesene na Komisijo, izvajati na pregleden način, v zakonodajnih postopkih pa se mora določiti delegiranim pooblastilom jasen okvir, skladno z
10. členom Pogodbe o delovanju EU. V letu 2016 se bo začela obravnava predloga Evropskega ‎parlamenta za reformo evropske volilne zakonodaje , katerega namen je povečanje demokratične in nadnacionalne razsežnosti evropskih volitev, krepitev koncepta državljanstva Unije, čim bolj enaka volilna pravica in ne nazadnje čim večja udeležba državljanov Unije na volitvah. Cilj je, da bi nova ureditev veljala že za naslednje volitve v Evropski parlament leta
11. Slovenija podpira reformo volilne zakonodaje, pri čemer se morajo upoštevati določila Ustave Republike Slovenije. Republika Slovenija podpira politični dialog med državami članicami v zvezi s spoštovanjem vladavine prava. Poleg močne vloge Sveta bo za Slovenijo pomembno tudi, da bo razprava med državami članicami EU temeljila tudi na strokovnih analizah in prispevkih drugih institucij EU (npr. Evropske komisije), mednarodnih organizacij (npr. Sveta Evrope) in ekspertize s področja vladavine prava (npr. Agencije EU za temeljne pravice. Transparentnost in komunikacijske strategije v zvezi z vsebinami EU Slovenija že od leta 2009 sodeluje s skupino podobno mislečih držav (Danska, Estonija, Finska, Nizozemska, Švedska), ki se zavzema za povečanje transparentnega delovanja institucij EU, in bo tudi v naslednjem obdobju podpirala prizadevanja, predvsem pod vodstvom nizozemskega predsedstva, da bi proces sprejemanja odločitev v EU postal bolj transparenten in s tem prispeval k nadaljnji krepitvi legitimnosti odločanja EU. Predlaganih je več korakov, ki jih bo Slovenija še naprej podpirala oziroma si prizadevala za njihovo uresničitev: – večja dostopnost informacij; – uporaba registra transparentnosti; – register izvedbenih in delegiranih aktov; – transparentnost trialogov v zakonodajnem postopku; – prilagoditev Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije Lizbonski pogodbi. V prihodnjem 18-mesečnem obdobju, ki ga zajema naslednji trio predsedujočih, je mogoče pričakovati nadaljevanje in prilagajanje komunikacijskih strategij, ki se nanašajo na najbolj pereča dogajanja v EU in njenih zunanjih odnosih – migracije, boj proti terorizmu, evropska sosedska politika, sklepanje trgovinskih sporazumov (npr. TTIP), internetna varnost – in zelo neposredno zadevajo državljane EU. Slovenija si bo prizadevala za usklajen evropski pristop pri komuniciranju teh vsebin, zlasti pa za uravnoteženo in celovito predstavitev večplastnosti aktualnih procesov. MAKROEKONOMSKA POLITIKA TER EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA (EMU) Poglobitev ekonomske in monetarne unije Po izbruhu gospodarske in finančne krize je EU sprejela številne ukrepe za izboljšanje okvira gospodarskega upravljanja ekonomske in monetarne unije (EMU), kot so krepitev Pakta za stabilnost in rast, sprejetje novih mehanizmov za preprečevanje gospodarskih neravnotežij in boljše usklajevanje gospodarskih politik. Poleg nujno sprejetih ukrepov so predsedniki petih evropskih institucij – Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Evropske centralne banke, Evropskega sveta in Evroskupine – pripravili poročilo glede nadaljnjih korakov za poglobitev EMU ter predložili časovnico za izvedbo predlaganih ukrepov: – v prvi fazi (2015–2017) osredotočenje na izvajanje obstoječih instrumentov, in sicer na ukrepe, ki povečujejo konkurenčnost, razvijanje odgovornih fiskalnih politik na nacionalni ravni in ravni EU ter krepitev demokratične odgovornosti. Te ukrepe je možno doseči brez spremembe temeljnih pogodb EU; – v drugi fazi (po juliju 2017) naj bi bili sprejeti daljnosežni ukrepi za dokončno vzpostavitev ekonomske in institucionalne strukture EMU. Tedaj bi se dogovorili za zavezujoč proces zmanjševanja razlik med državami članicami in za vzpostavitev mehanizma za blažitev ekonomskih šokov, v katerem bi lahko sodelovale države članice, ki so dosegle znaten napredek v procesu zmanjševanja razlik. Evropska komisija je
12. oktobra 2015 sprejela predloge iz prve faze Poročila petih predsednikov, in sicer predlog za prenovljen pristop k evropskemu semestru, vključno z okrepljenim demokratičnim dialogom in dodatnim izboljšanjem ekonomskega upravljanja, med drugim z uvedbo nacionalnih odborov za konkurenčnost in svetovalnega Evropskega fiskalnega odbora, ter pobudo za enotnejše zastopanje evrskega območja v mednarodnih finančnih institucijah. Določeni so tudi koraki za dokončanje bančne unije, in sicer prek evropskega sistema zajamčenih vlog in z ukrepi za dodatno zmanjšanje tveganja v bančnem sistemu. Slovenija je naklonjena ukrepom za poglabljanje integracije EMU, ki prispevajo k večji stabilnosti evrskega območja, kar je tudi v našem strateškem interesu. Medtem ko je bila v