Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sežana, stran 2458.

(1)Odlok OPN sestavlja tekstualni in grafični del, ki se delita na strateški in izvedbeni del.

(2)Besedilo OPN obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe II. Strateški del

1. Splošne določbe
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
3. Zasnova prostorskega razvoja občine
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture
5. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
6. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
7. Usmeritve za razvoj v krajini
8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
9. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev III. Izvedbeni del
10. Splošna določila
11. Namenska raba prostora
12. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
13. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
14. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN IV. Prehodne in končne določbe V. Priloge: – Priloga 1 – Vrste dovoljenih gradenj zahtevnih in manj zahtevnih objektov po namenski rabi – Priloga 2 – Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi – Priloga 3 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja izven mesta Sežana – Priloga 4 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja v mestu Sežana

(3)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: Številka Karta Merilo 2.1.1 Zasnova prostorskega razvoja 1:50.000 Zasnova gospodarske javne infrastrukture 1:50.000 2.1.2.1 Prometna infrastruktura 1:50.000 2.1.2.2 Okoljska infrastruktura 1:50.000 2.1.2.3 Energetska infrastruktura 1:50.000 2.1.3.1 Usmeritve za razvoj poselitve 1:50.000 2.1.3.2 Usmeritve za razvoj v krajini 1:50.000 2.1.3.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev 1:50.000

(4)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: Številka Karta Merilo 1 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste 1:50.000 2 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture 1:50.000 3 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev 1:5.000 4 Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture 1:5.000

(5)V postopku priprave OPN je bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje in presoja sprejemljivosti plana na okolje. 3. člen (uporabljeni izrazi)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Avtobusno postajališče je označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov.
2. Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo.
3. Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž izračunanih po sistemu SIST ISO
4. Pri podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
5. Centralna naselja so naselja, ki imajo vlogo in funkcijo v omrežju naselij.
6. CERO-Center za ravnanje z odpadki je območje z objekti in napravami za zbiranje, skladiščenje, sortiranje, predelavo, recikliranje in odstranjevanje odpadkov.
7. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta. Pri izračunu BTP za dozidavo in nadzidavo objekta se ne upošteva površin kleti.
8. Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
9. Enota urejanja prostora je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja prostora (EUP) je območje s praviloma eno podrobnejšo namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.
10. Etaža po OPN je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho.
11. Etažnost objekta je določena s številom etaž, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), terasna etaža (T) in nadstropja (1, 2, 3 ...).
12. Faktor gradbene prostornine parcele objekta (FP) se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele objekta, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.
13. Faktor izrabe parcele objekta (FI), se določi kot razmerje med BTP objekta in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se po tem odloku ne upošteva površin kleti. Pri podstrešju se upošteva tisti del bruto tlorisnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m.
14. Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ) je razmerje med zazidano površino objekta (stavbiščem) in površino parcele objekta. V delež stavbišča se šteje vse zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte, ki imajo enega ali več prostorov v katerega človek lahko vstopi. V delež stavbišča ne šteje površina kleti, če je v celoti vkopana.
15. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino parcele objekta, ki mora ostati zelena, kar pomeni da ima zemljino in vegetacijski sloj, in celotno površino parcele objekta.
16. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. od 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min. 2,2 m.
17. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
18. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
19. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
20. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
21. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
22. Klet (kratica K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
23. Komunalna oprema so: – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna, – objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
24. Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je bil zgrajen pred
25. decembrom
27. Nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma, od pritličja navzgor.
28. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop.
29. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.
30. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
31. Območje naselja je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
32. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in ali v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
33. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje.
34. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
35. Oskrbovana stanovanja so stanovanja, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim in gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom.
36. Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, oskrbne in storitvene dejavnosti.
37. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in praviloma zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
38. Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
39. Podstrešje je prostor neposredno pod poševno streho, lahko tudi bivalni, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etažo.
40. Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
41. Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
42. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, določeno v skladu s predpisi s področja voda. Na vodah
43. reda sega meja priobalnih zemljišč 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanje meje priobalnih zemljišč so lahko razen z uredbo določene drugače.
44. Pritličje (kratica P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
45. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
46. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno načrtovano območje javnega dobra) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti. – regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra; – gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta; – gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado, postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; – okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
47. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.
48. Revitalizacija pomeni funkcijsko in oblikovno prenovo.
49. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešnih ploskev in je hkrati najvišja točka strešne konstrukcije.
50. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
51. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico.
52. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto tlorisnih površin namenjenih bivanju.
53. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
54. Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
55. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
56. Terasna etaža (kratica T) je zgornja etaža stavbe neposredno nad ravno streho. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 50 % BTP etaže pod njo.
57. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
58. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca infrastrukture, kateri je koridor namenjen, v skladu s predpisi.
59. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
60. Večstanovanjska gradnja je stanovanjsko območje s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
61. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
62. Vila je eno- oziroma dvostanovanjski objekt višine do P+
63. Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt ipd.). Vila ima poudarjen reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena.
64. Višina objekta , ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme).
65. Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
66. Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
67. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
68. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist.
69. Redno vzdrževanje pomeni izvedbo investicijsko vzdrževalnih del, popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev.
70. Vzdrževalna dela v javno korist pomenijo izvedbo takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona, določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost.
71. Začasni objekt: odprti sezonski gostinski vrt, mobilne enote sanitarij, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru do 500 m² z višino najvišje točke 6 m, cirkus, tribuna za gledalce na prostem oziroma proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen.
72. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
73. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
74. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
75. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
76. Zelene površine naselja so površine, namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.
77. Železniška postaja je določen prostor za sprejem in odpravo vlakov, ki ima najmanj eno kretnico in vsaj en peron za varno vstopanje in izstopanje potnikov, glede na velikost in pomen pa lahko tudi prometni urad, prostore za zadrževanje potnikov in postajno osebje, prostore za hrambo prtljage, prostor za objavo voznih redov in cenikov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in drugo s predpisi določeno opremo.
78. Železniško postajališče je mesto na progi, določeno za postanek potniških vlakov, ki omogoča varno vstopanje in izstopanje potnikov.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(3)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(4)Izrazi, ki so v celoti povzeti po veljavni zakonodaji, imajo naveden zakon iz katerega so povzeti.

(5)Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen: Kratica Pomen kratice BTP bruto tlorisna površina EUP enota urejanja prostora FI faktor izrabe parcele FJP faktor odprtih javnih površin FZP faktor zelenih površin FP faktor gradbene prostornine FZ faktor zazidanosti parcele GJI gospodarska javna infrastruktura GL gradbena linija GM gradbena meja NRP namenska raba prostora DPN državni prostorski načrt OPN občinski prostorski načrt OPPN občinski podrobni prostorski načrt PIP prostorski izvedbeni pogoji pPIP Posebni prostorski izvedbeni pogoji P pritličje PM parkirno mesto RL regulacijska linija TP transformatorska postaja UN urbanistični načrt II. STRATEŠKI DEL II.1 SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen (vsebina strateškega dela) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: – Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine – Zasnova prostorskega razvoja občine – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana – Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo – Usmeritve za razvoj v krajini – Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč – Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. II.2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE II.2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
2. člen (Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov) Načrtovanje prostorskega razvoja občine upošteva naslednja razvojna načela ter hierarhično nadrejene prostorske in sektorske akte:

(1)Strategija načrtovanja prostorskega razvoja občine izhaja iz predstave o omogočanju kakovostnega življenjskega okolja doseženega z usklajevanjem različnih prostorskih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi, tako, da ne bodo ogrožene bodoče generacije.

(2)Prostorski razvoj občine mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranjanjem krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora.

(3)Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov: – Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013 predvideva (ključne razvojne prioritete Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast) vključevanje območja Občine Sežane v projekt povezovanja naravnih in kulturnih potencialov Krasa, v okviru katerega se poleg vzpostavitve institucije in infrastrukture Kraškega regijskega parka predvideva obnovo objektov kulturne dediščine v zavarovanem območju Kobilarne Lipica in investicije v povečano kakovost turistične infrastrukture. Na področju infrastrukture resolucija predvideva za območje Občine Sežana dopolnjevanje širokopasovnega omrežja ter posodobitve in novogradnje na poteku železniške povezave V. koridorja Koper/Trst–Hodoš v okviru katerega Sežana predstavlja terminal oziroma logistični center. – Strategija prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SPRS) usmerja prednostni razvoj mesta Sežana kot središče regionalnega pomena. Glede na bližino meje in razvojne potenciale se razvija tudi središča, ki bodo širila svoj vpliv na čezmejna območja. Na območju Občine Sežana se usmerja razvoj podeželskih naselij (Dutovlje, Tomaj) ter turističnih naselij (Lipica). Regionalno središče se prometno poveže z drugimi regionalnimi središči ter se ga navezuje na omrežje daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena oziroma omrežje cestnih povezav čezmejnega pomena ter na cestna omrežja sosednjih držav s cestnimi povezavami nacionalnega pomena v smereh od Sežane do Nove Gorice. Na območju Občine Sežana SPRS predvideva rekonstrukcijo in dograditev daljinske železniške povezave mednarodnega pomena med Sežano in Ljubljano s ciljem navezovanja na evropsko »TEN« infrastrukturno omrežje ter na omrežje V. panevropskega prometnega koridorja ter rekonstrukcijo in posodobitev oziroma dograditev daljinske železniške povezave nacionalnega pomena med Novo Gorico in Sežano. Sežana se kot nacionalno prometno vozlišče v povezavi z Divačo razvija v prometni terminal nacionalnega pomena. Lipica se v okviru SPRS umešča med krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni ter katerih ohranjanje in razvoj se načrtuje in programira kot zaokrožena krajinska območja, v katerih se zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito prepoznavnost. – Regionalni razvojni program Južne Primorske (v nadaljevanju RRP JP) identificira kot prioritete za razvoj regije predvsem znanje in tehnološki razvoj za razvoj gospodarstva ter razvoj gospodarske in okoljske infrastrukture. Za območje Občine Sežana v okviru ukrepov za razvoj gospodarstva RRP JP predvideva predvsem vzpostavitev poslovne cone Sežana Jug v ter nadaljnji razvoj inkubatorja, izgradnjo oziroma modernizacijo cestnih povezav znotraj regije ter čezmejnih prometnih povezav znotraj čezmejnega območja, modernizacijo in izgradnjo železniške infrastrukture, izgradnjo IKT hrbtenice ter razvoj turistične infrastrukture predvsem v smislu tematskih in kolesarskih poti ter postavitev avtokampov. V okviru ukrepov za razvoj človeških virov RRP JP spodbuja predvsem dostopnost družbenih storitev ter razvoj in povezovanje kulturnih dejavnosti tudi v smislu prenove kulturnih spomenikov ter izgradnje novih prostorov za kulturne dejavnosti in njihovo vključenost v turistično ponudbo ter izboljšanje in višanje ponudbe študijskih programov. Med ukrepi za razvoj podeželja se spodbuja predvsem modernizacijo kmetijstva z valorizacijo tipičnih proizvodov ter vključevanje naravnih in kulturnih danosti v turistično ponudbo območja. Posebno pozornost pa se posveča ohranjanju poseljenosti in revitalizaciji vasi ter ohranjanju naravnega okolja in kulturne dediščine. Spodbujati je potrebno investicije v kmetijska gospodarstva, sonaravno kmetovanje, ureditev objektov za predelavo, izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov s pomočjo urejenih gozdnih poti in vlak ter opredelitev požarnih pasov za zaščito zemljišč in objektov pred požari v naravi. Med ukrepi za varovanje okolja in razvoj okoljske infrastrukture se predvsem spodbuja razvoj javnega potniškega prometa (avtobusnega) znotraj regije in tudi čezmejno ter zmanjšanje potrebe po mobilnosti s primernejšim lociranjem dejavnosti ter izboljšano informacijsko- komunikacijsko tehnologijo. Poleg tega se spodbuja tudi ureditev in posodobitev oskrbe prebivalcev s pitno vodo, zmanjšanje onesnaženosti in količin odpadne vode, gospodarno ravnanje z odpadki, v smislu enotnega sistema ločenega zbiranja odpadkov in izgradnje občinskih zbirnih centrov, ter izgradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav.

(4)Strategija upošteva: – varstvene zahteve, ki izvirajo iz temeljnih značilnosti naravnega okolja, na območju občine, – ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih, – strokovne preveritve prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora, – sektorske omejitve, podane v smernicah nosilcev urejanja prostora. 6. člen (stanje in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)

(1)Občino zaznamuje specifična obmejna lega v neposredni bližini oziroma ob hitro dostopnih večjih zaposlitvenih centrih v in izven regije ter čezmejno (Trst, Tržič, Koper, Ljubljana). Občinski center Sežana v širšem prostoru Krasa predstavlja regionalno upravno, oskrbno, kulturno ter zaposlitveno središče, obenem pa ima vlogo nacionalnega prometnega vozlišča na relacijah Koper – Nova Gorica ter Trst – Ljubljana.

(2)Po podatkih iz januarja 2010 živi v 64 naseljih 12. 888 prebivalcev. Področje občine obsega 215,7 km 2 in sodi med redko naseljena območja – gostota naseljenosti je 60 prebivalcev na kvadratni kilometer.

(3)Glede na arhitekturno in krajinsko tipologijo se občina po svojih značilnostih izrazito deli na dva dela. To je območje Krasa ter območje Vrhe z dolino reke Raše. Kraški del občine lahko podrobneje delimo na tri (poselitveno) prepoznavna območja, in sicer: – severni del t.i. Dutoveljsko – Tomajski Kras, ki na zahodu prehaja v Tržaški Kras (suhi dol), na severovzhodu pa se na območju doline reke Raše stika z območjem Vrhe, – jugozahodni del t.i. Sežanski kras, katerega mejo na zahodu predstavlja državna meja, na vzhodu pa avtocesta Sežana – Gabrk. – jugovzhodni del, ki ga predstavlja območje vzhodno od avtoceste Sežana – Gabrk ter južno od regionalne ceste Sežana – Štorje – Senožeče.

(4)Na podlagi ekonomsko demografskih značilnosti območje občine razdelimo na tri prepoznavna območja, in sicer: 4.