preteklem obdobju pozornost usmerjena v čim hitrejšo vzpostavitev bančne unije ter v krepitev fiskalnega upravljanja, menimo, da je v nadaljevanju razprave o prihodnosti EMU smiselno nameniti pozornost tudi drugim elementom, ki bi okrepili delovanje in stabilnost EMU. Kljub temu pa imamo nekaj pomislekov glede predlogov Evropske komisije, predvsem glede vzpostavitve dodatnih institucij in novih mehanizmov, uvajanja evropskega sistema zajamčenih vlog ter vzpostavitve enotnega sedeža evrskega območja v Mednarodnem denarnem skladu (MDS). Finančne storitve in prost pretok kapitala, bančna in kapitalska unija Sistemsko zagotavljanje finančne stabilnosti z ustrezno regulacijo poslovanja, nadzora in reševanja finančnih institucij je v strateškem interesu Slovenije, zato podpiramo nadaljnje ukrepe na ravni EU, ki bodo prispevali k zmanjševanju prekomernih tveganj v finančnem sistemu in tveganj javnih financ pri reševanju finančnih institucij. Slovenija bo kot zagovornica bolj povezanega območja evra še naprej podpirala uveljavitev vseh že sprejetih ukrepov in nadaljnji razvoj bančne unije. V okviru zmanjšanja sistemskih tveganj podpiramo Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU , s katero se želi omejiti sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo globalno sistemsko pomembne kreditne institucije. V zvezi s tem se bomo zavzemali, da bodo kriteriji za uvrstitev banke med globalno sistemsko pomembne institucije, ki bodo podvržene omejitvam pri njihovem poslovanju, zajeli vse institucije, katerih tveganja bi lahko imela resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo, in da bodo omejitve poslovanja sorazmerne z zastavljenimi cilji. Slovenija bi lahko podprla tudi druge ukrepe, s katerimi bi se dosegel istovrstni namen. Unija kapitalskih trgov naj bi zagotavljala dolgoročne in bolj raznolike vire financiranja in izboljšala položaj malih in srednjih podjetij. V skladu z akcijskim načrtom bodo ukrepi v zvezi s kapitalsko unijo postopni, začenši s tistimi, ki so lažje dosegljivi. Med njimi lahko omenimo spremembe direktive o prospektu ter enostavno, standardizirano in pregledno listinjenje. Slovenija je takemu pristopu naklonjena. Ker pa bi tesnejša povezanost kapitalskih trgov in postopna odprava še preostalih nacionalnih ovir lahko povzročili nova tveganja za finančno stabilnost, bo treba razširiti in okrepiti obstoječe instrumente za skrbno upravljanje sistemskih tveganj finančnih akterjev ter okrepiti nadzorni okvir za zagotavljanje trdnosti vseh finančnih akterjev. Posebna pozornost bo tudi v prihodnje namenjena varstvu vlagateljev. Slovenija meni, da je pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov treba upoštevati različne stopnje razvitosti in velikosti kapitalskih trgov v državah članicah, kar bo prispevalo k pozitivnemu učinku vzpostavitve unije kapitalskih trgov v celotni EU. V zvezi s predlogom o (obligatorni) vzpostavitvi evropskega sistema zajamčenih vlog Slovenija meni, da ta pomeni krepitev tretjega stebra bančne unije v smislu nadgradnje že sprejetih rešitev, vsebovanih v Direktivi 2014/49/EU o sistemih jamstva za vloge , zato predlog na splošno podpira. Ne glede na to pa se bo pri sprejemanju uredbe, ki pomeni udejanjenje tega predloga, zavzemala za postopno vzpostavitev evropske depozitne zavarovalne sheme na način, da se po poteku vmesnih faz (pozavarovanje, vzajemno zavarovanje) oceni stanje in na tej podlagi sprejme odločitev glede vsebine in hitrosti nadaljnjih korakov. Pri oceni stanja je treba upoštevati tudi izkušnje, pridobljene z vzpostavitvijo in vodenjem evropskega sklada za reševanje. Slovenija se bo tudi zavzemala, da bo upravljanje sklada za zavarovanje depozitov organizirano po vzoru upravljanja deviznih rezerv Evropske centralne banke ter da bo z uredbo določena tudi minimalna zahtevana donosnost tega sklada. Obdavčenje Med najpomembnejšimi prioritetami EU na davčnem področju ostaja zagotavljanje transparentnosti na področju obdavčenja, s čimer so povezani ukrepi proti goljufijam in davčnim utajam ter pravičnejša obdavčitev podjetij. Slovenija podpira ukrepe proti davčnim utajam in goljufijam ter za večjo transparentnost, saj čezmejne davčne goljufije in utaje zahtevajo ukrepanje na vseh ravneh, v okviru EU, v državah članicah in na mednarodni ravni. Nadaljevalo se bo delo glede Direktive Sveta o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic . Slovenija lahko podpre spremembe te direktive, zlasti minimalno pravilo za preprečevanje zlorab. Ni med državami, ki direktivo blokirajo, in je fleksibilna glede sprememb. O minimalni/efektivni obdavčitvi pa je potrebna nadaljnja razprava. Evropska komisija je junija 2015 predstavila Akcijski načrt za reformo obdavčevanja podjetij v EU s ciljem vzpostavitve pravičnega, učinkovitega in rasti prijaznega sistema obdavčevanja dohodkov pravnih oseb, ki bi ga vodilo načelo, da podjetja plačujejo davke v državi, v kateri ustvarjajo dobičke. Ukrepi se bodo nanašali na večjo preglednost sistema davka od dohodkov pravnih oseb in boj proti izogibanju davkom, med drugim z izvajanjem mednarodnih standardov na področju erozije davčne osnove in preusmeritve dobička (BEPS – Base Erosion and Profit Shifting). O Predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) poteka razprava že več let, vendar do sedaj soglasje ni bilo doseženo. Gre za predlog uvedbe skupnih pravil za določanje davčne osnove za družbe s sedežem v EU in za »podružnice« družb iz tretjih držav s sedežem v EU. Osnovni predlog predvideva tudi pravila za konsolidacijo (združevanje) davčne osnove, če gre za skupino več zavezancev, ter način za delitev konsolidirane osnove med družbami oziroma državami članicami EU. Zaradi skromnega napredka pri tem dosjeju je Evropska komisija napovedala, da bo blokirani predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb umaknila in ga nadomestila z novim, ki bo vključeval dosedanje rezultate razprav, z zamikom glede konsolidacije, torej s postopnim pristopom, pri čemer bi se najprej dogovorili o obvezni skupni davčni osnovi. Nekaj držav je predlagalo, da se pripravi direktiva proti- BEPS. Ta naj bi glede na delo OECD v zvezi z BEPS vsebovala ukrepe proti zmanjševanju davčne osnove in prenosom dobička v okviru EU in do tretjih držav. Slovenija je glede do sedaj obravnavanega predloga direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) zadržana, zlasti glede konsolidacije, in previdna glede zahtevnosti izvajanja, zlasti v majhnih gospodarstvih. Na sistemski ravni ima predlog pozitivne in negativne učinke, odvisno predvsem od tega, kakšne bi bile morebitne končne rešitve. Pripravljena pa je razpravljati o novem predlogu o določanju obvezne skupne davčne osnove oziroma o direktivi proti-BEPS. V Svetu se bo predvidoma nadaljevalo tudi delo glede Predloga direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije (FTT). Sprva je Slovenija podpirala ta predlog in je tudi v skupini 11 držav članic, ki so dale pobudo za okrepljeno sodelovanje na tem področju. Trenutno potekajo razprave o temeljnih vsebinskih vprašanjih, pri čemer gre za oddaljevanje od prvotnega predloga Komisije v smeri oprostitev določenih transakcij, ki bodo predmet FTT. Opravljeni so bili dodatni izračuni, na podlagi katerih se je pokazalo, da bi bili potencialni davčni prihodki iz tega naslova v Sloveniji manjši od predvidenih in bi komaj pokrili stroške, povezane s pobiranjem tega davka. Slovenija bo spremljala razpravo o FTT v Svetu in se odzivala v skladu z navedenimi ugotovitvami. Letni proračun EU Slovenija si bo pri izvrševanju proračuna za leto 2016 in pri pripravi proračuna za leto 2017 prizadevala za realistični obseg proračuna in vplačevanje v proračun EU, ki bo upošteval dejanske potrebe po plačilih ob spoštovanju proračunske discipline, vključno s strogo kontrolo upravnih izdatkov ter spoštovanjem zgornjih meja večletnega finančnega okvira, in bo zagotavljal obseg sredstev, ki bo omogočil nemoteno izvajanje programov EU. Pri tem bo v primeru izrednih nepredvidenih okoliščin Slovenija pripravljena podpreti uporabo izvenproračunskih skladov v skladu z določbami Uredbe o večletnem finančnem okviru in Medinstitucionalnega sporazuma . Glede na dejstvo, da je bil ob sprejemu sedanjega večletnega finančnega okvira 2014–2020 sprejet dogovor o vmesnem pregledu proračuna EU, ki se bo opravil v letu 2016, se bo Slovenija skladno s prioritetami in interesi Republike Slovenije, zlasti na področju kohezijske politike in razvoja podeželja, odzvala na predlog vmesnega pregleda, ki ga bo pripravila Evropska komisija. Poleg vmesnega pregleda pa se bo v letu 2016 izvedla tudi prilagoditev ovojnic večletnega finančnega okvira 2014–2020, ki temelji na spremembah (oziroma redni reviziji) statističnih podatkov. Na podlagi izkušenj in izhajajoč iz kriznih dogajanj v preteklih letih, zlasti zaradi migracijske krize v letu 2015, si bo Slovenija prizadevala za iskanje ustreznih rešitev za odzivanje na nepredvidene okoliščine. Statistika Slovenija se bo na področju statistike dejavno zavzemala za dosledno upoštevanje določil Uredbe o evropski statistiki in Vizije evropskega statističnega sistema 2020 . Podpirala bo ukrepe za nadaljnjo modernizacijo evropskega statističnega sistema ter za še višje skupne standarde strokovne neodvisnosti in dobrega upravljanja na vseh ravneh evropskega statističnega sistema. V zvezi z zahtevami po novih statističnih podatkih bo Slovenija že v najzgodnejši fazi sodelovala z vsemi deležniki. V okviru zakonodajnega postopka se bo v Svetu EU začela obravnava Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki o zemeljskem plinu in cenah električne