1. Sežano z okolico, katero zaznamuje predvsem urbano naselje Sežana, ki je oskrbno, storitveno in zaposlitveno središče ter najboljše razvit del občine kot tudi širšega prostora Krasa. Na tem območju živi ca. 68 % vsega prebivalstva občine (41,5 % vsega prebivalstva živi v Sežani) ter zagotavlja 84 % (75 % v Sežani) vseh delovnih mest v občini. Območje se nahaja v neposrednem zaledju Trsta ter na stičišču pomembnih prometnic, to so predvsem AC Fernetiči – Ljubljana in regionalne povezave Nova Gorica – Sežana in Sežana – Koper, ki so obenem tudi poglavitne osi prostorskega razvoja tako območja, kot občine. Na območju se nahaja tudi naselje Lipica, ki je eden od stebrov kraškega turizma in igra pomembno vlogo v turistični ponudbi in razvoju turizma za širše območje Krasa. Poleg Sežane (5222 prebivalcev), ki je izrazito urbano naselje, sodijo med večja naselja z delno urbanim značajem še naselja Lokev (713 prebivalcev), Dane pri Sežani, Povir in Štorje (nad 300 prebivalcev). 4.
2. Dutovlje z okolico, katero zaznamuje predvsem še vedno precej ohranjeno in prepoznavno območje tipične kulturne krajine Krasa ter prostorski razvoj ob regionalni prometnici Sežana Nova Gorica, predvsem v delu med Dutovljami in Sežano. Na območju živi 24 % prebivalcev občine, obenem pa območje ponuja le 12 % vseh delovnih mest v občini. Največje naselje so Dutovlje (580 prebivalcev), ki je za Sežano tudi edino večje urbano naselje, kot tudi oskrbno, storitveno in zaposlitveno središče, tako v območju kot v občini. Med večja naselja z delno urbanim značajem uvrščamo le še Tomaj in Križ (nad 300 prebivalcev). Predvsem slednji ima izrazit značaj spalnega naselja. Pomembno vlogo v smislu zaposlitvenega središča na območju ima naselje Šepulje v okviru pršutarne. Večina med dvaindvajsetimi

(22)naselji v območju so predvsem podeželska naselja oziroma vasi z manj kot 300 prebivalci, šest

(6)naselij med njimi imajo manj kot 50 prebivalcev. 4.3. Območje doline reke Raše in Vrhe. Na območju v enaindvajsetih

(21)naseljih živi 8 % prebivalcev občine. Gre za veliko število zelo majhnih podeželskih naselij, saj kar tri četrtine naselij ne dosega praga 50 prebivalcev. Na območju ni večjega zaposlitvenega središča, saj v celoti območje ponuja le slabe 4 % delovnih mest v občini.

(5)Občina se nahaja razpeta med vplivnimi območji regionalnega središča Koper in čezmejnega regionalnega središča Trst v Italiji. Delno je zaradi ugodnih prometnih povezav čutiti tudi vpliv Ljubljane. Od leta 2004, še posebej pa po letu 2007, je opaziti precejšnji pritisk na poselitev predvsem v območju Sežane z okolico (vključno z območjem naselja Lokev) in delno v območju Dutovelj z okolico (vzdolž regionalnih cest Dutovlje – Sežana in Dutovlje – Voglje – Opčine v Italiji), kar je predvsem posledica selitev iz obalnega območja v zaledje ter omejenih količin zazidljivih zemljišč v neposrednem zaledju Trsta.

(6)Med urbana naselja občine štejemo Sežano, ki predstavlja tudi največji zaposlitveni center za širše območje Krasa ter Dutovlje in Lokev. Večina preostalih naselij v občini ima značaj podeželskih naselij oziroma vasi. Izjeme so nekatera naselja predvsem v neposredni bližini Sežane, ki so izgubila podeželski značaj ter postala po načinu bivanja delno urbana naselja, predvsem v smislu spalnih naselij. Gre predvsem za naselja Dane pri Sežani, Križ in Šmarje pri Sežani delno pa tudi Tomaj.

(7)Demografski kazalci kažejo, da se število prebivalcev postopoma zvišuje, kar je predvsem posledica visokega selitvenega prirasta iz območij izven občine, medtem, ko je naravni prirast, kljub povečanemu številu rojstev v zadnjih letih, skozi daljše obdobje negativen. Porast prebivalcev v obdobju 1971–2007 beleži ca. 48 % naselij med katera se uvršča Sežana ter naselja v neposredni bližini in v osi Sežana – Dutovlje, medtem ko v ca. 52 % naseljih število prebivalcev stagnira oziroma pada. Ta naselja se nahajajo na severnem delu občine na meji z Italijo ter Občino Komen, predvsem pa na območju Vrhe. Kritično praznjenje beležijo naslednja naselja: Pristava, Raša, Tabor, Brestovica pri Povirju, Bogo, Gradišče pri Štjaku, Krtinovica, Poljane pri Štjaku, Štjak, Jakovce, Gradnje, Kosovelje, Mahniči in Šepulje.

(8)Občina Sežana ima neugodno razmerje med mladimi (delež mladih se stalno znižuje na račun starejših), starimi in delovnim kontingentom. Slednji se zato postopoma znižuje. Občina Sežana ima ugodno izobrazbeno strukturo z visokim deležem prebivalstva, ki ima višjo ali visoko izobrazbo.

(9)Celotno število delovnih mest v Občini Sežana od leta 1997 stalno narašča. Leta 2007 je bilo v občini lociranih 5844 delovnih mest. Vendar je indeks zaposlitvenih možnosti, tj. odnos med vsemi delovnimi mesti in aktivnim prebivalstvom, leta 2007 v Občini Sežana znašal 93, kar pomeni, da je bilo 7 % delovnih mest manj kot je bilo aktivnega prebivalstva. To je problematično predvsem z vidika, da Občina Sežana predstavlja zaposlitveno območje tudi za sosednje občine v regiji in izven (Občina Komen, Divača, Hrpelje - Kozina, Postojna, Pivka), kar pomeni, da bi indeks zaposlitvenih možnosti moral presegati 110. Poleg tega razmerje med razpoložljivo strukturo delovnih mest po dejavnostih v odnosu na strukturo zaposlenih po dejavnostih iz območja občine, izkazuje le manjši presežek ponudbe delovnih mest glede na zaposlene le v nekmetijskih dejavnostih (ca. 8 % ali 127 dm) ter večje primanjkljaje delovnih mest v kmetijskih dejavnostih (ca. 25 % ali 38 dm), predvsem pa v storitvenih dejavnostih (ca. 27 % ali 878 dm). Nadalje členitev območja občine na tri osnovna področja, in sicer na Sežano z okolico, Dutovlje z okolico in območje doline reke Raše ter in Vrhe izkazuje izrazito prevladujočo vlogo Sežane z okolico kot zaposlitvenega centra, saj je bilo leta 2007 v Sežani 85,5 % delovnih mest, medtem ko se je na območju Dutovelj z okolico nahajalo le 12 % ter na območju Vrhe 2,5 %. Primerjava podatkov o prostorski razporeditvi delovnih mest ter demografskih značilnostih posameznih območij izkazuje, da demografsko najbolj nazadujejo deli občine z najmanjšo ponudbo delovnih mest. Posledica neenakomerne razporeditve pa so tudi dnevne migracije, ki poleg prometnih obremenitev pomenijo tudi pospeševanje znižanja števila prebivalstva v že tako demografsko ogroženih območjih občine.

(10)Precej stihijski razvoj omrežja naselij v preteklosti, se danes izkazuje v nizkem nivoju oskrbnih dejavnostih ter pomanjkanju zaposlitvenih možnosti izven občinskega centra. Delno razlog leži tudi v neprimerno opredeljeni namenski rabi in obsegu zemljišč za poselitev, kot na primer zemljišč za obrtne in poslovne dejavnosti ter prekomerna količina zazidljivih zemljišč za stanovanja.

(11)Pojav posamičnih razpršenih gradenj izven naselij za občino ni značilen, saj se je gradnja vseskozi usmerjala v opredeljena ureditvena območja naselij. Zaradi prekomerno načrtovanih količin zazidljivih zemljišč za potrebe stanovanjske gradnje ob naseljih ter zaradi neobstoječih podrobnejših urbanističnih usmeritev, se pogosto pojavljajo območja neorganizirane gradnje kot neurejena ter precej razpršena gradnja pretežno samostoječih enostanovanjskih objektov, praviloma brez ustrezne komunalne opremljenosti ter prometne ureditve, brez vzpostavljenega odnosa do obstoječih jeder naselij ter z negativno pojavnostjo v krajini.

(12)Na območju Vrhe se zaradi geografskih pogojev pojavlja avtohtona poselitev, za katero je značilno večje število majhnih gručastih naselij na slemenih oziroma na policah južnega pobočja razvodnega hrbta Vrhe.

(13)Za kraška naselja je značilna gradnja v gradbenih nizih, ki jih sestavlja ena ali več enot, kjer se stanovanjska dejavnost prepleta s kmetijsko. Ti gradbeni nizi, skupaj z obodnimi zidovi »borjačev« sooblikujejo javne prostore naselij. V drugem delu prejšnjega stoletja se je na robovih naselij začela pojavljati tipska neavtohtona gradnja samostoječih stanovanjskih hiš. Prosto stoječi urbani tipi stanovanjskih stavb, kot so dvojčki in vrstne hiše se na Krasu niso uveljavili.

(14)Po velikosti je največ dvo- in trisobnih stanovanj. Delež starejših stanovanj pred letom 1918 je v občini kar tretjinski. To so prvobitne domačije (kmetije), ki so se dograjevale skozi dolgo časovno obdobje, ter so v velikem deležu še danes ohranjene (kar v 20 %) in predstavljajo temeljno kvaliteto in značilnost kraške poselitve. Izrazita je nenaseljenost stanovanjskih enot na severozahodnem delu občine.

(15)Po naseljih je velik delež stanovanjskih enot (po podatkih iz leta 2005 cca 240), na katerih naslovu ni prijavljenih prebivalcev ter za katere se ne da natančno opredeliti ali gre za prazne objekte ali za objekte v občasni rabi, ki se tudi vzdržujejo.

(16)Na področju družbenih dejavnosti je mreža oskrbljenosti z zdravstvenimi storitvami zadovoljivo pokrita. Na področju socialnega varstva delujeta v občini Dom upokojencev v Sežani in Socialno varstveni zavod v Dutovljah, v izgradnji so tudi varovana stanovanja v Sežani.

(17)Mreža osnovnošolskega izobraževanja je v občini solidno razvita, mreža predšolske vzgoje se je dopolnila v mestu Sežana. Srednješolstvo v Sežani je locirano na skupni lokaciji vključno z večnamensko dvorano in zunanjimi igrišči, ki zadostuje trenutnim potrebam. Izkazujejo se potrebe po novih poklicnih programih (kamnoseštvo, fotografija …). Na območju Sežane je potrebna lokacija za razvoj višješolskih, visokošolskih programov in raziskovalne dejavnosti, ki se v občini že uvajajo, ter zaradi katerih je izkazana potreba po izgradnji študentskega doma. Mreža kulturnih domov po naseljih je dobro razvita. V Sežani je Kosovelov dom z amfiteatrom, ki zadostuje za potrebe večjih prireditev. Ponudba kulturnih dejavnosti na območju občine je pestra. Zasebne zbirke in arhivi so v občini dobro zastopani.

(18)Športna infrastruktura v občini je zadovoljivo razvita predvsem v mestu Sežana (športni park z raznolikimi površinami in objekti). Športna infrastruktura v drugih naseljih je pogosto ob šolah in ob vaških jedrih, ter se v popoldanskem času uporablja za rekreacijo vseh občanov in športnih društev v občini. Otroška igrišča so urejena v Sežani, posamična tudi v naseljih.

(19)Celotno območje občine je zelo zanimivo za rekreacijo. Rekreacijska ponudba se razvija, vendar ta še ni ustrezno strukturirana. V zadnjem obdobju se je v občini razvilo več najrazličnejših sprehajalnih poti povezanih z naravno in kulturno dediščino (Kosovelova pot, Pliskina pot, Mestna učna pot, Gozdna učna pot, Sprehajalno tekaška pot v Lipici, Ludvikova kraška učna pot, Jakobova pot), kot tudi različnih dogodkov povezanih s športom in rekreacijo (Mali Kraški maraton, S kolesom po Krasu …). Razvito je tudi lovstvo, jamarstvo, taborništvo, planinarjenje, delno pa tudi konjeništvo. Vzpostavljeno je kraško regijsko omrežje kolesarskih poti, ki pa ni vzdrževano, potrebno pa bi bilo tudi preveriti oziroma nadgraditi obstoječi potek tras ob upoštevanju interesov drugih uporabnikov prostora. Edini večji namenski površini za potrebe rekreacije predstavljata športni park in območje golf igrišča v Lipici. Za razvoj rekreacijske in športne ponudbe v občini skrbi večje število manjših športnih, razvojnih in turističnih društev, za vzdrževanje športne infrastrukture pa Zavod ŠTIP.

(20)V občini je dobro razvita tudi mladinska infrastruktura (Mladinski center Podlaga, Mladinski hotel Pliskovica, Scate park).

(21)Na gospodarskem področju so močno zastopane terciarne dejavnosti (trgovina, storitve), pa tudi industrija (gradbeništvo, živilsko-predelovalna industrija, kovinsko predelovalna in elektro industrija). V zadnjem času se razvija predvsem trgovina, logistika in visoko tehnološke dejavnosti (poslovno inovacijski center).

(22)Na območju občine so sedaj 4 industrijsko-obrtne cone: – gospodarska cona Sežana (zahodno območje neposredno ob soseski Lenivec do AC priključka zahod), – gospodarska cona Sežana Suhozemni Terminal, – obrtna cona Dutovlje – manjša obrtna cona (2–3 ha), komunalno neurejena, – obrtna cona Lokev – manjša obrtna cona, komunalno neurejena ter zasedena le 10–20 %.