energije . Slovenija se strinja s cilji in namenom tega predloga in ocenjuje, da ustrezno in celostno rešuje zadevno problematiko. Slovenija bo tudi dejavno sodelovala pri obravnavi Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki oseb in gospodinjstev ter pri nadaljnjem usklajevanju drugih zakonodajnih predlogov s področja statistike. ENOTNI TRG IN INDUSTRIJA Enotni trg Enotni trg za prosti pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi je eden največjih dosežkov EU. Omogoča več poslovnih priložnosti, večje možnosti zaposlitve, večjo izbiro ter nižje cene za potrošnike. Njegova krepitev je ključen dejavnik za nadaljnjo gospodarsko rast. Potencial enotnega trga še ni dokončno izkoriščen in tudi v prihodnje si je treba prizadevati za zagotovitev preglednega in enostavnega zakonodajnega okolja, ki je bistveno za krepitev in učinkovitejše delovanje enotnega trga. Prebivalci lahko potujejo, živijo, delajo in študirajo, kjerkoli želijo. Kljub napredku obstajajo na enotnem trgu še zmeraj ovire, predvsem na področju storitev. Enotni trg je treba oživiti in posodobiti tako, da se bo izboljšalo delovanje trgov za blago in storitve ter zagotovila ustrezna zaščita potrošnikov. Evropska komisija je
13. oktobra 2015 predstavila strategijo enotnega trga za blago in storitve z naslovom Poglobljeni in pravičnejši enotni trg: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo , ki uresničuje politično zavezo nove sestave Evropske komisije in njenega predsednika glede sprostitve celotnega potenciala enotnega trga, ki naj postane odskočna deska za uspešno uveljavitev evropskega gospodarstva v svetu. Strategija poudarja praktične ukrepe. Prav tako vsebuje ukrepe za mala in srednja podjetja, tudi zagonska, za spodbujanje rasti, razvoja in inovacij ter sproščanje naložb. Vse to je pomembno za krepitev potrošniške komponente. Sestavljajo jo ukrepi na treh področjih: Ustvarjanje priložnosti za potrošnike in podjetja – omogočanje uravnoteženega razvoja sodelovalne ekonomije, omogočanje rasti malih, srednjih in zagonskih podjetij, praktično uveljavljanje trga brez meja za storitve, odprava omejitev v maloprodajnem sektorju ter preprečitev diskriminacije potrošnikov in podjetij. Spodbujanje in omogočanje modernizacije in inovativnosti – posodobitev sistema standardov, preglednejše, učinkovitejše in odgovornejše javno naročanje, ukrepi na področju evropskega okvira za intelektualno lastnino. Zagotavljanje praktičnega izvajanja, ki bo v korist potrošnikom in podjetjem v vsakodnevnem življenju – izpolnjevanje pravil in pametno izvrševanje, izboljšanje uveljavljanja direktive o storitvah s prenovo postopka obveščanja ter krepitev enotnega trga blaga. Slovenija se bo v okviru politike enotnega trga še naprej zavzemala za urejanje področja varstva intelektualne lastnine. Leta 2011 je Komisija v strategiji Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine prepoznala strateški pomen avtorskih pravic za razvoj enotnega digitalnega trga. Za učinkovito delovanje enotnega digitalnega trga je zlasti pomembna moderna ureditev avtorskih in sorodnih pravic, ki je prilagojena digitalni dobi. K temu stremi tudi Strategija za enotni digitalni trg , objavljena
15. 2015, ki temelji na treh stebrih in vključuje 16 ukrepov, vključno z oblikovanjem zakonodajnih predlogov za moderno, bolj evropsko avtorsko pravo ter revizijo direktive o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji glede razširitve uporabe tudi na spletno prenašanje vsebin, in možnosti za spodbujanje čezmejnega dostopa do storitev radiotelevizijskih podjetij v Evropi. Slovenija podpira modernizacijo pravil avtorskega prava, pri čemer je treba paziti na ravnovesje med interesi imetnikov pravic in uporabniki. Slovenija se zaveda, da je z dialogom med vsemi zainteresiranimi stranmi mogoče najti optimalne rešitve za izzive, ki jih prinaša digitalna doba. Pri tem je ključnega pomena spoštovanje kulturne raznolikosti držav, ter da se imetnikom pravic zagotovi ustrezna nagrada za njihovo kreativnost in prispevek h kulturnemu razvoju, hkrati pa uporabnikom in potrošnikom omogoči enostaven dostop do varovanih del. Slovenija bo predvidoma v letu 2016 ratificirala Sporazum o enotnem sodišču za patente skupaj s protokolom, ki bo omogočal njegovo začasno uporabo, ter naredila vse potrebno, da skupaj s Portugalsko oblikuje Center za arbitražo in mediacijo, ki bo v okviru Enotnega patentnega sodišča EU prispeval k učinkovitejši uveljavitvi patentnih pravic. Enotni trg je eden od temeljev evropskega gospodarstva, zato je nujno oblikovanje zakonodajnega okvirja, ki bo poslovnim subjektom omogočal enostaven dostop do čezmejnega opravljanja storitev. Prihodnje dejavnosti EU na tem področju morajo biti usmerjene v doseganje naslednjih ciljev: – spodbujanje inovativnosti ter ustrezen odziv na nove poslovne modele, – produktivnost ter – spodbudno okolje za mala, srednja in zagonska podjetja. V okviru zastavljenih ciljev si mora EU še naprej prizadevati za: – krepitev dejavnosti pri izvajanju obstoječih predpisov, ki naj imajo prednost pred ustvarjanjem novih, kar bo pripomoglo k stabilnosti in pravni varnosti; – krepitev boljše zakonodaje kot ene glavnih prednostnih nalog Evropske komisije. Komisija je vse ukrepe za zmanjšanje administrativnih bremen združila v Programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) . V okviru programa REFIT redno spremlja in pregleduje evropsko zakonodajo z različnih področij ter jo poenostavlja in združuje z namenom, da postane učinkovitejša in preglednejša za delovanje podjetij in tudi državljanov. Komisija je
16. maja 2015 sprejela Agendo za boljšo zakonodajo , ki je zajeta v celovitem svežnju reform in obsega celotni cikel oblikovanja politik. Namen agende je izboljšanje odprtosti in preglednosti v postopku odločanja EU, izboljšanje kakovosti nove zakonodaje prek boljših presoj vplivov osnutkov zakonodajnih aktov in njihovih sprememb ter spodbujanja stalnega in doslednega pregleda obstoječe zakonodaje EU; – ciljno usmerjenost ter določitev prioritetnih področij, ki so z vidika notranjega trga najbolj obremenjujoča. Potrebna je okrepitev dejavnosti in mehanizmov, ki bodo usmerjeni v odstranitev obstoječih in preprečevanje ustvarjanja novih zakonodajnih bremen; – obvezno izvedbo presoj učinkov na mala in srednja podjetja in oceno posledic z vidika proporcionalnosti in subsidiarnosti. Slovenija podpira odpravo nepotrebnih administrativnih bremen in večji poudarek testu za mala in srednja podjetja znotraj učinkov predpisov, ki jih izvaja Komisija, poudarja dosledno upoštevanje načela »najprej pomisli na male« ter ukrepe, ki bodo ugodno vplivali na položaj malih in srednje velikih podjetij; – vključevanje deležnikov v proces priprave predpisov na pregleden način. Slovenija največji poudarek namenja procesu razbremenjevanja na področju okolja in prostora, širšemu delovno pravnemu področju, pri koheziji (črpanje evropskih sredstev), na področju financ (davki in trošarine ter druge dajatve) in področju gospodarstva (statusno pravne zadeve in poslovna oziroma finančna poročila) ter na področju prenavljanja reguliranih dejavnosti in poklicev. Varstvo potrošnikov Na področju prostega pretoka blaga in varnosti proizvodov bo Slovenija krepila delovanje infrastrukture kakovosti kot pomembnega člena pri prenosu inovativnega znanja v izdelke ter podporo njihovemu prehodu na trg z vidika izpolnjevanja zahtev zakonodaje glede varnosti proizvodov, zagotavljanja hitre odzivnosti akreditacije, standardizacije, meroslovja in organov za ugotavljanje skladnosti na potrebe podjetij z inovativnim proizvodom. Zato bo Slovenija še naprej podpirala prizadevanja Evropske komisije za sprejetje novega zakonodajnega paketa o varnosti proizvodov (revizija Direktive o splošni varnosti proizvodov 2001/95/ES , nova uredba o nadzoru trga) in prizadevanja pri ukrepih za preprečevanje dostopa na trg izdelkom EU, ki ne izpolnjujejo pravil EU, ter ukrepih za ozaveščanje o načelu vzajemnega priznavanja v okviru Strategije za prost pretok blaga in storitev . Na področju varstva potrošnikov bo Komisija pripravila predlog evropskega prodajnega prava glede spletne prodaje, s katerim bo poizkušala odpraviti nekatere ovire za čezmejno spletno poslovanje. Predlog naj bi vseboval dve direktivi, in sicer direktivo, s katero bi uredili pravice potrošnikov pri nakupu digitalne vsebine, in drugo direktivo, ki naj bi urejala pravice potrošnikov pri spletni prodaji običajnega blaga. Slovenija podpira ureditev pravic potrošnikov pri nakupu digitalne vsebine, saj gre za novo hitro razvijajoče se področje, ki pravno še ni urejeno. Po drugi strani pa nismo posebej naklonjeni urejanju pravic potrošnikov pri spletni prodaji običajnega blaga, saj za to področje že obstaja evropski predpis, in menimo, da drobljenje pravic glede na način sklepanja pogodb ni primerno in bi povzročilo tudi neenako obravnavanje potrošnikov brez utemeljenega razloga. Industrijska konkurenčnost Industrijska politika EU temelji na horizontalnih ukrepih v povezavi s posebnimi ukrepi za spodbujanje sektorjev, ki to potrebujejo in so bistveni za konkurenčnost industrije EU. Pri tem se pozornost posveča prehodu na krožno gospodarstvo v celotni vrednostni verigi. Komisija posveča pozornost pravzaprav vsem industrijskim sektorjem. Podlaga za to sta vodilna pobuda v okviru strategije Evropa 2020 o sodobni industrijski politiki za obdobje globalizacije in sporočilo Komisije o prenovi evropske industrije iz leta