(23)Potencial za razvoj proizvodnih območij je na območju občine izjemno velik predvsem neposredno na območju Sežane. Ta se namreč nahaja v neposredni bližini z železniškega in avtocestnega vozlišča ter obmejnega poslovnega središča Fernetiči v zaledju Trsta v Italiji. Izkazane so prostorske možnosti za povezavo čezmejnih proizvodnih območij vzdolž avtocestne obvoznice ter posledično razvoj pomembne in privlačne čezmejne proizvodno logistične tranzitne lokacije vzdolž 5. koridorja. Trenutno se občina sooča s problemom postopnega prestrukturiranja dejavnosti znotraj obstoječih proizvodnih območij v Sežani. Največji izziv predstavlja vzpostavitev dolgoročno zasnovanega prometnega sistema, ki bo omogočil tako prometno navezovanje na avtocestno in železniško omrežje in ustrezno dostopnost za predvidene širitve proizvodnih območij (širitev gospodarske cone Sežana, Suhozemni terminal, Sežana zahod, vzpostavitev gospodarske cone Sežana Jug, vzpostavitev gospodarske cone Sežana Sever), kot tudi povezovanje le-teh s čezmejnimi proizvodnimi območji v Fernetičih, obenem pa omogočil ustrezno povezovanje teh območij s preostalim delom mesta. Tovrstno prestrukturiranje mesta prestavlja za Občino Sežana velik finančni zalogaj. Pomanjkanje ustrezno urejenih proizvodnih oziroma poslovnih površin ter ključne infrastrukture se za občino izkazuje kot omejujoč faktor razvoja.

(24)Obrtništvo v občini je še vedno močno. Primanjkujejo manjše obrtne lokacije v naseljih oziroma možnosti za njihove širitve v urbanih ter drugih naseljih.

(25)Občina se nahaja v osrčju Krasa, ki glede na veliko število naravnih in kulturnih znamenitosti, med katerimi s kulturno in spomeniško vrednostjo izstopa Kobilarna Lipica ter dobre dostopnosti in prepoznavne enogastronomske ponudbe predstavlja izjemen potencial za turizem. Občina v zadnjem obdobju posveča posebno skrb razvoju turizma na širšem prostoru Krasa ter deluje v smeri povezovanja turističnih potencialov Krasa s sosednjimi turističnimi območji (Brkini, Obala, Notranjska) in čezmejno, predvsem z občinami na Krasu v Italiji. Turistični potencial v smislu vključevanja kulturne (naselbinske dediščine) ter naravne dediščine v turistično ponudbo, kot tudi razvoj specifične kvalitetne turistične ponudbe (rekreacijske, zdravstvene, kongresne, naravoslovne …) je še vedno premalo izkoriščen. Pomanjkljivosti so tudi v ponudbi prenočitev, saj se večje prenočitvene zmogljivosti nahajajo le v Sežani in Lipici, medtem, ko je nastanitvenih zmogljivosti (sob, gostišč, apartmajev) v preostalih delih občine manj. V severnem kraškem delu se postopoma razvija ponudba turističnih kmetij (Dutovlje, Štorje, Pliskovica, Avber, Tomaj), kar je spodbudno predvsem z vidika ohranjanja izjemne kulturne krajine Krasa. V Pliskovici se nahaja mladinski hotel, ki je pozitiven primer razvoja podeželskega in mladinskega turizma v občini, saj svoje delovanje povezuje z razvojem naselja. V občini je kar nekaj tematskih turističnih poti. Izkazuje se tudi potreba po kampu, v okviru katerega naj bi se zagotovilo tudi možnost parkiranja avtodomov.

(26)Območje občine se z Lipico uvršča med prepoznavne nacionalne simbole, katere vrednost temelji na kulturni in naravni dediščini vezani na lipicance ter je na državni ravni, zaradi več kot 400 letne kontinuitete dejavnosti kobilarne ter ohranjene izjemne kulturne krajine, varovana s posebnim zakonom oziroma sta opredeljeni dve spomeniški območji državnega pomena. Trenutno je vloga Lipice v razvoju turizma na Krasu nejasna, saj se težnje razvoja turistične ponudbe (golf, casino) izkazujejo kot neskladne s programom upravljanja tega območja, ki ima v svoji osnovi poslanstvo ohranjanja kulturne in naravne dediščine. Za del zavarovanega območja Lipice je bil sprejet državni prostorski akt Načrt prostorskih ureditev za območje Kobilarne Lipica – 1. faza, kot del upravljavskega načrta, ki je v pripravi.

(27)V kmetijstvu je glavna panoga vinogradništvo. Vinogradi se večinoma obnavljajo, njihov obseg kot lokacije se spreminjajo. Ostale panoge, predvsem živinoreja, so zamrle. V zadnjem času se ponovno oživlja reja drobnice. Vrtnarstvo in sadjarstvo kot panogi v občini skoraj nista zastopana. V občini je izredno malo gospodarstev, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom. Večinoma so kmetije mešane.

(28)Agrarne operacije v občini niso bistveno razvite. Velik namakalni sistem je le za potrebe turizma na območju Lipice v sklopu golf igrišča. V zadnjem času je veliko teženj po urejanju malih namakalnih sistemov, v sklopu katerih vsak kmet namaka svoj vinograd. Izredno problematičen je z vidika izgubljanja kulturne krajine trend zaraščanja kmetijskih površin. Agrarne operacije v smislu tradicionalnega nasipavanja kmetijskih zemljišč s prenosom zemljin iz vrtač za pridobitev novih vinogradniških ali njivskih površin so z vidika varstva okolja problematične predvsem zaradi možnega vnašanja odpadkov in gradbenega materiala v vrtače.

(29)Gozdovi v Občini Sežana pokrivajo približno 60 % njenega površja. Gozdu so v prostoru namenjena predvsem strma in skalovita pobočja ter druga težje dostopna območja, ki so kot taka manj primerna za kmetijsko in druge vrste rabe. Gozd je po večini nastal z zaraščanjem nekdanjih kmetijskih površin, obsežne površine pa so nastale tudi s pogozdovanjem goličav s črnim borom. Trenutno predstavljajo večino lesne zaloge gozdovi listavcev, pomemben delež pa predstavlja tudi črni bor. Zaradi po večini revnih in sušnih rastišč ter dejstva, da je znaten delež gozdov nastal z zaraščanjem je tudi kakovost gozdov slabša in njihov gospodarski pomen manjši, vendar se oba kazalnika postopno izboljšujeta. Gozdovi v kraški krajini tako generalno opravljajo predvsem ekološke funkcije, saj varujejo tla pred vodno in vetrno erozijo ob hkratnem varstvu virov pitne vode. Gozdovi na pobočjih, ki se spuščajo v dolino Raše, so z uredbo razglašeni za varovalne gozdove. Posebno poudarjene socialne funkcije gozda, med katerimi izstopa rekreacijska, opravljajo gozdovi na območju Kobilarne Lipica in hriba Tabor nad Sežano. Na območju občine je razglašen tudi gozdni rezervat Volnik, ki opravlja posebno poudarjeno raziskovalno funkcijo. Na območju občine je 97 % gozdov požarno ogroženih, kar se tudi dejansko odraža v velikem številu požarov v naravi.

(30)Rudarstvo (kamnarstvo in kamnoseštvo) je pomembna gospodarska panoga v občini. V občini sta aktivna dva večja kamnoloma, in sicer kamnolom Medvejk za potrebe gradbeništva in Lipica za potrebe arhitekturnega gradbenega kamna. Dejavnost je usmerjena predvsem v prodajo surovine – polizdelke in v manjši meri v izdelke. Na območju občine ni raziskovalnega prostora za katerega bi država podelila rudarsko pravico za raziskovanje mineralnih surovin. Na območju občine pa je še nekaj opuščenih ter nesaniranih nelegalnih kamnolomov, katerih surovine so se uporabljale za gradnjo bližnjih naselij.

(31)Večina območja občine pripada kraškemu svetu z ekološko pomembnim potencialnim virom podzemne vode Brestovica, ki je ustrezno zavarovan v aktih občine. Podatki o dejanskem stanju kvalitete podzemnih voda niso na razpolago. Drugi pomembni viri podzemne vode so evidentirani v jami Kanjeduce, v jami v Stršinkni dolini pri Orleku ter Kačni jami pri Gorenjah. Zaradi zaščite podzemne vode na kraških tleh je potrebno poskrbeti za ustrezno komunalno opremljenost stavbnih zemljišč, smotrno umeščanje večjih posegov, ki predstavljajo večjo obremenitev za okolje oziroma so potencialno nevarni za onesnaženje podtalnih voda, ter za nadzor intenzivnega škropljenja v vinogradih.

(32)Celotna občina ima z vidika ohranjanja narave posebno vrednost. Zaradi visoke stopnje biotske raznovrstnosti je skoraj v celoti varovana kot posebno varstveno območje Natura 2000 in ekološko pomembno območje. Številni naravni pojavi, še zlasti jame in brezna, so varovani kot naravne vrednote. Najpomembnejše so posebej zavarovane kot naravni spomeniki. Vsi varstveni režimi varstva narave predstavljajo kar 86,3 % območja celotne občine. Zaradi svoje izjemnosti in visoke biotske pestrosti je narava v občini zelo ranljiva. Problematične so spremembe v prostoru, ki posledično povzročajo vplive na naravno okolje. Predvsem je problematično širjenje nekaterih konfliktnih dejavnosti v prostoru, s tem pa posledično tudi spreminjanje in izginjanje nekaterih habitatov na krasu, kot so npr. suhozidi in kali. Problematično je tudi nenadzorovano odvijanje nekaterih športno-rekreacijskih dejavnosti po razpotjih. Tveganje za ohranjanje naravnih kraških habitatov predstavlja tudi neustrezno izkoriščanje kmetijskih zemljišč. Ta proces lahko povzroči izgubo avtentičnih habitatov ter degradacijo območji. Zaradi izredne ranljivosti kraškega sveta je problematično neustrezno urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda oziroma pomanjkanje komunalnih vodov in čistilnih naprav.

(33)Za kraško krajino je značilen pojav posebnih reliefnih oblik (vrtač, suhih dolin, brezen). Ti elementi, ki so posebej izraziti na manj zaraščenih površinah, dajejo krajinski sliki občine edinstven značaj. Značilen in edinstven preplet kmetijskih površin – njiv (tipična kmetijska raba na dnu vrtač), vinogradov, gozda in poselitve – je torej bistveni element prepoznavnosti Občine Sežana. Zaradi zaraščanja kmetijskih površin, predvsem kot posledica opuščanja avtohtonega načina kmetovanja oziroma spremenjenega načina bivanja v podeželskih naseljih, ter večjih poselitvenih posegov, se v občini pojavljajo negativni pojavi v še precej ohranjeni kulturni krajini občine. Večina kraškega dela Občine Sežana je v Strategiji prostorskega razvoje Slovenije opredeljenega kot krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni. Kot izjemne krajine so v Strategiji varstva krajine na območju Sežane opredeljeni dve območji izjemnih krajin, in sicer Dutovlje – Tomaj in Lipica.

(34)Večina naselij (61 od 64) naselij je delno ali v celoti opredeljenih kot naselbinska dediščina. Nerazrešena lastništva nepremičnin v jedrih naselij, potrebe po novih stanovanjih predvsem v naseljih v bližini Sežane, spremenjen način bivanja ter razpoložljivost obsežnih zazidljivih površin ob robu vasi, brez podrobnejših usmeritev za oblikovanje naselij, so v nekaterih naselji povzročile radikalno spreminjanje podobe naselij ter degradacijo naselbinske dediščine ter posledično kulturne krajine.

(35)Večina kraškega območja občine (z izjemo mesta Sežane ter območja Vrhe) sodi v območje predloga za ustanovitev Kraškega regijskega parka.

(36)Preko občine poteka pomembna avtocestna povezava A3 Divača – Fernetiči, ki omogoča kakovostno dostopnost območja občine predvsem v smeri proti Ljubljani, Kopru in Trstu. Problematično je povezovanje turističnega območja Lipice na avtocesto.

(37)Na območju Občine Sežana potekajo naslednje državne ceste: – R1-204 Sežana – Dutovlje – Štanjel – R1-205 Divača – Lokev – Lipica – R2-445 Sežana – Senožeče – Fernetiči – R2-446 Sežana – Divača – R3-618 Dutovlje – Komen – R3-619 Dutovlje – Repentabor – R3-620 Štorje – Štanjel – RT-934 Lokev – Sežana.

(38)Omrežje regionalnih cest je sicer dobro razvejano, vendar se na omrežju pojavlja nekaj kritičnih točk, ki onemogočajo normalen potek prometa skozi naselja, kot tudi onemogočajo njihov kvaliteten razvoj. To je predvsem potek R1-204 skozi naselje Tomaj in Koprivo ter, R2-445 skozi naselje Štorje, RT-934 skozi naselje Lokev. V Dutovljah pa potek tako R1-204 kot R3-619. Predvsem v Dutovljah in Lokvi je neprimerno urejeno križanje regionalnih prometnic. V planu sta bili predvideni dve obvoznici – mimo Križa,Tomaja, Dutovelj in mimo Lokve. Razmisliti je potrebno tudi o možnosti povezovanja centralnih naselij (npr. Dutovlje – Povir – Lokev, oziroma Štorje – Povir – Lokev) izven mestnega območja Sežane, kjer se občinski oziroma regionalni prometni tokovi na teh oseh srečujejo oziroma mešajo na nivoju mestnega prometa tako na glavni mestni prometnici kot tudi na območju, ki je pretežno namenjeno bivanju.

(39)Na območju občine je omrežje občinskih cest in javnih poti precej razvejano, kljub temu predvsem severni kraški del občine in Vrhe nimata ugodne dostopnosti do centralnih naselij, kot tudi ne do občinskega centra, obenem pa so povezave na sosednja območja slabe oziroma neobstoječe. Gre predvsem za povezave z Občino Vipava (Vrabče – Podnanos) in Občino Zgonik v Italiji ter navezavo na tam potekajoče avtocestno omrežje.

(40)V večini naselij se izkazuje potreba po celovitem pristopu k reševanju prometne ureditve naselij. Ta naj bi zajemala jasno zasnovan prometni režim z ustrezno zasnovanim sistemom dostopnih in zbirnih poti, urejenim priključevanjem in križanjem prometnic, ustrezno zasnovanim sistemom varnih pešpoti v naselju vključno z varnimi prehodi za pešce, kolesarskih poti ter ustrezno urejenimi in zadostnimi površinami za mirujoči promet.