17. Slovenija pozdravlja razpravo na ravni EU o oživitvi evropske industrije ter bolj usklajeno in povezano delovanje na področju industrijske konkurenčnosti, da bi se posebnosti industrije upoštevale v ostalih politikah EU s ciljem okrepiti konkurenčnost. Slovenija se prav tako zavzema za pregledno, enostavno in učinkovito zakonodajo, ki bo služila svojemu namenu ter zmanjšanje zakonodajnih in administrativnih bremen za podjetja, za redno in sistematično preverjanje učinkov zakonodaje na konkurenčnost in mala ter srednja podjetja ter za ukrepe, ki spodbujajo boljši dostop teh podjetij do finančnih sredstev. Komisija spremlja stanje v posameznih sektorjih. Pri tem v luči reforme sistema trgovanja z emisijami (ETS) posebno pozornost posveča energetsko intenzivnim sektorjem. Na področju jeklarske industrije in industrije aluminija je Komisija v sodelovanju z zunanjimi izvajalci pripravila kumulativno oceno stroškov. Tovrstne ocene načrtuje tudi na področju kemične, keramične in steklarske industrije. Slovenija pozdravlja to pobudo, ki daje celovit vpogled v strukturo stroškov, s katerimi se soočajo posamezni sektorji zaradi zahtev, ki izhajajo iz izvajanja zakonodaje EU. Izzivi slovenske industrije so podobni izzivom na ravni EU, v prvi vrsti prehod na zeleno oziroma krožno gospodarstvo. Slovenija dejavno sodeluje pri pripravi horizontalnih in sektorskih priporočil in usmeritev za izvajanje sodobne industrijske politike na ravni EU in bo takšno sodelovanje zagotavljala tudi v prihodnje. V okviru pogajanj o sistemu trgovanja z emisijami si bo Slovenija prizadevala tudi za zaščito konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zlasti v luči problematike »uhajanja ogljika«. Osrednji instrument evropske politike za podjetništvo je Akt za mala podjetja za Evropo . V pripravi je njegova revizija. Sedanji ukrepi so namenjeni okrepitvi konkurenčnosti podjetij v EU s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih. Prednostna področja Akta za mala podjetja – boljši dostop do finančnih sredstev, boljši dostop do enotnega trga EU ter na trge tretjih držav, nadaljnje odpravljanje zakonodajnih bremen, zagotovitev čim bolj jasne in enostavne evropske zakonodaje za podjetja ter spodbujanje podjetniške kulture – se bodo na podlagi javnega posvetovanja, ki je bilo izvedeno v letu 2015, dopolnila še s prednostnim področjem veščin in usposabljanj zaposlenih v malih in srednjih podjetjih. Državne pomoči Komisija je sprejela prenovljena pravila državnih pomoči, s katerimi je določila cilje ambicioznega svežnja reform, ki ga je poimenovala modernizacija državnih pomoči. Modernizacija pomeni spremembo upravljanja politike državnih pomoči v EU, ki zagotavlja boljšo porazdelitev javnih virov ter spodbuja večjo učinkovitost in boljšo kakovost strateških intervencij. Najpomembnejši cilji reform so: zmanjšanje administrativnih ovir oziroma skrajšanje upravnih postopkov, spodbujanje boljše uporabe omejenih javnih virov s strani držav članic in višji prispevek državnih ukrepov k rasti gospodarstva. Temeljni dokument modernizacije je nova Uredba o skupinskih izjemah , ki poenostavlja postopke dodeljevanja pomoči, saj ni potrebna predhodna priglasitev Evropski komisiji za širok izbor ukrepov. V Sloveniji se pričakuje, da bodo praktično vse pomoči presojane na podlagi uredbe o skupinskih izjemah in uredbe o de minimis pomočeh . Komisiji bo treba pošiljati v presojo predvsem pomoči za reševanje in prestrukturiranje velikih podjetij in nekatere pomoči za varstvo okolja in kmetijstvo. Povečan obseg možnosti uporabe skupinskih izjem ima velik vpliv na prejemnike pomoči in tudi na same dajalce pomoči. Hitrejši je dostop do pomoči zaradi nepotrebne predhodne notifikacije in manjših administrativnih ovir (zaradi preprostejših pogojev, kot na primer pri dokazovanju spodbujevalnega učinka). Eden izmed poglavitnih ciljev Slovenije v letih 2016 in 2017 je dvigniti raven znanja na področju državnih pomoči, poglobiti sodelovanje z resornimi ministrstvi in ostalimi dajalci pomoči ter dejavno sodelovati z Evropsko komisijo. Sprejeti ukrepi pomenijo večjo odgovornost za državo pri presoji skladnosti ukrepov državnih pomoči z obstoječimi pravili, zato je Slovenija že v letu 2015 intenzivirala dejavnosti pri izvajanju novih pravil in organizaciji izobraževanj. V naslednjem letu se pripravlja vrsta ukrepov, ki bodo sledili svežnju evropskih reform na področju državnih pomoči. V okviru zagotavljanja ravnovesja na trgu bodo dodatni ukrepi prispevali k večji preglednosti dodeljenih državnih pomoči na individualni ravni, povečanemu nadzoru naknadnih ( ex post ) kontrol o skladnosti s formalnimi pogoji za izvzem in naknadni ( ex post ) evalvaciji večjih shem, ki bo preglednejša metoda za zagotavljanje učinkovitih pomoči s spodbujevalnim učinkom, kar bo tudi pripomoglo k boljšemu oblikovanju shem z omejenim vplivom na konkurenco in trgovino. V letu 2015 so se dajalci pomoči začeli prilagajati novim pravilom, v naslednjih