(41)Hrbtenico železniškega omrežja na območju Občine Sežana predstavlja povezava mednarodnega pomena t.i. V. koridor, ki poteka iz Italije (Trst) preko Občine Sežana (Povir – Divača) ter preko Ljubljane naprej proti madžarski meji. Na tem delu železniškega omrežja se predvidevajo posodobitve, ki bodo zagotavljale hitrosti do 160 km/h (delno tudi do 250 km/h). Na hrbtenico se navezuje regionalna proga nacionalnega pomena Nova Gorica – (Kopriva, Dutovlje, Kreplje) Sežana, ne kateri se predvideva elektrifikacija. Na to os se navezuje tudi regionalna (čezmejna) železniška povezava Opčine (Repentabor) – Kreplje.

(42)Sežana predstavlja prometno logistični območje nacionalnega pomena. Vstop Slovenije v Evropsko unijo, predvsem pa vključitev v šengenski režim predstavlja za mesto Sežana izjemen potencial za nadaljnji razvoj prometno logističnih ter proizvodnih dejavnosti. V okviru priprave urbanistične zasnove za mesto Sežana je občina pristopila k zasnovi prestrukturiranja površin za potrebe prometnega terminala ter zasnovi prometnega urejanja območja, predvsem preko zagotavljanja prometnih koridorjev za nove cestne povezave ter infrastrukturno povezovanje z območjem na drugi strani meje (Fernetični) ter zagotavljanja površin za proizvodne in poslovne dejavnosti.

(43)Mreža avtobusnega javnega potniškega prometa je pomanjkljivo razvita. Redne povezave so zagotovljene predvsem v smeri glavnih regionalnih prometnic Sežana – Ljubljana, Sežana – Dutovlje – Nova Gorica, Sežana – Divača, Sežana – Dutovlje – Komen in Sežana – Trst. Pomanjkljive so predvsem povezave na regionalni prometnici Štorje – Kobdilj ter na območju Vrhe, kjer so prevozi organizirani predvsem za šolske potrebe. V mestu Sežana ni mestnega oziroma primestnega javnega potniškega prometa.

(44)Občina je v okviru regionalnega razvojnega programa nameravala pristopiti k načrtovanju mreže kolesarskih poti, ki bi posodobilo oziroma nadomestilo obstoječe kraško regijsko omrežje kolesarskih poti. Načrtovano omrežje naj bi se usklajevalo tako na medobčinski in regionalni ravni, hrbtenico omrežja pa bi na območju občine predstavljala južna kraška transverzala. Na državnem nivoju je bila pripravljena Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji, v sklopu katere je preko območja Občine Sežana predviden potek daljinske kolesarske poti odsek Komen – Sežana – Divača, ki poteka preko naselij Hruševica – Kopriva – Križ – Dane pri Sežani – Sežana – Lipica – Lokev – Divača.

(45)Na območju občine so obstoječi VN vodi: Divača –Sredipolje Italija (400 kV), Divača – Padriče Italija (220 kV), Divača – Sežana, Divača – Koper, Divača – Dekani – Koper, Divača – Ajdovščina, Divača – Vrtojba (110 kV). Načrtovani VN vodi: Divača – Italija (400 kV), vzankanje RTP Sežana (110 kV). Obstoječe elektroenergetsko distribucijsko omrežje se napaja iz RTP Sežana 110/20 kV. Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je potrebno dograditi predvsem na območjih, za katere se predvideva večje posege v prostor.

(46)Obstoječe plinovodno omrežje na območju naselja Sežana, je priključeno na tržaški plinovodni sistem. Na območju Občine Sežana je sprejet državni lokacijski načrt za umestitev novega prenosnega plinovoda M6 Ajdovščina – Lucija, na katerega bo možna priključitev.

(47)Oskrba z vodo se v občini omogoča preko vodovodnega omrežja Kraškega vodovoda, katerega hrbtenico tvori magistralni vodovod Brestovica – Sežana – Kozina in se napaja iz vodnega vira Klariči. Za potrebe zagotavljanja stabilne in kakovostne oskrbe se vodovodni sistem preko črpališča v Fernetičih navezuje na tržaški vodovodni sistem v Italiji. Vodovodno omrežje Brestovica oskrbuje kraška naselja v občini ter del območja Vrhe. Del območja Vrhe ter v dolini reke Raše se naselja oskrbujejo preko lokalnih vodovodov (Štjak, Razguri, Mahniči), ki se napajajo iz lokalnih virov. Vsa naselja v občini so pokrita z vodooskrbo razen del območja Vrhe, za katera je predviden priklop na Brestoviški vodovod. Izgube vode na vodovodnem omrežju v občini so približno 30 % zaradi starih lokalnih vodovodov, ki so večinoma oporečne kvalitete. Problematična oskrba z vodo je na območju Križ – Šepulje – Tomaj, ki nima zadostnih količin vode.

(48)Na območju občine je manjši del prebivalcev priključen na kanalizacijsko omrežje. Obstoječa ČN in kanalizacijski sistemi v občini so: Sežana, Terminal Sežana in delno Lipica. Ločeni kanalizacijski sistem v Sežani pokriva 70 % naselja in je priključen na ČN. Ostala naselja imajo čiščenje odpadnih voda urejeno zgolj individualno z greznicami. Za območje občine je bil izdelan operativni program čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ki predvideva v programskem obdobju do leta 2017 izgradnjo ločenih (meteorne, fekalne) kanalizacijskih sistemov zaključenih s ČN za 22 naselij. Mesto Sežana sodi med območja naselij z obremenjenostjo med 2.000 PE in 10.000 PE in mora biti opremljena z javno kanalizacijo in čistilno napravo do

1. decembra 2015, do
2. decembra 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 95 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih. Ostalih 21 aglomeracij sodi med območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med 50 in 2.000 PE ter gostoto obremenjenosti z več kot 20 PE/ha in več kot 10 PE/ha, če gre za naselje na občutljivem ali vodovarstvenem območju. Ta območja morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do
3. decembra 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 80 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih. Gre za naselja oziroma aglomeracije: Lipica, Prelože pri Lokvi, Lokev, Orlek, Dane pri Sežani, Šmarje pri Sežani, Povir, Merče, Gorenje pri Divači, Štorje, Žirje, Pliskovica, Veliki dol, Kreplje, Dutovlje, Krajna vas, Šepulje (-Križ), Tomaj, Kopriva, Avber, Ponikve. Trenutno so izdelani načrti za nadgradnjo kanalizacijskega sistema v Sežani, izdelani pa so tudi načrti za kanalizacijske sisteme naselja Lokev ter aglomeracijo Križ-Šepulje. Za ostala naselja oziroma aglomeracije, še niso izdelane idejne zasnove omrežij ne prostorsko umeščene lokacije za potrebe tovrstne okoljske infrastrukture. Opremljanje naselij z kanalizacijskimi sistemi predstavlja za občino ogromen finančni zalogaj.

(49)Za ravnanje z odpadki v Občini Sežana skrbi Komunalno stanovanjsko podjetje Sežana. V občini je urejeno ločeno zbiranje odpadkov preko zbiralnic oziroma ekoloških otokov

(138)ter zbirni center za prevzem in razvrščanje v Sežani. Urejeno je tudi odlagališče nenevarnih odpadkov, ki ima regijski značaj, saj se tu odlagajo tudi odpadki občin Divača, Komen in Hrpelje - Kozina. Najbolj pereči problem predstavlja novo dolgoročnejše regijsko odlagališče, katerega lokacija še vedno ni znana, medtem pa se odpadki kraških občin odlagajo na odlagališču v Sežani, katerega prostorske možnosti so omejene. V območju kamnoloma Mali Medvejk je v letu 2009 začelo obratovati zbiranje in predelava gradbenih odpadkov.

(50)Na območju občine potekajo dela za položitev magistralnega optičnega kabla Ljubljana – Sežana – Koper ter optičnega telekomunikacijskega kabla na odseku Sežana – Dutovlje. 7. člen (možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)

(1)Gospodarstvo Ugodna prometna lega, vstop Slovenije v EU in Schengen, izgradnja avtoceste s posledičnim povečanjem prometnih tokov, ustvarja povpraševanje po industrijskih in poslovnih površinah predvsem v mestu Sežana. Občina ima ugodne možnosti za krepitev vloge proizvodnega in poslovnega središča ter posledično zaposlitvenega središča Krasa, s poudarkom na rasti števila delovnih mest predvsem v storitvenih dejavnostih. Obenem ima občina, s smotrnim načrtovanjem proizvodnih in poslovnih con, možnost ustvarjanja delovnih mest tudi izven občinskega centra ter s tem možnost krepitve drugih centrov v občini (Dutovlje, Lokev, Štorje, Povir).

(2)Turizem Bogate kulturne značilnosti in naravne danosti ter dobra dostopnost predstavljajo za občino izjemen potencial za turizem. Ob dejstvu, da varstveni režimi, predvsem na severnem in jugozahodnem delu, predstavljajo omejitve za večji razvoj drugih dejavnosti, predstavlja turizem, skupaj z poslovnimi in intelektualnimi storitvami, potencial za gospodarski razvoj. Gosto razporejeno turistično ponudbo je potrebno povezati v smiselno celoto s skupno turistično ponudbo in večjimi že vzpostavljenimi centri (Kobilarna Lipica, Škocjanske jame, Štanjel). Potrebno je vzpostaviti turistični informacijski sistem, ki bo oblikoval in tržil celotno ponudbo. Povezovanje znotraj območja Krasa omogoča celovitejši pristop za razvoj in promocijo turistične ponudbe predvsem v smislu rekreacije v naravi (pohodništvo, kolesarstvo, jamarstvo, konjeništvo), enogastronomske ponudbe, omrežja turističnih kmetij in nastanitvenih zmogljivostih v podeželskih naseljih, ki poleg ekonomskega učinka, omogočajo ohranjanje izjemne kulturne krajine in naselbinske dediščine. Posebno vlogo v razvoju turizma v občini mora prevzeti Lipica s svojo naravno in kulturno dediščino. Kvalitetna turistična promocija vpliva tudi na večjo privlačnosti prostora za bivanje.

(3)Gospodarska javna infrastruktura S posodobitvami regionalnega prometnega omrežja se bo zagotavljalo dobre povezanosti znotraj regije ter možnosti prostorskega razvoja na relacijah Sežana – Dutovlje – Kobdilj, Dutovlje – Občine ter Sežana – Lokev – Divača predvsem v smislu izgradnje potrebnih obvoznic mimo naselij. S posodobitvami na regionalnem in občinskem omrežju je potrebno v odnosu do občinskega središča zagotoviti boljšo dostopnost do le-tega predvsem iz severnega dela občine in območja Vrhe. S posodobitvijo oziroma z izgradnjo prečne cestne povezave predvsem v severnemu kraškem delu občine in na območju Vrhe se bo zagotovilo boljšo povezanost teh delov občine na avtocestno omrežje ter posledično zagotovilo večje možnosti njihovega prostorskega razvoja (Vrabče – Podnanos, Vrabče – Senožeče, Veliki Dol – Zgonik). Predvidena posodobitev železniškega omrežja predstavlja za občino dodatno možnost gospodarskega razvoja predvsem v smislu Sežane, kot prometnega vozlišča oziroma prometno logističnega terminala nacionalnega pomena. Obenem pa omogoča tudi razvoj železniškega javnega potniškega prometa. Možnosti prostorskega razvoja gospodarske javne infrastrukture vzpostavljene zaradi razvojnih potreb države/regije, morajo biti predvidene tako, da se obremenitve prostora ustrezno razmestijo glede na občutljivost prostora, s tem, da bo zagotovljeno želeno ohranjanje posameznih območij ter somerno razporejeno delovanje javnih služb izven zavarovanih ali varstvenih območij (zagotavljanje proizvodnje energentov – zlasti iz obnovljivih virov, zagotavljanje odlaganja oziroma obdelave odpadkov ipd.). Z opremljanjem obstoječih in načrtovanih stavbnih zemljišč z gospodarsko javno infrastrukturo in najsodobnejšo elektronsko komunikacijo bo občina lahko konkurirala ožjemu in širšemu (Ljubljana, Trst) tržišču, s tem pa bo dodan dodaten razvojni moment gospodarstvu v občini.

(4)Stanovanjska gradnja in urejanje naselij Zaradi teženj po poselitvi v vplivnem območju večjih urbanih središčih (Ljubljana, Koper, Trst), dobre dostopnosti, izjemnih naravnih kvalitet in pogojev bivanja ter potencialov gospodarskega razvoja, se v občini izkazujejo stalne potrebe po individualni stanovanjski in večstanovanjski gradnji, za katere je pričakovati, da se bodo še stopnjevale. S smotrnim načrtovanjem zemljišč za potrebe stanovanj lahko občina krepi policentričen razvoj omrežja naselij. Obenem pa ima možnost sanacije negativnega pojava neorganizirane gradnje ob nekaterih naseljih ter prenove stanovanjskega fonda. Ob tem je potrebno posebno pozornost posvetiti umeščanju zemljišč za stanovanjsko gradnjo in merilih zanjo v odnosu do obstoječih naselbinskih jeder, ki so v večini primerov zavarovani kot naselbinska dediščina ter predstavljajo posebno identiteto prostora.

(5)Oskrba in družbena javna infrastruktura V občini je potrebno zagotoviti možnosti prostorskega razvoja za oskrbne dejavnosti prednostno v načrtovanem omrežju naselij, kot tudi v naseljih, ki so delno urbanizirana. Osnovna javna družbena infrastruktura je v občini dobro razvita. Potrebno je zagotoviti prostorske možnosti za razvoj srednješolskih, višješolskih, visokošolskih programov in znanstveno raziskovalne dejavnosti ter študentskega doma. 8. člen (medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1)Občina Sežana predstavlja za sosednje občine Krasa zaposlitveno, oskrbno, izobraževalno, storitveno, ekonomsko ter zdravstveno središče. S sosednjimi občinami ima Občina Sežana skupno Območno razvojno agencijo, Razvojni program podeželja Krasa in Brkinov, večino javnih gospodarskih služb in nekatere službe občinske uprave. Občina se preko različnih projektov povezuje tako s sosednjimi občinami, kot tudi s kraškimi občinami v Italiji. Pomembno vlogo ima občina kot kulturno središče ne samo za sosednje občine, temveč tudi za sosednje slovenske občine na Krasu v Italiji.

(2)Občina se pretežno povezuje v smeri Sežana – Divača (Ljubljana – Koper), Sežana – Nova Gorica in Sežana – Koper – Trst, tako preko železniškega, avtocestnega omrežja kot sistema regionalnih prometnic. Dobre povezave ima občina tudi z občino Komen, na katero delno gravitira tudi severozahodni del občine, ter s čezmejnimi kraškimi občinami. Slabše je občina povezana z Občino Vipava ter čezmejno Občino Zgonik, delno zaradi reliefnih pregrad, delno zaradi državne meje, ki je zavrla razvojne procese prometnega omrežja območja.

(3)Občina Sežana je povezana z središčem nacionalnega pomena Koper (oziroma somestjem Koper – Piran – Izola) predvsem v zaposlitvenih, izobraževalnih, storitvenih, socialnih, zdravstvenih, ekonomskih in finančnih funkcijah. S tem območjem se občina povezuje preko Regijskega razvojnega centra.

(4)Občina je povezana tudi z regijskem središčem Trst v sosednji Italiji predvsem v zaposlitvenih, izobraževalnih in ekonomskih funkcijah. Sežana z okolico vse bolj postaja čezmejno somestje Trsta, saj urbana aglomeracija Trsta sega vse do meje in že vključuje območje občine Opčine s Fernetiči v Italiji, ki je v neposrednem stiku z mestom Sežana. Kljub temu ima občina še vedno močno prepoznavnost in vlogo v širšem regijskem prostoru.

(5)Zaradi zasičenosti obalnega prostora v Sloveniji ter urbanega prostora Trsta postaja Občina Sežana tudi ciljni prostor bivanja v območju.

(6)Sežana se skupaj z Divačo in Kozino ter čezmejnimi Fernetiči zaradi lege in razvoja prometne infrastrukture razvija v omrežje, ki tvori pomembno tranzitno – logistično središče vzdolž V. koridorja v zaledju strateških prometnih in logističnih središč širšega prostora (Trst, Koper, Ljubljana). II.2.2 Cilji 9. člen (cilji prostorskega razvoja) Optimalna ciljna projekcija števila prebivalstva do leta 2025 je ocenjena na 15.000 prebivalcev.

(1)Vloga občine v regiji – Mesto Sežana bomo, skladno s strategijo prostorskega razvoja Slovenije, prednostno razvijali kot središče regionalnega pomena. – Z razvojem prometno-logističnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter povezovanjem teh dejavnosti s sosednjimi območji, bomo prevzeli vodilno vlogo prometno-logističnega, proizvodnega in storitvenega centra v zaledju večjih centrov v širšem čezmejnem prostoru. – Prevzeli bomo vodilno vlogo pri razvoju turizma na območju Krasa ter krepili našo turistično vlogo v širšem čezmejnem območju Krasa. – Občino bomo še naprej krepili kot osrednje razvojno in zaposlitveno središča Krasa ter ob aktivnem medobčinskem sodelovanju kraških občin spodbujali razvoj celotnega območja.

(2)Poselitev – Mesto Sežana bomo krepili kot močno regionalno središče, ki vzpostavlja konkurenčen odnos v ponudbi delovnih mest z večjimi centri na obali ter v Italiji predvsem na področju prometno-logističnih, proizvodnih ter storitvenih dejavnostih obenem pa s sodobno zasnovanim mestom s kvalitetno ponudbo oskrbnih, storitvenih, družbenih, izobraževalnih, kulturnih, športnih in drugih dejavnosti, zagotavljali ugodne pogoje za bivanje in razvoj prebivalcev mesta. – Pritiske na poselitev bomo usmerjali preko ustrezno zasnovanega omrežja centralnih naselij, kar bo omogočilo krepitev vseh centrov v omrežju. Spodbujali bomo uravnotežen razvoj dejavnosti ter omogočali kvalitetne pogoje za bivanje na celotnem območju občine, vključno z demografsko ogroženimi območji. – Kulturno in naravno dediščino bomo vključevali v razvoj poselitve, kot enega ključnih elementov prepoznavnosti prostora občine ter kot vodilo za prenovo in razvoj naselij, obenem pa tudi pomembnega dejavnika gospodarskega razvoja.

(3)Gospodarstvo – Z razvojem sodobnih, visokotehnoloških proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti za mala in srednje velika podjetja ter razvojem prometno logističnih dejavnosti in prekomejnim povezovanjem s sorodnimi območji, bomo Sežano razvili v pomembno tranzitno-logistično središče vzdolž 5. koridorja. – Z razvojem sodobnih proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti v pomembnejših centralnih naseljih v občini bomo poskrbeli za uravnoteženo ponudbo kvalitetnih delovnih mest na celotnem območju občine. – Ohranjali in krepili bomo vlogo rudarstva (kamnarstva in kamnoseštva), kot pomembne gospodarske panoge v občini. – Ohranjali in razvijali bomo kmetijstvo ter ga v povezavi s turizmom razvijali v pomembno gospodarsko panogo v občini. – Kljub slabšim pridelovalnim pogojem je v Občini Sežana potrebno spodbujati ohranjanje in razvoj kmetijstva, ker se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine, biotsko raznovrstnost ter ohranjanje naravnih vrednot ob hkratnem preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč ter omejevanju požarne ogroženosti naselij. – Poglavitni cilj na področju razvoja podeželja je krepitev večnamenske vloge kmetijstva in gozdarstva. – Razvoj podeželja bo slonel na načelih trajnostnega gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi viri, ohranjanju kulturne in simbolne krajinske prepoznavnosti, varovanju okolja in biotske raznovrstnosti ter storitvenih in turističnih dejavnosti. – Turizem bomo v občini razvijali kot pomembno gospodarsko panogo s poudarkom na trajnostnih načelih.

(4)Turizem – Na celotnem območju občine vključno z območjem Vrhe bomo v naseljih omogočali razvoj turističnih dejavnosti, predvsem v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi prostora, s kmetijstvom povezanih dejavnosti, rekreativnimi in prostočasnimi dejavnostmi ter storitvenimi dejavnostmi na področju zdravstva. – Vzpostavili bomo krovno turistično organizacijo, ki bo združevala občinsko mrežo centrov turistične ponudbe v katerih bomo spodbujali razvoj turistične dejavnosti, v skladu z nosilnostjo prostora ter s cilji ohranjanja narave in kulturne dediščine v občini, ohranjanjem in razvojem kmetijstva, prenovo in revitalizacijo naselbinskih jeder naselij, ustvarjanjem kvalitetnih delovnih mesta ter zagotavljanjem kvalitetnih pogojev bivanja v naseljih. – Omogočili bomo razvoj sodobnega in privlačnega turističnega območja v okviru zavarovanega območja Kobilarne Lipica ter njenega vplivnega območja, ki se bo povezoval z drugimi stebri turizma na Krasu in na obali, kot tudi čezmejno ter postal gonilna sila turističnega razvoja občine. – Z ohranjanjem in valorizacijo naravne in kulturne dediščine na območju občine, sodobnimi arhitekturnimi in urbanističnimi rešitvami ter razvojem poslovnih dejavnosti bomo razvijali turistično vlogo Sežane kot pomembne turistične vstopne točke za širše območje ter center kvalitetne turistične ponudbe za tranzitne in poslovne goste. – Pliskovico bomo razvijali kot regionalno pomembno središče razvoja mladinskega turizma. – Na območju občine bomo spodbujali vzpostavitev regionalnega središča vezanega na specifično ponudbo tipičnih kraških proizvodov (teran, pršut). – Posodabljali in razvijali bomo vinsko cesto kot povezovalno in promocijsko os kraške kulture in ponudbe. – Omogočili bomo vzpostavitev geoparka Kras, v katerem bomo predstavili geološke in krajinske značilnosti kraškega prostora. – Posodabljali in razvijali bomo kolesarsko omrežje ter omrežja tematskih poti, kot sistema povezovanja raznolike ponudbe na celotnem območju občine in širše ter kot temeljno športno rekreacijsko ponudbo občine. – V sodelovanju s kraškimi občinami bo občina krepila razvoj turističnega območja Krasa ter spodbujala povezovanje le-tega s sosednjimi turističnimi območji v regiji in izven regije, čezmejno ter širše. – Spodbujali bomo razvoj raznolike ponudbe nočitvenih kapacitet v občini, s poudarkom vključevanja teh kapacitet v območja naselbinske dediščine. – Spodbujali bomo programsko navezovanje turistične dejavnosti na varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(5)Gospodarska javna infrastruktura – S posodobitvami in razvojem prometnega sistema v Sežani bomo omogočili učinkovito prometno infrastrukturo za prestrukturiranje in širitve proizvodnih območij ter povezovanje le teh s preko mejnim območjem. – V okviru celovite prometne ureditve Sežane bomo zasnovali sodoben in učinkovit trajnostni sistem prometnega povezovanja, mirujočega prometa, ter kolesarskih in pešpoti. – S posodobitvami na regionalnem, občinskem in mestnem sistemu prometnic bomo razbremenili prometno obremenitev centra in stanovanjskih območij v Sežani, izboljšali dostopnost območja Kobilarne Lipica do avtocestnega priključka ter omogočili kvalitetnejšo medsebojno povezavo centralnih naselij v občini. – S posodobitvami in prenovo na regionalnem cestnem omrežju bomo izboljšali prometno dostopnost znotraj občine ter tako omogočili kvaliteten razvoj centralnih naselij (Dutovlje, Tomaj, Lokev). – Izboljšali bomo dostopnost in možnost povezovanja na hitre prometne povezave za območja demografske stagnacije, tj. za območja severnega dela Krasa ter Vrhe, s posodobitvijo in izgradnjo novih občinskih prometnic na relacijah Veliki Dol – Zgonik in Štorje – Vrabče – Podnanos, Vrabče – Senožeče. – Izboljšali bomo prometne ureditve naselij ter pristopili k zagotavljanju ustrezno zasnovanega prometnega režima v naseljih, ki bo zagotavljal ustrezno zasnovan sistem dostopnih in zbirnih poti, urejeno priključevanje in križanje prometnic, ustrezno zasnovan sistem varnih pešpoti v naseljih vključno z varnimi prehodi za pešce ter ustrezno urejene in zadostne površine za mirujoči promet. – Spodbujali bomo razvoj in povezovanje javnega avtobusnega in železniškega potniškega prometa na celotnem območju občine. – Skladno s cilji in prioritetami prostorskega razvoja občine bomo s programom opremljanja zemljišč zagotavljali ustrezno komunalno opremljanje zemljišč. – Skrbeli bomo za trajnostno ravnanje z odpadki ter sodelovali pri vzpostavljanju regijskega sistema z ravnanjem z odpadki.

(6)Stanovanjska gradnja in urejanje naselij – Občina bo povpraševanje po stanovanjski gradnji usmerjala po principu zagotavljanja uravnoteženega razvoja omrežja naselij na celotnem območju občine, skladno z njihovo vlogo v omrežju, zastavljenimi cilji gospodarskega razvoja, prostorskih možnosti za širitev naselij tudi v odnosu na izjemno kulturno krajino občine ter potrebi po sanaciji območij neorganizirane gradnje v naseljih. – S prostorskimi akti (tako strateškimi kot izvedbenimi) bomo podobo Sežane načrtno usmerjali v sodoben mestni videz, z vsemi elementi sodobnih urbanističnih in arhitekturnih rešitev, ki bodo tako funkcionalno kot estetsko poudarjali mestni značaj, obenem pa ohranjali prepoznavnost izvornega naselbinskega jedra naselja ter zagotavljali ugodne pogoje za bivanje. – Z načrtovanjem sodobnih elementov izgradnje in arhitekturno/urbanističnih elementov prenov ob upoštevanju ohranjanja arhitekturne identitete vaških jeder bo občina izboljšala podobo urbanih naselij Dutovlje in Lokev. – Z zaokroževanjem in zgoščevanjem ter omogočanjem oblikovanja kvalitetnih urbanističnih in arhitekturnih rešitev bomo sanirali negativen pojav neorganizirane gradnje v naseljih Dane pri Sežani, Šmarje pri Sežani, Tomaj, Križ in Šepulje ter ohranjali prepoznavnost njihovih izvornih podeželskih jeder. – Stanovanjsko gradnjo bomo spodbujali tudi v naseljih na demografsko ogroženih območjih, medtem, ko bomo v ostalih naseljih prednostno spodbujali prenovo obstoječega stavbnega fonda naselij ter omogočali stanovanjsko gradnjo v omejenem obsegu, predvsem glede na potrebe avtohtonega prebivalstva. – Upoštevali bomo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, čisto okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov bomo zagotovili racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanih središčih, varčevanje z energijo in racionalno porabo sredstev. – V naseljih z urbanizacijo (intenzivno in zmerno) bomo zagotavljali ustrezno zasnovana območja zelenih površin, preko katerih bomo omogočali kvalitetne ter varne peš in kolesarske povezave med ključnimi območji dejavnosti znotraj naselja. Zagotavljali bomo potrebna območja za potrebe rekreacije, otroških igrišč, oddiha ipd. obenem pa z njimi omogočali kvalitetno soustvarjanje urbanega značaja naselij. Nova stanovanjska območja bomo grupirali v manjše soseske, ki z zasnovo težijo k socializaciji skupnosti.

(7)Oskrba in družbena javna infrastruktura – S spodbujanjem razvoja upravnih, centralnih, oskrbnih, kulturnih, športnih, izobraževalnih, zdravstvenih funkcij ter funkcij socialnega varstva bomo še vnaprej krepili vlogo Sežane kot pomembnega regionalnega središča. – Omogočili bomo uravnotežen dostop do osnovne oskrbe za prebivalce v celotnem območju občine. – Na območju celotne občine bomo ohranjali in razvijali obstoječo družbeno infrastrukturo v skladu s predvidenim razvojem naselij ter omogočili razvoj športno rekreativnih dejavnosti tudi v povezavi s turizmom.

(8)Krajina in varstvo narave – Ohranjanje in razvoj krajinskega območja Lipica s prepoznavnimi značilnostmi na način, ki ohranja celovito prepoznavnost. – Ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti ter ohranjanje habitatnih tipov. – Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih območjih. – Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in ohranitev naravnega ravnovesja na EPO.

(9)Splošni cilji – Cilj prostorskega razvoja je varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. II.2.3 Prioritete uresničevanja ciljev 10. člen (prioritete uresničevanja ciljev) Prioritete uresničevanja ciljev v smislu zagotavljanju prostorskih možnosti določamo v naslednjem vrstnem redu:

(1)Gospodarstvo: – Zagotavljanje prostorskih možnosti za izvedbo prestrukturiranja obstoječih proizvodnih površin na območju gospodarske cone Sežana, prestrukturiranje in širitev proizvodnih in prometno-logističnih površin na območju gospodarske cone Sežana Terminal in Zahod. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za širitev proizvodnih površin na območju južno od železnice (Sežana Jug) ter površin za poslovne dejavnosti (Sežana Sever) na območju severno od avtoceste. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj kamnarstva in kamnoseštva, kjer so širitve kamnolomov usmerjene v obstoječe lokacije izkoriščanja ter v lokacije, ki so bile aktivne v preteklih obdobjih. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj obstoječih in novih območij industrijskih in gospodarskih con ter zagotavljanje ustrezne prometne in komunalne infrastrukturne opremljenosti le teh v naseljih Dutovlje, Lokev, Šepulje in Štorje. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za ohranjanje in razvoj manjših gospodarskih dejavnosti znotraj naselij, ki niso moteče in prekomerno ne obremenjujejo komunalne infrastrukture naselij. – Omogočanje gradnje za kmetijske potrebe znotraj naselja, kot tudi zagotavljanje površin za kmetijsko proizvodnjo izven naselij, kolikor te dejavnosti ni možno razvijati v okviru naselja.

(2)Turizem: – Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj turističnega središča Lipica, predvsem ustreznejše navezave na avtocestno omrežje (nova prometna povezava preko železnice na avtocestni priključek Sežana zahod in regionalno cesto Sežana – Lokev), ustreznih prometnih površin za avtobusna parkirišča ter ureditev dostopnih točk z vseh treh smeri dostopa v zavarovano območje ter povezovanje Lipice preko Lokve do Škocjanskih jam. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za hotelske in gostinske dejavnosti na zahodnem delu mesta Sežane. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj turističnih in sorodnih dejavnosti (centralnih dejavnosti) v naseljih in njihovih širših območjih: Pliskovica, Tomaj, Dutovlje, Lokev in Štorje. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za vzpostavitev geoparka Kras ter za vzpostavitev osnovne turistične infrastrukture (dostopne točke, parkirišča, sanitarije), ter peš in kolesarskih povezave, tudi s Krasom v Italiji. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za vzpostavitev kampa s parkiriščem za avtodome. – Zagotavljanje možnosti razvoja nočitvenih kapacitet znotraj naselbinskih jeder naselij. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za ohranjanje in razvoj turističnih kolesarskih in pešpoti. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za vzpostavitev turistično informacijskih centrov, info točk kot tudi vstopnih točk na mejnih prehodih.

(3)Gospodarska javna infrastruktura: – Zagotavljanje prostorskih možnosti za celovito prometno ureditev mesta Sežana. Ta vključuje tako potrebe prečnih prometnih povezav in čezmejnih prometnih povezav za razvoj gospodarskih dejavnosti, kot tudi potrebe povezovanja različnih območij dejavnosti z območji za stanovanja s sistemom prometnic, kolesarskih in pešpoti ter ustreznim sistemom zagotavljanja potrebnih parkirnih površin ob tem, da se poglavitne javne površine uredi v trge. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za prometno povezavo med avtocestnim priključkom Sežana Zahod in regionalno cesto Sežana – Lokev (Lipica). – Zagotavljanje prostorskih možnosti za prometne koridorje obvoznic za naselja Tomaj, Dutovlje, Lokev ter njihovo celovito prometno ureditev (dostop do proizvodnih območij, parkirne površine, peš in kolesarske poti, urejena križišča). – Zagotavljanje prostorskih možnosti za prometno povezavo med centralnimi naselji Štorje, Povir in Lokev. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za čezmejno prometno povezavo Veliki Dol – Zgonik. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za vzpostavitev ustreznega prometnega režima v naseljih. – Zagotavljanje ustrezne kanalizacijske, telekomunikacijske ter energetske opremljenosti, skladno s cilji prostorskega razvoja, prednostno na območjih centralnih naselij Sežana, Dutovlje, Lokev in turističnega območja Lipica ter v naseljih v katerih je v preteklosti prišlo do večjega obsega stanovanjskih gradenj brez ustrezne nadgradnje s primerno komunalno infrastrukturo (Križ, Šepulje, Tomaj, Štorje, Šmarje pri Sežani, Dane pri Sežani). – Posodobitev in razvoj javnega potniškega in avtobusnega prometa na celotnem območju občine, vključno z zasnovo mestnega in obmestnega javnega potniškega prometa.

(4)Stanovanjska gradnja in urejanje naselij: – Zagotavljanje prostorskih možnosti za poslovno-stanovanjsko gradnjo in večstanovanjsko gradnjo višje gostote v osrednjem delu mesta Sežana v povezavi s centralnimi funkcijami in oskrbnimi dejavnosti ter v ustreznem višinskem razmerju do starega jedra mesta in mestnih dominant ter razvojem centralnih dejavnosti vzdolž glavne mestne osi (Partizanska cesta) v Sežani. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za strnjeno individualno stanovanjsko gradnjo in/ali večstanovanjsko gradnjo nižje gostote v jugovzhodnem delu mesta (širitev Novega naselja in vzhodno od regionalne ceste Sežana – Lokev) ob hkratnem zagotavljanju ustreznih prometnih povezav ter razmestitve osnovnih oskrbnih dejavnosti. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za celovito zasnovana območja zelenih površin v mestu Sežana preko katerih se omogoča kvalitetne ter varne peš in kolesarske povezave med ključnimi območji dejavnosti znotraj naselja, zagotoviti potrebna območja za rekreacijo, otroška igrišča, oddih ipd. obenem pa z njimi omogočati kvalitetno soustvarjanje urbanega značaja naselij. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za strnjeno individualno stanovanjsko gradnjo in/ali večstanovanjsko oziroma poslovno stanovanjsko gradnjo nižje gostote vzdolž vzhodne strani regionalne prometnice v Dutovljah ob hkratnem zagotavljanju ustreznih peš in kolesarskih povezav med območjem izvornega jedra naselja ter območjem centralnih in proizvodnih dejavnosti ob železniški postaji. – Zgoščevanje in zagotavljanje primerne komunalne opremljenosti, dostopa do osnovne oskrbe, vzpostavitev primerne prometne ureditve ter oblikovna sanacija v odnosu do izvornih območij naselbinskih jeder ter kulturne krajine v območjih neorganizirane gradnje v naseljih Dane pri Sežani, Šmarje pri Sežani, Tomaj, Križ, Šepulje in Lokev.

(5)Oskrba in družbena javna infrastruktura: – Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj oskrbnih dejavnosti tako na nivoju regionalnega centra, kot za potrebe posameznih stanovanjskih območij znotraj mesta, razvoj srednješolskih, višješolskih in visokošolskih programov ter razvoj znanstveno raziskovalne dejavnosti s pripadajočo nastanitveno infrastrukturo za potrebe študentov v Sežani. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Pliskovici. – Zagotovitev prostorskih možnosti za razvoj zdravstvenih dejavnosti na območju mesta Sežana v obliki nadgradnje programa bolnišnice Sežana in rezervata za zdravstveni dom v Sežani. – Zagotovitev prostorskih možnosti za razvoj športnih dejavnosti na območju mesta Sežana. II.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE 11. člen (prednostna območja za razvoj dejavnosti)

(1)Gospodarstvo – Občina bo krepila moč Sežane kot mesta, ki poleg bivalnega središča opravlja vlogo regionalnega gospodarskega, poslovnega in zaposlitvenega centra širšega območja regije, hkrati pa izboljšuje tudi svojo kulturno in turistično vlogo v širšem gravitacijskem območju. – Prednostno območje za razvoj gospodarstva je mesto Sežana, kjer se omogoča ohranjanje in posodobitev obstoječih industrijskih območij ter širitev le-teh tudi v povezavi z območji za potrebe logističnih dejavnosti na območju suhozemnega terminala ter južno od železnice. Omogoča se postopno prestrukturiranje območij za industrijo, kjer se industrija postopoma opušča, v območja gospodarskih con s pretežno obrtnimi in tehnološko intenzivnimi dejavnostmi na območju severno od Partizanske ceste med avtocesto, cesto za Lenivec ter avtocestnim priključkom Sežana zahod. Prostorske možnosti za gospodarsko cono se omogočajo tudi na območju zahodno od avtocestnega priključka Sežana zahod severno od avtoceste. – Izven mesta Sežane je prednostno območje za razvoj gospodarskih dejavnosti v naselju Dutovlje ter v manjši meri tudi v Lokvi in Štorjah. Omogoča pa se tudi razvoj proizvodnih dejavnosti v okviru obstoječih proizvodnih dejavnosti v Šepuljah ter manjša proizvodna območja za potrebe lokalnega obrtništva v celotni občini. – Prednostna območja za širitve kamnolomov so obstoječe lokacije izkoriščanja ter lokacije, ki so bile že aktivne, s tem da se izkoriščanje arhitekturnega kamna usmerja v podzemno pridobivanje. – Zaradi potrebe po omejevanju zaraščanja kmetijskih površin ter ohranjanja kulturne krajine se omogoča ohranjanje in razvoj kmetijskih dejavnosti na celotnem območju občine.

(2)Turizem – Zaradi izjemne kulturne krajine z izrazito naselbinsko in drugo kulturno dediščino ter naravnimi danostmi, ki predstavljajo identiteto občine in so obenem (poleg dostopnosti) ena od ključnih privlačnosti za poselitev v občini, je celotno območje občine prednostno območje za razvoj turizma. – Prednostno se območja za razvoj turističnih dejavnosti zagotovijo v naseljih Sežana, Lipica, Pliskovica, Tomaj, Dutovlje in Lokev. V Sežani se prednostno razvijajo turistične storitve za potrebe razvoja poslovnega turizma ter zagotavljanja nočitvenih kapacitet za tranzitne goste, obenem pa se nadgrajuje turistično ponudbo samega mesta tudi v smislu izhodiščne turistične točke za celotno občino in širše (Informacijski center Krasa, učna pot Tabor, Mestna učna pot kulturne in naravne dediščine mesta Sežana, Botanični vrt, vinska klet Vinakras Sežana, Kosovelov dom, TIC, Kosovelova spominska soba…). V Pliskovici se omogoči prostorske možnosti za širitev turistične ponudbe mladinskega hotela in CŠDO v povezavi s prezentacijo domačih obrti, v Dutovljah se omogoči razvoj Bunčetove domačije, TIC in prireditveni prostor, Tomaj se poleg ureditev ob Kosovelovi domačiji razvija kot osrčje dežele terana. V Lipici se omogoči prostorske možnosti za razvoj turistične infrastrukture, potrebne za ustrezen turistični razvoj zavarovanega območja. Omogoča se tudi umestitev muzeja kamnarstva in kamnoseštva v območju kamnolomov Lipica. – V ostalih naseljih se razvoj turističnih dejavnosti v smislu turističnih kmetij, enogastronomske ponudbe, prenočitvenih kapacitet v obliki sob, apartmajev, posameznih počitniških hiš, gostišč, kot tudi storitvenih dejavnosti povezanih z oskrbnimi, zdravstvenimi, izobraževalnimi, in prostočasnimi dejavnosti povezanimi predvsem z starejšimi in mladimi, omogoča v okviru naselbinskih jeder oziroma na območjih površin podeželskega naselja in centralnih dejavnosti. Prednostno v naseljih Dutovlje, Tomaj, Lokev in Pliskovica. – Območje Gropajske gmajne se nameni predstavitvi značilnih kraških pojavov in procesov brez večjih prostorskih ureditev, na celotnem območju občine se omogoči vzpostavitev Geoparka Kras. – Občina ohranja in zagotavlja prostorske možnosti za ohranjanje in razvoj turistične kolesarske mreže ter omogoča ohranjanje in razvoj rekreacijskih in tematskih pešpoti.

(3)Gospodarska javna infrastruktura – Za zagotavljanje kvalitetnih površin tako za gospodarske, centralne in druge dejavnosti, kot za bivanje oziroma razvoj sodobnega urbanega središča, je potrebno v Sežani pristopiti k celovitemu prometnemu urejanju mesta. – V poglavitnih smereh gospodarskega in poselitvenega razvoja, to je v smeri regionalnih prometnic Sežana – Dutovlje – Štanjel in Sežana – Lokev – Divača je potrebno zagotoviti ustrezno prometno dostopnost z izgradnjo obvoznic Tomaj, Dutovlje in Lokev oziroma omogočiti celovito prometno ureditev v teh naseljih. – Potrebno je zagotoviti prostorske možnosti za izvedbo kanalizacijskih sistemov s pripadajočimi čistilnimi napravami v vseh naseljih oziroma aglomeracijah, ki jih predvideva operativni program opremljanja in odvajanja odpadnih vod v Občini Sežana. Prednostno je potrebno zagotoviti dokončanje kanalizacijskega sistema na območju mesta Sežana, na območjih centralnih naselij, v naseljih kjer se predvideva razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti ter v naseljih z večjimi obstoječimi ali predvidenimi območji stanovanjske gradnje. To so predvsem naselja Dutovlje, Lokev, Lipica, Štorje, Povir, Tomaj, Šepulje, Križ, Dane pri Sežani in Šmarje pri Sežani. – Izboljšati je potrebno dostopnost turističnega območja Lipice z izgradnjo povezovalne ceste med priključkom Sežana Zahod preko železnice na regionalno cesto Sežana – Lokev.

(4)Stanovanjska gradnja in urejanje naselij – Večstanovanjsko in poslovno-stanovanjsko gradnjo prednostno usmerjamo predvsem v Sežano, kjer s to tipologijo gradnje ob zagotavljanju kvalitetnih bivalnih pogojev in dostopnosti do oskrbnih, storitvenih, rekreacijskih in družbenih dejavnosti ter bližino delovnih mest ustvarjamo videz sodobnega mesta. – Večja območja za stanovanjsko gradnjo pretežno individualno gradnjo ter v povezavi s poslovnimi stavbami v manjšem obsegu, omogočamo v Dutovljah in Lokvi, kjer ob ureditvi prometnih in javnih površin ter prenovi naselbinskih jeder ustvarjamo urejen in sodoben urbani videz naselij. Območja oblikujemo na način, da ostaja izvorno jedro prepoznavno ter ohranja vlogo centra naselja. – Individualno stanovanjsko gradnjo usmerjamo v območja naselij Dutovlje, Lokev, Dane pri Sežani, Šmarje pri Sežani, Tomaj, Križ, kjer je izrazit pojav neorganizirane gradnje. Z zgoščevanjem ter oblikovnimi rešitvami saniramo njihovo pojavnost v prostoru, omogočamo ustrezno komunalno opremljenost ter vzpostavljamo odnos do izvornih naselbinskih jeder. – Individualno stanovanjsko gradnjo usmerjamo prednostno tudi v večja pretežno podeželska naselja na območju Štorij z okolico (Štorje, Majcni, Avber, Ponikve) predvsem zaradi demografske ogroženosti območja. – V vaških jedrih z usmerjenimi prenovami stavbnega fonda in umeščanjem primernih dejavnosti (turizem, centralne dejavnosti) ob upoštevanju kulturne dediščine, izboljšujemo aktivnosti posameznih vasi.

(5)Oskrba in družbena javna infrastruktura – Razvoj osnovnih oskrbnih dejavnosti je potrebno prednostno spodbujati tako v stanovanjskih območjih v Sežani kot v celotnem omrežju centralnih naselij oziroma v naseljih, kjer je v preteklem obdobju prišlo do večjega obsega stanovanjske gradnje. Prednostno so to naselja: Dutovlje, Lokev, Križ, Pliskovica, Štorje, Povir. – Da bi omogočili kvalitetne bivanjske pogoje in posledično omogočili demografski razvoj v demografsko ogroženem območju Vrhe bomo površine za razvoj oskrbnih dejavnosti oziroma centralnih dejavnosti omogočali tudi v Štjaku oziroma Vrabčah. – Ohranjali in prenavljali bomo kapacitete obstoječe družbene infrastrukture na celotnem območju občine, izgradnjo novih objektov družbene javne infrastrukture pa usmerjali pretežno v Sežano, Dutovlje in Lokev. 12. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselja)

(1)Občina Sežana bo spodbujala razvoj policentričnega omrežja naselij, ki ga tvori štiristopenjsko strukturirano omrežje središča regionalnega pomena, pomembnejših lokalnih središč, lokalnih središč ter oskrbnih naselij.

(2)Mesto Sežana predstavlja ključno razvojno območje za širši prostor Krasa, ki se še naprej krepi kot regionalno središče oziroma kot osrednje upravno in zaposlitveno središče ter središče oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti. Središče se funkcionalno povezuje z nacionalnim središčem Koper (Izola – Piran), Novo Gorico, Ljubljano in Trstom. Središče ohranja in krepi tudi vlogo kulturnega središča čezmejnega kraškega prostora.

(3)Kot pomembnejše lokalno središče se bo razvijalo naselje Dutovlje, kjer je potrebno krepiti njegovo vlogo pomembnejšega zaposlitvenega središča kot tudi krepiti oskrbne, storitvene ter družbene funkcije naselja, ki so pomembne za razvoj širšega severnega kraškega dela občine, ter zmanjšujejo izrazito gravitacijsko moč Sežane v severnem delu vzdolž regionalne prometnice Sežana – Dutovlje (-Štanjel – Nova Gorica).

(4)Kot lokalno središče s specifičnim razvojnim potencialom se razvijata funkcionalno povezani naselji Lokev – Lipica. Lipica krepi svojo vlogo regijskega turističnega središča, ki omogoča ponudbo in razvoj kvalitetnih delovnih mest ter nekaterih storitvenih in družbenih funkcij, medtem ko se v naselju Lokev poleg oskrbnih, storitvenih in družbenih funkcij razvija tudi vloga zaposlitvenega središča. Skupaj naselji tvorita somestje, ki zmanjšuje gravitacijsko moč mesta Sežane v južnem delu občine.

(5)Kot lokalna središča se v občini razvijajo funkcionalno povezana naselja Tomaj – Križ – Šepulje, ter naselji Povir in Štorje. – Za funkcionalno povezana naselja Tomaj – Križ – Šepulje je potrebno ob ohranjanju izrazite kraške identitete (naselbinska jedra v povezavi s prepoznavno kulturno krajino) zagotoviti možnosti razvoja kvalitetnih delovnih mest ter predvsem oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti. Z ustreznimi urbanističnimi in prometnimi rešitvami jih povezujemo na način, da skupaj ustvarjajo krepko lokalno središče, tako za svoje neposredno gravitacijsko območje, kot tudi za naselja zahodnega dela Krasa oziroma severnega dela in območja Vrhe. V Tomaju spodbujamo razvoj oskrbnih in nekaterih storitvenih in družbenih dejavnosti, obenem pa spodbujamo razvoj turističnih in kulturnih dejavnosti v povezavi z enogastronomsko ponudbo območja, možnostjo športno-rekreativnih dejavnosti ter bogate kulturne dediščine. Šepulje in Križ tvorita enovito urbano naselje, kjer v Šepuljah krepimo tudi vlogo zaposlitvenega središča, medtem ko v Križu zagotavljamo predvsem osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti. – V lokalnem središču Povir krepimo razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter zaposlitvenih možnosti za potrebe lokalnega gravitacijskega območja ter zmanjšanja gravitacijskega vpliva mesta Sežane in Divače. – V lokalnem središču Štorje krepimo razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter zaposlitvenih možnosti za potrebe ohranjanja prebivalcev širšega območja vzhodnega kraškega dela ter območja Vrhe. V središču spodbujamo tudi razvoj turističnih dejavnosti predvsem v povezavi z enogastronomsko ponudbo in izhodišča za športno rekreativne dejavnosti na širšem območju vzhodnega Krasa in območij Vrhe.

(6)Kot oskrbna naselja se razvijajo funkcionalno povezani naselji Pliskovica – Veliki dol, Štjak in Vrabče. Razvoj oskrbnih naselij spodbujamo predvsem z namenom ohranjanja prebivalstva ter zagotavljanja možnosti za vzpostavitev privlačnejših pogojev za bivanje v demografsko ogroženih delih občine. – Funkcionalno povezani naselji Pliskovica – Veliki dol krepimo kot oskrbni naselji, v katerih spodbujamo predvsem razvoj osnovnih oskrbnih dejavnosti ter razvoj turističnih in centralnih dejavnosti, obenem pa tudi razvoj kmetijskih in s kmetijstvom povezanih dejavnosti. – Štjak in Vrabče krepimo kot oskrbni naselji v katerih spodbujamo predvsem razvoj osnovnih oskrbnih dejavnosti ter storitvenih dejavnosti v povezavi s ponudbo kulturne dediščine ter športno rekreativnih dejavnosti, omogočamo pa tudi razvoj lokalnega obrtništva.

(7)V ostalih naseljih se ohranja pretežno podeželskih značaj, kjer se stanovanjske funkcije dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi. 13. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1)Osrednjo prometno razvojno os bo v občini tudi naprej predstavlja avtocestna povezava Divača (Gabrk) – Sežana – Fernetiči – Trst (Benetke) ter posodobljena mednarodna železniška povezava Trst – Sežana – Ljubljana, ki predstavljajo del t.i. V. koridorja, na katerem mesto Sežana predstavlja prometno logistični terminal nacionalnega pomena.

(2)Za dolgoročen in uravnotežen razvoj občine, kot tudi za potrebno prestrukturiranje mesta Sežana, so pomembne kvalitetne povezave in posodobitve na obstoječem omrežju predvsem regionalnih cest in sicer v smislu povezovanja le-teh z avtocestnim sistemom ter sistemom mestnih ulic v Sežani, kot tudi v smislu posodobitev regionalnih prometnih vozlišč ter izgradnjo obvoznic naselij, ki predstavljajo tudi razvojna središča občine. Ključna prometna vozlišča v občini poleg Sežane predstavljajo še naselja Dutovlje, Štorje in Lokev. Lokalna prometna vozlišča pa predstavljajo naselja Dol pri Vogljah, Krajna vas, Dobravlje, Kazlje, Štjak, Vrabče, Šepulje in Povir.

(3)S predvidenimi posodobitvami na železniškem omrežju mednarodnega pomena ter z elektrifikacijo regionalne proge Nova Gorica – Dutovlje – Sežana se bodo povečale možnosti za razvoj učinkovitejšega potniškega prometa na tej osi, ter povečale možnosti gospodarskega razvoja v naselju Dutovlje.

(4)Glavni kolesarski povezavi tvorita južna kraška transverzala, ki poteka preko naselij Veliki dol – Pliskovica, Dutovlje, mimo naselja Kreplje, skozi Sežano ter nadaljuje pot mimo Lipice, naselja Lokev proti Divači ter severna medobčinska povezava, ki se navezuje na severno kraško trazverzalo (Komen – Kobdilj – Ajdovščina) pri naselju Krtinovica ter nadaljuje preko naselij Štjak, Vrabče v smeri proti Dolnji vasi in Senožečam. Na glavni kolesarski povezavi se navezuje sistem vzporednih in prečnih kolesarskih povezav, ki tvorijo prepleten sistem turističnih kolesarskih poti.

(5)Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave in načrtovane glavne kolesarske poti, kakor tudi za načrtovane priključne ceste na obstoječe in načrtovano javno cestno omrežje. 14. člen (druga, za občino pomembna območja)

(1)Druga za občino pomembna območja so: – Območje črpališča v Brestovici pri Komnu v občini Komen, kot primarnega vodnega vira za občino ter priključitev na tržaški vodovod na Fernetičih; – Varovano območje Kobilarne Lipica kot kulturnega spomenika izjemnega pomena za Republiko Slovenijo; – Prometno logistično proizvodno območje Fernetičev tik ob slovensko-italijanski meji v Sežani; – Območje Centra za ravnanje z odpadki CERO z odlagališčem nenevarnih odpadkov ob občinski cesti Sežana – Vrhovlje; – Potencialna območja regionalnega odlagališča odpadkov na območju regije (GOJUP); – Območje prometnega vozlišča v Divači in Kozini; – Območja predlaganega kraškega regijskega parka v in izven meja občine; – Območje naravne vrednote Brestoviški dol; – Območja Nature 2000, vključno z posebnimi območji varstva po Uredbi o dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), (Uradni list RS, št. 43/08) brez vključitve mesta Sežana; – Potencialno območje Športnega parka, v sklopu katerega je umeščen Center varne vožnje s spremljajočimi združljivimi programi kot so vadbene površine za usposabljanje gasilskih in reševalnih služb, rekreacijski poligoni ipd; – Območja izjemnih krajin Dutovlje – Tomaj in Lipica. 15. člen (urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)

(1)Za urbano središče Sežane je bila izdelana Urbanistična zasnova mesta Sežana (Uradni list RS, št. 75/04, 105/05) ter osnutek predloga Sprememb in dopolnitev urbanistične zasnove mesta Sežana. Za območje Sežana se bo izdelal nov urbanistični načrt, ki bo temeljil na strategiji prostorskega razvoja celotne občine in usmeritvah podanih v Urbanistični zasnovi ob upoštevanju razvojnih potreb.

(2)Za širše območje Dutoveljsko Tomajskega krasa se kot podlago za podrobnejše urejanje območja priporoča izdelavo posebne strokovne podlage v obliki krajinskega načrta. – Zaradi izjemnega prepleta naravnih in kulturnih kakovosti ter prepoznavnosti in visoke stopnje ohranjenosti kulturne krajine Krasa, katere značilnost je preplet naravnih in ustvarjenih sestavin prostora, ter zaradi prisotnosti različnih potreb za razvoj dejavnosti v prostoru ter zahtev za varstvo različnih sestavin prostora je za območje severnega kraškega dela potreben kompleksen pristop ter izdelava krajinskega načrta. – Okvirne meje ureditvenega območja krajinskega načrta predstavljajo občinska in državna meja na zahodu in severu občine, krajinska meja z območjem doline reke Raše ter regionalna cesta Sežana – Štorje na jugu. V ureditveno območje se v celoti vključujejo tudi območja naselij Voglje, Dol pri Vogljah in Vrhovlje ter območje naselja Štorje, Dane pri Sežani in Šmarje pri Sežani. II.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE 16. člen (razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1)Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena bomo še nadalje razvijali v skladu s potrebami gospodarskega in širšega družbenega razvoja, upoštevaje danosti in omejitve v prostoru ter gospodarno porabo javnih sredstev. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in telekomunikacijsko ter energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.

(2)Z razvojem prometne infrastrukture bomo podpirali razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višjega ranga.

(3)Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.

(4)Območja za gradnjo večjih infrastrukturnih omrežij, naprav in objektov se lahko urejajo z OPPN, tudi če obveznost priprave OPPN ni določena z OPN. II.4.1 Prometna infrastruktura 17. člen (cestna infrastruktura)

(1)Na območju mesta Sežane se postopoma izvaja potrebne posodobitve cest in predvidene prometne povezave skladno z zasnovo prometne ureditve podane v okviru urbanistične zasnove mesta Sežana oziroma zasnovo sprememb urbanistične zasnove. V okviru prometne ureditve mesta Sežana se zagotovi koridor cestnih povezav med avtocestnim priključkom Sežana Zahod in RT Sežana – Lokev ter potrebne prečne povezave za razvoj poslovnih in proizvodnih območij ter prometno logističnega terminala.

(2)Predvidi se koridor cestne povezave na regionalni cesti R1 204 Sežana Dutovlje Štanjel predvsem zaradi kritičnih odsekov v Tomaju in Dutovljah. Do izgradnje novih cestnih povezav se zagotavlja potrebne posodobitve na regionalni cesti R1-204 Sežana-Dutovlje-Štanjel.

(3)V Dutovljah se v okviru obvoznice R1-204 rešuje tudi potek regionalne ceste R3-619 Dutovlje – Repentabor ter navezave le te na R3-618 Dutovlje – Komen in R1 Dutovlje – Sežana.

(4)Ob naselju Lokev se predvidi koridor cestne povezave na regionalni cesti R1-205 Divača – Lokev – Lipica. V sklopu rešitev koridorja cestne povezave naselja Lokev se načrtuje tudi rekonstrukcija in posodobitev križišča med R1-205 in RT-934 Lokev – Sežana oziroma ustrezne povezave med RT-934 Lokev-Sežana ter R1-205 Divača-Lokev-Lipica izven območja obeh spomenikov državnega pomena – Kobilarne Lipica in Kraške kulturne krajine v Lipici.

(5)Izvede se posodobitve občinske ceste Štorje – Vrabče – Podnanos, občinske ceste Križ-Dobravlje in Štjak – Vrabče – Dolenja vas ter rekonstrukcija nekategorizirane povezave med naseljema Dolenje-Ravnje. Predvidi se nova občinska prometna povezava Štorje – Povir – Lokev.

(6)Predvidi se nova čezmejna občinska prometna povezava Veliki dol – Zgonik (Italija).

(7)Na evidentiranih prehodih, na katerih se vrši masovna selitev dvoživk v času razmnoževanja in priprave na zimovanje, naj se v primeru rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih del načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke. To velja predvsem za rekonstrukcije cest med mejnim prehodom Lipica in Škibini, od Tomaja proti Godnjam, v Dutovljah na cesti proti Godnjam, na glavni cesti skozi Skopo, na zahodni cesti v Krajni vasi in na cesti ob Raši (le del ob meji z Občino Komen). 18. člen (železniško omrežje)

(1)Načrtuje se posodobitve na glavni progi Sežana – Divača, ki bodo omogočale hitrosti do 160 km/h in elektrifikacija regionalne proge Nova Gorica – Dutovlje – Sežana.

(2)Na območju predvidene širitve proizvodnih in poslovnih dejavnosti v južnem delu Sežane se predvideva izgradnja dodatnega industrijskega tira ter ureditve izven nivojskega križanja cestnih in peš prometnic (Terminal-Orlek, priključek AC zahod-obvoznica jug proti cesti Sežana-Lokev, pešpoti center Sežane-območje za rekreacijo južno od železnice).

(3)Predvideva se ureditev izven nivojskega križanja železnice Divača-Koper in povezave Lipica-Škocjanske jame.

(4)Posodobljena železniška infrastruktura naj bi skladno z načeli trajnostnega razvoja prevzela večji delež tovornega prometa obenem pa tudi večji del migracijskih tokov. 19. člen (javni potniški promet)

(1)Po načelu trajnostnega razvoja mest se v občini izboljša sistem javnega potniškega prometa tudi z navezavo na sosednja središča na ravni regije. Občina Sežana si bo prizadevala za spremembo potovalnih navad v mestu. Spodbujala bo uporabo javnega potniškega prometa ter peš in kolesarski promet z izgradnjo mreže varnih peš in kolesarskih poti. Uporabo javnega potniškega prometa bo občina zagotavljala s povezovanjem različnih prometnih sistemov, z zagotavljanjem primernih poti za prevozna sredstva v javnem potniškem prometu, s povečano dostopnostjo in zanesljivostjo javnega potniškega prometa in z ureditvijo parkirišč (sistem »parkiraj in pelji«), ki bodo locirana ob predelih, ki so zaprti ali težje dostopni za promet. V okviru javnega potniškega prometa bo občina spodbujala možnost združevanja šolskih prevozov z javnimi linijskimi prevozi, zaradi povečanja standarda dostopnosti in racionalizacije prevozov, kjer je to smiselno in izvedljivo.

(2)V mestu Sežana se vzporedno z razvojem zahodnega območja mesta uvede mestni potniški promet. Trase mestnega potniškega prometa morajo biti zasnovane tako, da omogočajo ustrezno povezavo glavnih proizvodnih, poslovnih, oskrbnih, centralnih, družbenih in stanovanjskih območij z železniško in avtobusno postajo tudi v povezavi s sistemom večjih parkirnih površin za potrebe dnevnih migracijskih tokov v in iz mesta. Obenem pa mora omogočati za potrebe prebivalcev v mestu kvalitetne povezave znotraj različnih območij dejavnosti s stanovanjskimi dejavnostmi. Postajališča javnega potniškega prometa se organizirajo v smislu neposrednega dostopa in kompatibilnosti različnih prevoznih sistemov (železniški, avtobusni, avtomobilski, kolesarski, peš promet).

(3)V Sežani se uvede tudi primestni potniški promet, ki nadgrajuje ponudbo obstoječih avtobusnih povezav v naseljih v neposredni bližini Sežane.

(4)Spodbuja se uporabo železnice, kot alternativne oblike javnega potniškega prometa.

(5)Ohranja in nadgrajuje se vzpostavljen sistem avtobusnega javnega potniškega prometa za celotno območje občine tudi zaradi potrebe razvoja turizma. 20. člen (kolesarska infrastruktura in pešpoti)

(1)Glavni kolesarski povezavi tvorita južna kraška trazverzala, ki poteka preko naselij Veliki dol – Pliskovica, mimo naselja Kreplje, skozi Sežano ter nadaljuje pot mimo Lipice, naselja Lokev proti Divači ter severna medobčinska povezava, ki se navezuje na severno kraško trazverzalo (Komen – Kobdilj – Ajdovščina) pri naselju Krtinovica ter nadaljuje preko naselij Štjak, Vrabče v smeri proti Dolnji vasi in Senožečam.

(2)Na glavni kolesarski povezavi se navezuje sistem vzporednih in prečnih kolesarskih povezav, ki tvorijo prepleten sistem turistično rekreacijskih kolesarskih poti. Ob tem je potrebno upoštevati določila o poteku kolesarskih poti v prosti naravi.

(3)Ob križanju predvidenih kolesarskih poti z javnimi cestami in regionalnimi prometnicami je potrebno zagotoviti ustrezno zavarovano traso za kolesarje ter varno križanje prometnic.

(4)Površine za kolesarje in pešce so v Sežani in večjih urbanih in delno urbanih centrih urejene vzdolž obvoznic, vpadnic, dostopnih poti do postajališč regionalnega, primestnega avtobusnega in železniškega javnega potniškega prometa, v mestu pa tudi znotraj mreže stanovanjskih ulic.

(5)V mestu Sežana, v pomembnejših lokalnih središčih in lokalnih središčih v občini se vzpostavi sistem varnih pešpoti, ki povezujejo različna območja dejavnosti z območji stanovanj ter zelenimi površinami v naselju in zelenim zaledjem pomembnejših lokalnih središč, lokalnih središč ter oskrbnih naselij.

(6)Obstoječe in nove tematske poti se povezuje v sistem rekreativnih pešpoti.

(7)Sistem označevanja vseh kategorij peš in kolesarskih poti je enoten za celotno območje občine. 21. člen (mirujoči promet)

(1)V mestu Sežana in ostalih središčih bomo zagotovili prostor za izgradnjo ustreznega števila parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, tudi z nivojskimi ureditvami in s parkirnimi hišami. Gradnjo novih javnih in drugih poslovnih objektov bomo vezali na ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce.

(2)Novogradnje stanovanjskih objektov bomo vezali na ustrezno število parkirnih mest za stanovalce.

(3)Urejenih parkovnih površin in zelenic v strnjenem mestnem prostoru Sežane načeloma ne bomo namenjali za parkiranje.

(4)S prostorskimi rešitvami bomo v Sežani omogočili povečanje parkirnih kapacitet ob obstoječih javnih objektih in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov, skladno s potrebami teh objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprte javne površine.

(5)V vseh centralnih naseljih bomo ob umeščanju dejavnosti zagotavljali zadostne površine za potrebe mirujočega prometa.

(6)Za potrebe turističnega razvoja ter lokalnega prebivalstva bomo v okviru naselij omogočali ureditev manjših parkirnih ploščadi.

(7)Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varovanih območij.

(8)Prostor za parkirišča za tovorna vozila se usmerja na dobro dostopne lokacije ob pomembnejših prometnicah, v okviru gospodarskih con in ob obstoječih tovrstnih parkiriščih.

(9)Parkirne prostore za avtodome umeščamo v okviru kampa, dodatna parkirišča pa se usmerja na dobro dostopne lokacije ob avtocesti oziroma na obrobje mesta Sežana. II.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura 22. člen (splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)

(1)Na območju občine bodo vzpostavljena nova infrastrukturna omrežja ter rekonstruirana in dopolnjena obstoječa infrastrukturna omrežja, z namenom zagotavljanja izvajanja gospodarskih javnih služb, relativno enakovredne okoljske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.

(2)V občini je nujno potrebno povečati zanesljivost oskrbe s pitno vodo predvsem pa urediti okoljsko problematiko odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(3)Z ustreznim prostorskim načrtovanjem bomo zagotovili smotrno rabo energije ter z načrtovanjem racionalne razporeditve naselij in objektov zmanjševali stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Tako bo zagotovljena večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo ustreznejše umeščanje v prostor.

(4)Za komunalno neopremljena območja se v fazi prostorskega načrtovanja pred izdajo dovoljenj za gradnjo objektov izdelajo programi opremljanja stavbnih zemljišč, s katerimi se opredelijo stroški in viri finančnih sredstev za komunalno opremljanje zemljišč ter določi zavezance in višino komunalnega prispevka na območju opremljanja. II.4.2.1 Infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja 23. člen (oskrba z vodo)

(1)Zagotavljati je potrebno zdravo pitno vodo za vse prebivalce občine in zadostne količine vode ustrezne kakovosti za vse vrste gospodarske izrabe.

(2)Zaradi zagotavljanja neoporečnosti pitne vode ter zmanjšanja izgub na vodovodnem omrežju je potrebno posodobiti zastarela vodovodna omrežja v občini.

(3)Na območjih, kjer je v preteklosti prišlo do večjih širitev naselij ter za potrebe razvoja centralnih naselij v občini je potrebno obstoječi vodovod nadgraditi na način, da bodo zagotovljene ustrezne količine vode (Dutovlje, Tomaj, Križ, Šepulje, Lokev).

(4)Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna priključitev in uporaba v skladu z ustreznimi zakonskimi določili. Kjer vodovodno omrežje še ni zgrajeno je izjemoma možno priključevanje na lokalne vodne vire oziroma kapnice v skladu z državno regulativo.

(5)Nova vodovodna omrežja se, kjer je mogoče, gradijo v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu.

(6)Velike porabnike tehnološke vode se usmerja v izrabo manj kvalitetnih virov vode. Ti uporabniki morajo imeti zaprte sisteme.

(7)Ohranjati in nadgrajevati je potrebno tudi sisteme, ki zagotavljajo zadostne količine protipožarne vode.

(8)Na celotnem območju občine se spodbuja racionalno rabo pitne vode. 24. člen (zaščita vodnih virov)

(1)Varovati je potrebno širše vodovarstveno območje Brestoviškega vodnega vira (Klariči), ki pokriva celotno kraško območje severno od Sežane.

(2)Varovati je potrebno tudi vse lokalne vire, ki oskrbujejo naselja v dolini reke Raše in na območju Vrhe in druga manjša zajetja vode v občini.

(3)S pravilnim in nadzorovanim odstranjevanjem odpadkov, skladiščenjem, prevozom in uporabo nevarnih snovi je potrebno odpraviti, oziroma maksimalno zmanjšati možnost ogrožanja podtalnih voda.

(4)Nadaljevati je treba z raziskavami potencialnih virov pitne vode in zaščititi njihovo kvaliteto, saj je območje občine potencialno vododeficitarno območje. Glede na to mora biti ustrezno planirana tudi zagotovitev (manj kvalitetne) vode za druge namene (požarna voda, tehnološke vode, voda za potrebe kmetijskih dejavnosti) 25. člen (odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod)

(1)Predvidi se postopna nadgradnja obstoječega kanalizacijskega sistema v Sežani, skladno s fazami predvidenega komunalnega opremljanja posameznih območij. Skladno s postopno nadgradnjo obstoječega kanalizacijske sistema v Sežani je potrebno sočasno zagotavljati ustrezno čiščenje odpadnih vod na način, ki bo preprečeval onesnaževanje podzemlja.

(2)Predvidi se izgradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav za aglomeracije oziroma naselja skladno z operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod.

(3)Za predvidena območja aglomeracij je potrebno izgradnjo kanalizacijskega sistema načrtovati v ločenem sistemu.

(4)Odpadne komunalne vode se vodi na lokalne oziroma centralne čistilne naprave.

(5)Padavinske vode iz javnih površin in javnih objektov se preko meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice oziroma vodotoke, skladno z veljavnimi predpisi, na način razpršenega ponikanja. Padavinske vode iz drugih objektov se rešujejo na zemljiščih, kjer se zajemajo.

(6)V strnjenih naseljih z obcestno pozidavo se omogoča odvajanje meteornih voda v obstoječe vodne zbiralnike, kolikor so za to zagotovljeni ustrezni tehnični in drugi pogoji, vendar ne v omrežje javne meteorne kanalizacije. 26. člen (ravnanje z odpadki)

(1)Ravnanje z odpadki v občini sledi strategiji ravnanja z odpadki, ki jo je sprejela Vlada RS ter evropski zakonodaji. Osnovni usmeritvi na tem področju sta predvsem zmanjševanje nastajanja odpadkov na izvoru in vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki.

(2)Odpadki iz Občine Sežana se zbirajo in predelujejo v Centru za ravnanje z odpadki CERO Sežana ob cesti Sežana – Vrhovlje. Do vzpostavitve nove lokacije odlaganja, se tudi odlagajo na odlagališču nenevarnih odpadkov v okviru CERO Sežana. Lokacija ima medobčinski značaj, saj sta CERO ter odlagališče nenevarnih odpadkov skupna občinam Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina in Komen.

(3)Na celotnem območju občine je vzpostavljen sistem ekoloških otokov