letih pa bo treba pristopiti k postopkom za zagotavljanje njihove preglednosti in evalvacije. Carinska unija Carinska unija temelji na sistemu skupnih pravil, ki jih neposredno in usklajeno uporabljajo države članice EU pri uresničevanju carinske unije v praksi, prek carinskih organov. Aktualni dosje v okviru carinske unije je Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije . Namen predloga direktive je zagotoviti enotno obravnavo gospodarskih subjektov v vseh državah članicah, ne glede na to, v kateri državi članici opravljajo carinske formalnosti in trgovinske posle. Slovenija bo dejavno sodelovala pri reformi upravljanja Sveta na področju carinske unije. Trenutno Evropska komisija pripravlja načrt (t. i. »blueprint«), ki bo podlaga za reformo upravljanja carinske unije, s katero se želi doseči bolj strateška uporaba s carino povezanih delovnih skupin Sveta. Predvideno je, da bo dokument objavljen v prvi polovici prihodnjega leta. V zvezi z reformo upravljanja carinske unije v Delovni skupini za carinsko unijo trenutno poteka obravnava dokumenta Osnutek sklepov Sveta o carinskem strateškem političnem okviru . Predlog sklepa Sveta o sklenitvi Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, v imenu EU, kar zadeva določbe Protokola, ki spadajo pod naslov V dela III PDEU, in Predlog sklepa Sveta o sklenitvi Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, v imenu EU, kar zadeva določbe Protokola, ki ne spadajo pod naslov V dela III PDEU , sta na ravni Delovne skupine za carinsko unijo usklajena, tako da ju bosta v začetku prihodnjega leta sprejela Svet in Evropski parlament. Pripravljen je tudi Prehodni delegirani akt , vezan na postopno izgradnjo IT-sistemov na carinskem področju, v zvezi s katerim bosta po potrditvi kolegija komisarjev imela Svet in Evropski parlament možnost izraziti nasprotovanje. V Delovni skupini za carinsko sodelovanje bo v začetku prihodnjega leta sprejet
18. akcijski načrt za obdobje od januarja 2016 do decembra 2017 , v katerem so opredeljene skupne carinske akcije za to obdobje. Slovenija podpira sprejem tega dokumenta. PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJA Promet Slovenija bo na področju cestnega prometa osrednjo pozornost namenila izboljšanju cestno-prometne varnosti, povečanju pretočnosti, s ciljem boljše oskrbe gospodarstva in mobilnosti prebivalstva, s tem pa ustvarjanju boljših pogojev za razvoj konkurenčnega gospodarstva, ob doslednem spoštovanju in uveljavljanju načel trajnostnega razvoja. Z vidika intermodalnosti prometa se bo Slovenija zavzemala za večjo uporabo javnega potniškega prometa in razvoj multimodalnih vozlišč. Evropska komisija je za konec leta 2016 napovedala pripravo t. i. cestnega svežnja, ki bo sestavljen iz treh delov: stebra o notranjem trgu, socialnega stebra in cestninskega stebra. Steber o notranjem trgu bo urejal težave pri dostopu do trga cestnih prevozov blaga in potnikov ter dostopu do poklica prevoznika, socialni steber pa bo predvidoma vseboval predlog sprememb socialne zakonodaje v cestnem prometu – obvezni časi vožnje, odmori in počitki poklicnih voznikov. Cestninski steber se bo nanašal na analizo dosedanjih aktivnosti glede vzpostavljanja pogojev interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v EU in morebitnih dopolnitev področne zakonodaje ter strokovnih usmeritev. Slovenija se bo zavzela za nadaljnjo liberalizacijo trga cestnih prevozov na območju večine držav članic EU. Slovenija podpira poenostavitev pravil, pojasnitev nejasnih določb in okrepitev nadzora ter poudarja, da morajo predpisi EU upoštevati različne socialne standarde med različnimi državami članicami znotraj EU, da ne bo negativnega vpliva na prost pretok blaga in storitev. Na področju cestninjenja si bo Slovenija prizadevala, da bi se morebitne spremembe obstoječe področne zakonodaje izvajale tako, da bi se nadgrajevalo do sedaj izvedene aktivnosti posameznih držav članic na področju interoperabilnosti cestninskih sistemov, hkrati pa zagotovilo ustrezne finančne prilive iz naslova cestninjenja. Na področju letalstva je Evropska komisija pripravila nov t. i. letalski sveženj, ki bo sestavljen iz zakonodajnega dela ter Letalske strategije . Ta bo zajemala celostne sporazume med EU in zalivskimi državami, državami Zveze držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) in Kitajsko. V okviru letalskega zakonodajnega paketa bo pripravljena revizija Uredbe o Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA) , vključno z daljinsko vodenimi zračnimi sistemi. V začetku leta 2016 bo predvidoma predstavljen tudi Predlog spremembe Uredbe o varstvu pred subvencioniranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen , ki povzroča škodo letalskim prevoznikom EU pri izvajanju zračnega prevoza iz tretjih držav. Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije ter EASE glede harmonizacije evropskega regulativnega okvira, prav tako tudi glede vzpostavitve enotnega pravnega okvira za delovanje in razvoj letalske industrije glede daljinsko vodenih zrakoplovov. V okviru Letalske strategije bo Slovenija še naprej podpirala podelitev mandata Komisiji za sklenitev t. i. celostnih sporazumov o zračnih prevozih s tretjimi državami, pri tem pa bo bolj previdna pri državah, ki so za Slovenijo gospodarsko pomembne. V novih mandatih se bo Slovenija zavzemala za to, da imajo države članice po določenem obdobju, ko pogajanja Komisije zastanejo, možnost voditi pogajanja tudi bilateralno, skladno z dogovorom Komisije, da se ne ruši njen pristop in njena verodostojnost. V okviru enotnega trga na področju železniškega prometa bo pozornost namenjena pogajanjem med Svetom in Evropskim parlamentom glede političnega stebra četrtega železniškega svežnja, ki ga sestavljata Predlog spremembe Direktive z dne
19. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja glede odprtja trga notranjih storitev železniškega potniškega prometa in upravljanja železniške infrastrukture ter Predlog spremembe Uredbe v zvezi z odprtjem trga za domače storitve železniškega potniškega prevoza . Predlog direktive uvaja spremembe v ureditvi upravljavcev infrastrukture z namenom, da se zagotovi njihova neodvisnost ne glede na sistem organiziranosti upravljavcev infrastrukture kot pogoj za učinkovito nadaljnje odpiranje trgov, predlog uredbe pa s predpisovanjem obveznih javnih razpisov za oddajo javnih služb odpira trge domačega železniškega prevoza potnikov z namenom izboljšanja njegove učinkovitosti, kakovosti in privlačnosti. Slovenija je v pogajanjih v Svetu EU skupaj s skupino drugih malih držav članic uspela uveljaviti izjemo od dolžnosti objave javnega razpisa za izbiro izvajalca javne službe železniškega prevoza potnikov, za kar si bo prizadevala tudi v nadaljnjih pogajanjih z Evropskim parlamentom. Svet EU in Evropski parlament sta glede tehničnega stebra četrtega železniškega paketa dosegla dogovor junija
20. Pomorski sveženj bo pripravljen leta
21. Temeljil bo na posodobitvi pomorske varnosti po sprejetem
22. pomorskem paketu ERIKA III. Komisija pripravlja posodobitev določb direktive o formalnostih poročanja , direktive o pomorski inšpekciji , direktive o preiskovanju pomorskih nesreč ter na podlagi evalvacij obstoječe zakonodaje v letu 2015 posodobitev varnosti potniških ladij, sprejemnih zmogljivosti v pristaniščih ter standardov za usposabljanje, pooblastil in stražarjenja pomorščakov (STCW). Kot drugo pomembno področje se pripravlja podlaga za vzpostavitev obalne straže EU, ki je povezana z migracijsko krizo v Sredozemskem morju. Na področju pomorskega prometa bodo v začetku leta 2016 potekala tudi pogajanja z Evropskim parlamentom glede Predloga uredbe o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančno preglednost pristanišč. Cilj tega predloga uredbe je prispevati k bolj učinkovitemu, medsebojno povezanemu in trajnostno delujočemu vseevropskemu prometnemu omrežju, in sicer z oblikovanjem regulatornega okvira, ki izboljšuje zmogljivost vseh pristanišč in jim pomaga pri obvladovanju spreminjajočih se prometnih in logističnih zahtev. Slovenija je v dosedanjih pogajanjih v Svetu EU uspela s predlogom, da obstoječe pogodbe upravljavcev pristanišč veljajo do izteka njihove veljavnosti. V okviru delovanja odbora TEN-T in forumov za koridorje jedrnega omrežja TEN-T potekajo tudi dejavnosti za dopolnjevanje indikativnih zemljevidov prometnega omrežja sosednjih držav, med drugim tudi Zahodnega Balkana. V začetku leta 2016 bo Komisija predlagala sprejem novih indikativnih zemljevidov za Zahodni Balkan z določitvijo jedrnega omrežja, v nadaljevanju, predvidoma 2017, pa tudi širitev koridorjev jedrnega omrežja TEN-T na to območje. Slovenija se bo pri tem zavzemala, da bo to omrežje oblikovano skladno s potekom t. i. alpsko-zahodnobalkanskega koridorja, za katerega je bilo v letu 2015 podpisano pismo o nameri med državami, ki ležijo ob tem koridorju. V njem so se države zavezale, da bodo delovale v smeri vključitve tega koridorja med železniške tovorne koridorje skladno z Uredbo EU 913/2010 , ob reviziji zakonodaje o TEN-T pa tudi v jedrno omrežje TEN-T in posledično med koridorje tega omrežja. Telekomunikacije in informacijska družba Delo na tem področju bo tesno povezano z izvajanjem Strategije o digitalnem enotnem trgu , ki jo je Komisija objavila maja
23. Digitalni enotni trg namreč pomembno prispeva k rasti in produktivnosti vseh sektorjev gospodarstva EU. Strategija vključuje omejeno število usmerjenih ukrepov, ki bodo sprejeti do konca leta 2016, namenjeni pa so odpravi ovir in vzpostavitvi primernih pogojev za razvoj enotnega digitalnega trga. Strategija sloni na treh stebrih: