Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ilirska Bistrica, stran 4269.

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Ilirska Bistrica.

(2)Občinski prostorski načrt Občine Ilirska Bistrica velja za celotno ozemlje Občine Ilirska Bistrica.

(3)Občinski prostorski načrt Občine Ilirska Bistrica vsebuje strateški in izvedbeni del.

(4)Strateški del OPN določa: – izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, – zasnovo prostorskega razvoja občine, – zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, – okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, – okvirna območja razpršene poselitve, – usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, – usmeritve za razvoj v krajini, – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(5)Izvedbeni del OPN določa: – enote urejanja prostora, – namensko rabo prostora, – prostorsko izvedbene pogoje in – usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

(6)Za OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti na varovana območja. 2. člen (pomen kratic)

(1)Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: – BTP: bruto tlorisna površina, – DPA: državni prostorski akt, – DV: elektroenergetski daljnovod, – EUP: enota urejanja prostora, – GJI: gospodarska javna infrastruktura, – GKS: Gauss-Krüger koordinatni sistem, – K. klet, – KB: elektroenergetski kablovod, – M: mansarda, – N: nadstropje, – NN: nizkonapetostni elektroenergetski vod, – ONRP: osnovna namenska raba prostora, – OPN: Občinski prostorski načrt Občine Ilirska Bistrica, ki ga določa ta odlok, – OPPN: občinski podrobni prostorski načrt, – OVE: obnovljivi viri energije, – P: pritličje, – PGD: projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, – PIP: prostorsko izvedbeni pogoji, – pPIP: podrobni prostorsko izvedbeni pogoji, – PM: parkirno mesto, – PNRP: podrobnejša namenska raba prostora, – Po: podstrešje, – RČ: regulacijska črta, – RL: regulacijska linija, – SN: srednjenapetostni elektroenergetski vod, – GL: gradbena linija, – GM: gradbena meja, – RGB: barvna lestvica RGB (red-green-blue) osnovnih barv rdeče, zelene in modre, vsake v 256 odtenkih, – RS: Republika Slovenija, – TZ: tip zazidave, – UN: Urbanistični načrt Ilirska Bistrica – URE: učinkovita raba energije, – ZNG: zemljišče namenjeno gradnji, – ZVKDS: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(2)Oznake namenskih rab prostora so navedene in obrazložene

1. členu tega odloka.
2. člen (vsebina in oblika)

(1)OPN je izdelan v analogni in digitalni obliki.

(2)Sestavni deli Odloka o OPN so: – besedilni del, – grafični prikazi strateškega dela, – grafični prikazi izvedbenega dela in – priloge.

(3)Besedilni del vključuje besedilo Odloka o OPN ter priloge: – Priloga 1: Dopolnilni PIP za posamezne EUP in usmeritve za OPPN; – Priloga 2: Vrste dopustnih gradenj pomožnih nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih vrstah PNRP; – Priloga 3: Prostorski izvedbeni pogoji, ki izhajajo iz omilitvenih ukrepov.

(4)Grafični prikazi strateškega dela vsebujejo: – Zasnovo prostorskega razvoja (list 1), – Zasnovo gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura (list 2.1), – Zasnovo gospodarske javne infrastrukture – komunalna in energetska infrastruktura (list 2.2), – Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (list 3.1), – Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (list 3.2), – Prikaze okvirnih območij naselij z okvirnimi območji sanacije razpršene gradnje in okvirnimi območji razpršene poselitve (list 3.3), – Usmeritve za razvoj krajine (list 4).

(5)Grafični prikazi izvedbenega dela vsebujejo karte: –

1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, –
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, –
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne in podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev (97 listov), –
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (97 listov).

(6)Priloge so: – izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), – prikaz stanja prostora, – strokovne podlage, – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, – obrazložitev in utemeljitev OPN, – povzetek za javnost in – okoljsko poročilo. 4. člen (pomen izrazov)

(1)Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

1. avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen ali fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza;
2. bruto tlorisna površina objekta je skupna površina vseh etaž objekta, ki izpolnjuje kriterije za stavbo; etaže so lahko nadstropja, ki so v celoti ali delno pod terenom, nadstropja nad terenom, podstrešja, terase, strešne terase, površine tehničnih in skladiščnih prostorov, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836;
3. dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba; sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju skupni požarni zid) in imata ločeno zemljišče namenjeno gradnji in ločena vhoda;
4. domačija je območje stavbnega zemljišča domačije (ali kmetije) na kateri se prebivalci ukvarjajo z osnovno kmetijsko dejavnostjo ali kmetijstvom kot dopolnilno dejavnostjo; domačijo sestavlja ena enostanovanjska hiša in kmetijski objekti;
5. dvostanovanjska stavba je objekt z dvema stanovanjema v eni stavbi;
6. enodružinska gradnja je območje prosto stoječih stanovanjskih stavb, ki obsegajo do dve stanovanjski enoti v stavbi na enem zemljišču, namenjenem gradnji;
7. enostanovanjska stavba je objekt z enim stanovanjem;
8. etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo šteje tudi pritličje, izkoriščeno podstrešje in mansarda;
9. etažnost je navedba, katere etaže sestavljajo stavbo;
10. frčada je dvignjeni del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora;
11. funkcionalne dopolnitve so novogradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in vzdrževanje objektov v skladu z merili, ki jih določajo prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko rabo znotraj enote urejanja prostora in pri katerih ni potrebna sprememba prometnega režima znotraj EUP ali rušitev obstoječih objektov z izjemo rušitve objektov za novogradnjo objekta, ki bi pomenil izvedbo del, ko se na stavbišču poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt enakih dimenzij; spremembo prometnega režima predstavljajo spremembe ali dopolnitve prometnega režima ali obstoječe prometne mreže z izjemo izvedbe utrjene dovozne poti v dolžini do 300,0 m in širini 4,0 m;
12. gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi; gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena;
13. gostinski vrt je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata;
14. gozdni rob je skrajni rob z gozdom poraslega zemljišča in ni bližji kot 25 m od stavbnega zemljišča;
15. gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta;
16. gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz;
17. klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol;
18. komunalna infrastruktura so objekti, vodi in naprave komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture;
19. komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki), energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto, omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje kolesarskih poti, omrežje peš poti, železniško omrežje, omrežje zračnih poti, omrežje vodnih poti);
20. mansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho;
21. nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta, ki ima enake ali manjše gabarite ter enako namembnost, kot jih ima obstoječi objekt na tej lokaciji, ki je predmet odstranitve ob dovolitvi nadomestne gradnje;
22. nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor;
23. nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja;
24. neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim;
25. nevarna gradnja pomeni, da gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico;
26. nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je manj kot 50 % BTP namenjenih bivanju;
27. odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene ureditve za potrebe prebivalcev;
28. odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje;
29. okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov;
30. oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše in invalide, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje;
31. otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja;
32. pritličje je del stavbe, katerega najnižja tla prostorov se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo;
33. raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode;
34. regulacijske črte se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti in sicer so regulacijske črte: – regulacijske linije drevoredov, ki določajo linije drevoredov; – regulacijske linije koridorjev za gospodarsko javno infrastrukturo, ki določajo koridorje za umestitev gospodarske javne infrastrukture; – gradbene linije, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; – gradbene meje, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
35. rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %;
36. ruševine so ostanki zakonito zgrajenega objekta, ki se iz njih da razbrati lego in funkcijo;
37. sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta; za 1,5 m ga lahko presega dimnik in zaključek instalacijskega bloka;
38. sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico;
39. stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP namenjenih bivanju;
40. stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje;
41. svetla višina prostora je merjena od končanih tal do končanega stropa;
42. trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi;
43. tuje zemljišče , je zemljišče, ki ni v lasti investitorja;
44. varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega območje, določeno v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture;
45. večstanovanjska stavba je stanovanjski objekti s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti);
46. vila blok je večstanovanjski objekt z največ 4 stanovanji višine največ (K)+P+2; zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (nadstandardna površina bivalnih prostorov, podzemne garaže, velik delež odprtih zunanjih površin na stanovanje ipd.);
47. višina stavbe je navpična razdalja med najnižjo točko stika stavbe s površino terena in najvišjo točko stavbe; v višino stavbe se ne štejejo: dimniki, instalacijske naprave, sončni zbiralniki ali sončne celice, dostopi do strehe, ograje brez polnil in naprave elektronske komunikacijske infrastrukture;
48. vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno;
49. vzdrževanje zelenih površin je urejanje, omejeno na ohranjanje značilnosti posamezne zelene površine; v okviru vzdrževanja je možna nadomestitev urbane opreme in rastlin;
50. začasni objekt je objekt, ki ga je potrebno odstraniti najpozneje v šestih mesecih od začetka gradnje in vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, kjer je bil zgrajen;
51. zakonito zgrajeni objekt je: – objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali – stavba, ki je bila zgrajena pred letom 1967, če stranka razpolaga z dokazilom, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967 in da je na predpisan način evidentiran v zemljiškem katastru;
52. zbiralnica odpadkov je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov;
53. zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje; zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo;
54. zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem;
55. zemljišče, namenjeno gradnji oziroma gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;
56. železniška postaja je določen prostor za sprejem in odpravo vlakov;
57. železniško postajališče je prostor, določen za postanek vlakov.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(3)Izrazi v prvem odstavku tega člena in v drugih členih, ki so vsebinsko enaki izrazom v zakonih in drugih državnih predpisih, se ne glede na poznejše spremembe teh predpisov, uporabljajo v sedanji obliki.

(4)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški ali ženski spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. Drugi del STRATEŠKI DEL I. poglavje: Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 5. člen (izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1)Temeljno izhodišče prostorskega razvoja občine je premišljena uporaba prostorskih potencialov, razvijanje pokrajinskih značilnosti, ohranjanje krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter ob upoštevanju vpetosti v širši prostor tudi prispevanje k bogatenju vsedržavnega prostora.

(2)Prostorski razvoj upošteva varstvene zahteve in sicer temeljne značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine ter ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi strokovnih preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora ter različnih sektorskih omejitev, podanih v smernicah nosilcev urejanja prostora.

(3)Prostorski razvoj upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene na področju demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb. Prostorski razvoj upošteva omejitve in pobude, ki izhajajo iz razvojnih potreb sosednjih občin.

(4)Prostorski razvoj s svojimi prostorskimi rešitvami mora omogočati trajnostno rabo dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije dediščine, ki se mora ohranjati za sedanje in bodoče generacije. Dediščina je neobnovljiv vir, ki za svoj obstoj potrebuje aktivno rabo. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. 6. člen (cilji prostorskega razvoja)

(1)Strateška usmeritev Občine Ilirska Bistrica je izrabiti prednosti območij z naravnimi in kulturnimi kakovostmi v hribovitih območjih blizu obalnih območij s tem da se v teh območjih zagotavlja prostorske možnosti za razvoj trajnostnih turističnih dejavnosti, ki lahko izkoristijo prostorske potenciale in strateško pomembne lege: – v zaledju Tržaškega zaliva (meje z Republiko Italijo) in v Kvarnerskega zaliva (meja z Republiko Hrvaško) in – v območju Jadransko-Jonske prometne osi.

(2)Poselitveni razvoj se načrtuje v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami (upoštevanje poplavno ogroženih območij, varovanih območij in kvalitetnih območij za pridelavo hrane) predvsem z zagotavljanjem možnosti za gospodarski razvoj in vzpostavitev kvalitetnega bivalnega okolja z notranjih razvojem, prenovo in racionalnimi širitvami poselitve skladno z izgradnjo prometne mreže in drugo gospodarsko javno infrastrukturo.

(3)Izvajati aktivno zemljiško politiko z vzpostavitvijo pogojev za aktivno sodelovanje lastnikov zemljišč in investitorjev na področju urejanja in opremljanja zemljišč v obliki javno zasebnega partnerstva z zagotavljanjem izdelave prostorskih izvedbenih aktov in na njihovi osnovi ustreznim opremljanjem stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo.

(4)Cilj prostorskega razvoja na področju poselitve je: – krepiti policentrično urbano omrežje z krepitvijo razvoja občinskega središča mesta Ilirske Bistrice kot regionalnega središča in krepitvijo razvoja drugih lokalnih središč z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti; – občinsko središče mesto Ilirska Bistrica razviti kot urejeno in varno mesto, privlačno za bivanje in delo ter krepiti položaj mesta v širšem vplivnem območju mesta Koper in delno Sežane in Postojne ter sosednih mest Trsta in Reke.

(5)Zagotoviti prostorske pogoje za gospodarski razvoj, vključno s kmetijstvom in turizmom ter za delo v terciarnih in kvartarnih dejavnostih.

(6)Cilj prostorskega razvoja na področju gospodarskega razvoja je razvijati gospodarske cone skladno s policentričnim urbanim omrežjem občine in prometno mrežo, in sicer se: – v občinskem središču mestu Ilirska Bistrica omogoča zadostno ponudbo funkcionalno in tehnološko različnih infrastrukturno opremljenih površin za industrijo, proizvodno obrt in druge oblike podjetništva; – zagotavlja pogoje za razvoj sodobno opremljene večje industrijske cone v zadostnem obsegu za zagotovitev dolgoročnih potreb regionalnega gospodarstva (industrijska cona Plama); – zagotavlja pogoje za razvoj podjetniških con malega gospodarstva na lokalni ravni v pomembnejših lokalnih središčih in lokalnih središčih na meji z Republiko Hrvaško.

(7)Cilj prostorskega razvoja na področju turizma je zagotoviti ustrezne prostorske pogoje za realizacijo turističnih projektov v območju mesta Ilirske Bistrice in na območju kulturne krajine ter omejenih turističnih območij znotraj območij naravne krajine.

(8)Zagotavlja se kakovostno okolje.

(9)Skrbi se za ohranjanje narave, in sicer se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranja biotsko raznovrstnost kot bistveno sestavino kakovostnega naravnega okolja, ki je eden izmed temeljev razvoja v Občini Ilirska Bistrica. II. poglavje: Zasnova prostorskega razvoja Občine Ilirska Bistrica 7. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Prednostna območja za razvoj poselitve so naselja, ki so opremljena z oskrbnimi in storitvenimi funkcijami.

(2)Prednostna območja za razvoj gospodarskih con so ob prometnih vozliščih z neposredno železniško povezavo in hkrati območja izven varovanih območij.

(3)Prednostna območja za razvoj turistične ponudbe so območja z relativno dobro dostopnostjo in naravnimi ali ustvarjenimi potenciali za razvoj turizma. 8. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Občina spodbuja policentrični razvoj poselitve z usklajenim razvojem prometnega in poselitvenega omrežja ter krepitvijo policentričnega urbanega omrežja. Naselja v Občini Ilirska Bistrica se glede na njihovo vlogo in funkcijo znotraj gravitacijskih območjih dele na: – občinsko središče in hkrati središče regionalnega pomena, – pomembnejša lokalna središča, – lokalna središča.

(2)Policentrično urbano omrežje v Občini Ilirska Bistrica tvorijo: – mesto Ilirska Bistrica se razvija kot središče regionalnega pomena s krepitvijo izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, družbenih funkcij in predvsem z gospodarskim in turističnim razvojem za gravitacijsko območje celotne občine in delno regije; – v gravitacijskem območju Zgornje Pivke se razvijata kot pomembnejša lokalna središča naselji Knežak – Bač z večanjem in delitvijo oskrbnih in zaposlitvenih funkcij med njima; – v gravitacijskem območju Brkinov se razvija kot lokalno središče naselje Pregarje s krepitvijo oskrbnih in storitvenih funkcij; – v gravitacijskem območju Jelšanskega podolja se razvija naselje Jelšane kot pomembnejše lokalno središče; – v gravitacijskem območju Podgrajskega podolja se naselje Podgrad razvija kot pomembnejše lokalno središče s krepitvijo oskrbnih in zaposlitvenih funkcij; – v gravitacijskem območju Podgore se kot lokalni središči razvijata naselji Zabiče in Kuteževo s krepitvijo in delitvijo oskrbnih in zaposlitvenih funkcij.

(3)Druga naselja se dele na: – druga oskrbna središča to so naselja razvojem vsaj nekaterih oskrbnih in storitvenih funkcij: Koseze, Zarečje, Zemonska Vaga – Dolnji Zemon v ožjem gravitacijskem območju mesta Ilirska Bistrica; naselja Harije, Prem in Ostrožno Brdo v gravitacijskem območju Brkinov; naselja Topolc in Dolnja Bitnja v gravitacijskem območju doline Reke; naselje Novokračine v gravitacijskem območju Jelšanskega podolja; naselji Hrušica in Starod v gravitacijskem območju Podgrajskega podolja; – naselja, ki ohranjajo pretežno ruralni značaj in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij.

(4)Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v grafičnem prikazu strateškega dela na listu 1: »Zasnova prostorskega razvoja«. 9. člen (prednostna območja za razvoj stanovanjske gradnje)

(1)Občina zagotavlja prostorske možnosti za: – gradnjo zadostnega števila in različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem v mestu Ilirska Bistrica; – gradnjo zadostnega števila in različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov v manjšem obsegu v Podgradu; – stanovanjsko gradnjo, in sicer predvsem organizirano in neorganizirano eno in dvostanovanjsko gradnjo v Knežaku, Bač in drugih lokalnih središčih.

(2)Občina zagotavlja možnosti za stanovanjsko gradnjo v naseljih brez posebnih funkcij predvsem s prenovo in notranjim razvojem naselij in le v manjši meri s širitvijo naselja.

(3)Pri določanju prostora za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavlja racionalno rabo prostora z: – zagotavljanjem strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanih središčih in nižje gostote pozidave v podeželskem prostoru; – varčevanjem z energijo in materialnimi sredstvi; – usmerjanjem stanovanjske gradnje in drugih večjih generatorjev prometa v območja z urejenim sistemom javnega potniškega prometa oziroma z istočasnim načrtovanjem stanovanjske gradnje in sistema javnega potniškega prometa. 10. člen (prednostna območja za razvoj oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti) Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti občina usmerja na funkcionalno zaokrožena območja v mestu Ilirska Bistrica in drugih lokalnih središčih. 11. člen (prednostna območja za razvoj gospodarstva)

(1)Gospodarske cone se prednostno razvija v: – območju Podgrada industrijsko cono Plama ter v – območju Jelšan ob meji z Republiko Hrvaško.

(2)Ohranjajo in notranje se razvijajo še gospodarske cone v: – območju mesta Ilirska Bistrica ter v – območju Knežaka in Bača kot manjše gospodarske cone za potrebe lokalnega gospodarstva. 12. člen (prednostna območja za razvoj turizma in prostočasne dejavnosti)

(1)Občina spodbuja razvoj obstoječih turističnih programov in razvoj novih oblik turistične ponudbe na območju občine v skladu s strategijo razvoja turizma z izvedbenimi programi v Občini Ilirska Bistrica.

(2)Prednostna območja za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti so:

1. Turistična destinacija Ilirska Bistrica – Snežnik z: – nosilnim turističnim projektom razvojem mesta Ilirska Bistrica s starim mestnim jedrom kot izhodiščem za turistično ponudbo v območju občine; – dopolnilnimi turističnimi projekti, in sicer območjem reke Reke, športno-rekreacijskim območjem Črne Njive, Gradom Turnom, graščino Dolnji Zemon, Novim gradom in gradom Kalc ter Novokrajsko jamo in Gomanci z Dletvom ter – ostalo spremljevalno ponudbo.
2. Turistična destinacija Sviščaki in Mašun z: – nosilnim turističnim projektom Sviščaki in Mašun in – ostalo spremljevalno ponudbo.
3. Turistična destinacija Brkini z: – nosilnim turističnim projektom Mola s turistično in športno-rekreacijsko ponudbo in grad Prem z ohranjeno kulturno zgodovinsko dediščino in izjemno lego v krajini ter zgodovinskim pomenom – naselje Prem z gradom Prem, – dopolnilnimi turističnimi projekti, in sicer športno-rekreacijsko območje Klivnik ter Dolino Posrtvice in Šmagurke ter Bolnišnico Zalesje s poudarkom na kulturni krajini ter – ostalo spremljevalno ponudbo.
4. Mreža turističnih tematskih in rekreacijskih poti na Slovensko-Hrvaškem obmejnem območju z razvojem lokalnih turističnih središč in vzpodbujanjem razvoja ustreznih dopolnilnih dejavnosti in naravne in kulturne dediščine na območju poti, ki naj se v največji možni meri izogne območjem varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov ter območjem mirnih con, in sicer so to: – Evropska pešpot, – Pot prijateljstva Snežnik – Snježnik, – Notrajska pešpot, – Tranzverzala vezistov, – Učna pot Jelšane, – Gozda učna pot Sviščaki, – Mašunska učna pot, – Kettejeva pot, – Pot partizanska bolnica Zalesje, – Brkinska sadna pot, – Po poteh kontrabanta, – Kolesarka pot, – Tematska pot Sv. Katarina – križev pot, – Učna pot rastlinstva – Podstenjšek, – Arheološka učna pot Gradišče–Sv. Ahac–Dolnji Zemon–Stražica–Sv. Katarina, – Arheološka pot Podtabor, – Pot spomina – Hrib svobode, – Motokros – Dolenje, – Učna pot poznavanje ptic – Mola, – Pot po gradovih, – Pot po kmečkih turizmih, – Pot po naravnih znamenitostih, – Pot po kulturnih znamenitostih, – Pot Ilirska Bistrica – Po sledeh naravne in kulturne dediščine, – Pot z imenom Skrivnostni svet zgornje Pivke, – Pot z imenom Potep po deželi šeg in običajev, – Pot z imenom Po poteh bogastva Snežniških gozdov.

(3)Ostala spremljevalna ponudba.

(4)Na drugih lokacijah, ki imajo potenciale za turistični razvoj, v skladu s Strategijo razvoja turizma z izvedbenimi programi v Občini Ilirska Bistrica.

(5)Na prednostnih območjih za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti se zagotavlja ustrezne prostorske pogoje za izvedbo. Na teh lokacijah se razvija turistična infrastruktura in programi skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi. Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot je eno izmed ključnih izhodišč razvoja turistične infrastrukture in programov na teh območjih. 13. člen (vloga in funkcija mesta Ilirska Bistrica)

(1)Mesto Ilirska Bistrica se razvija kot središče regionalnega pomena. Oblikuje se kot osrednje gospodarsko, zaposlitveno, oskrbovalno, kulturno, športno in izobraževalno središče občine občinskega in medobčinskega (regionalnega) pomena. S prestavitvijo državne ceste G1-6 na območju naselja Ilirska Bistrica se prestrukturira prometna mreža naselja, ki omogoči intenziven razvoj gospodarskih, oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti, racionalno rabo prostora in nove poselitvene in zaposlitvene možnosti.

(2)Za občinsko središče Ilirska Bistrica se izdela urbanistični načrt. 14. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Temeljne smeri prometnega povezovanja z ostalo Slovenijo in Republiko Hrvaško: – glavna cesta G1-6 (Postojna – Ilirska Bistrica – Jelšane), – glavna cesta G1-7 (Starod – Kozina – Krvavi potok), – glavna železniška proga E 65 (Pivka – Ilirska Bistrica) ter – regionalna cesta R2-404 (Podgrad – Ilirska Bistrica – Pivka), ki predstavlja najkrajšo povezavo med Ilirsko Bistrico, Podgradom in obalo.

(2)Ostale smeri prometnega povezovanja so regionalne ceste tretjega reda R3-630 (Prem – Obrov – Golac), R3-631 Starod in R3-632 (Ilirska Bistrica – Zabiče – Novokračine in Jelšane – Novokračine), ki predstavljajo pomembnejše cestne povezave znotraj območja občine oziroma v naselja sosednjih občin (Golac) ali na maloobmejni mejni prehod (MMP Novokračine) ter regionalna cesta R3-915 (Ilirska Bistrica – Sviščaki – Leskova dolina – Pudob), ki je turistična regionalna cesta in povezuje Ilirsko Bistrico s Sviščaki in Snežniško planoto. III. poglavje: Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra Zasnova prometne infrastrukture 15. člen (ključni projekti s področja prometne infrastrukture za razvoj občine)

(1)Ključnega pomena za razvoj Občine Ilirska Bistrica in mesta Ilirska Bistrica je usklajen razvoj poselitvenega in prometnega omrežja s: – prestavitvijo glavne državne ceste G1-6 iz središča mesta Ilirska Bistrica in – novo daljinsko povezavo V. in Jadransko-jonskega koridorja,

(2)Bodoča daljinska povezava V. in Jadransko-jonskega koridorja in glavna železniška proga E 65 predstavljata glavno železniško povezavo in prometno vozlišče ob meji z Republiko Hrvaško.

(3)Prestavitev glavne državne ceste G1-6 v mestu Ilirska Bistrica zagotovi ustrezno prometno mrežo za izločitev tranzitnega in tovornega prometa izven središča mesta na obvozno cesto ter ureditev križišč v cilju zagotovitve ustreznega navezovanja lokalnih cest, prepustnosti in prometne varnosti vseh udeležencev v prometu.

(4)Po prestavitvi glavne državne ceste G1-6 se ohrani obstoječa trasa G1-6 kot glavna povezovalna struktura mesta. S prometno preusmeritvijo tranzitnega prometa ter ureditvijo peščevih površin in zasaditvijo drevoreda (promenadne ulice) se ustvarijo funkcionalne in vizualne povezovalne poti. 16. člen (drugi deli omrežja državnih cest)

(1)Prenovi se tudi druge dele omrežja državnih cest. Na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredi se križišča z navezavami lokalnih cest.

(2)Predvidene rekonstrukcije oziroma novogradnje omogočijo dober dostop do obstoječih in novih gospodarskih con in območij storitvenih dejavnosti (gospodarske cone v območju mesta Ilirska Bistrica, Podgrad – Hrušica, Knežak – Bač, Jelšane – Starod) ter do turističnih destinacij.

(3)Vse regionalne ceste se na območju potekov skozi naselja izvedejo najmanj v profilu: vozišče 2 x 3,25 m, kolesarska steza in pločnik za pešce ali posebna površina za kolesarje in pešce.

(4)V primeru gradnje, rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih del na državnih in občinskih cestah v občini naj se, v kolikor se izkaže za potrebno, načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke. To je nujno zlasti na odsekih Ilirska Bistrica – Podgrad (med Harijami in Podgradom) in Ilirska Bistrica – Ribnica. 17. člen (lokalno cestno omrežje)

(1)Po potrebi se prenavlja dele omrežja lokalnih cest, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo notranje povezovalne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje.

(2)Varuje se in zagotavlja najboljše hodnike obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo. 18. člen (železniško omrežje)

(1)Za vzpostavitev pogojev za razvoj policentrične strukture urbanega sistema, gospodarskega razvoja in večje konkurenčnosti države se zagotavlja neposredne železniške povezave gospodarskih con in posameznih gospodarskih subjektov na železniško omrežje.

(2)Za navezovanje na evropsko »TEN« infrastrukturno omrežje ter V. in X. panevropski prometni koridor se rekonstruira in dogradi daljinske železniške povezave mednarodnega pomena, ki bodo omogočale hitrosti do 160 km/h v smeri od Ilirske Bistrice prek Ilirske Bistrice naprej proti Reki. Na te proge, ki so neposredno vezane na evropske prometne tokove, se navezuje državna in regionalna prometna vozlišča za tovorni in potniški promet, s katerimi se omogoči konkurenčne pogoje za razvoj dejavnosti v evropskem prostoru.

(3)Obstoječo železniško postajo v mestu Ilirska Bistrica se oblikuje v sodobno intermodalno vozlišče.

(4)Uredijo se izven-nivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem. 19. člen (omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1)V vseh naseljih in izven poselitvenih območij se vzpostavi kolesarsko omrežje.

(2)Na območju občine se zgradi omrežja kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze oziroma poti. Urejanje navedenih poti naj bo v največji meri usmerjeno na obstoječe poti.

(3)V mestu Ilirska Bistrica se vzpostavi primarno kolesarsko omrežje, ki se postopno dopolnjuje s sekundarnimi in rekreacijskimi kolesarskimi povezavami.

(4)Kolesarske poti so razvejane in povezane v regijsko kolesarsko omrežje. Čim več poti je potrebno speljati samostojno izven obstoječih cestnih povezav. V naseljih se prednostno uredijo peš povezave do šolskih objektov in ostalih javnih stavb.

(5)Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.

(6)Pri načrtovanju novih kolesarskih stez, konjeniških poti, pešpoti in drugih podobnih poti v gozdu in gozdnem prostoru se prvenstveno uporabljajo obstoječe gozdne prometnice tako, da je gospodarjenje z okoliškimi gozdovi nemoteno. Če pa se za te namene gradi nove poti in steze, naj se načrtujejo in gradijo tako, da bodo omogočale tudi gospodarjenje z okoliškimi gozdovi.

(7)Na območju občine se vzpostavi državno kolesarsko omrežje v smeri Ljubljana – Reka in Trst – Reka in turistične tematske in rekreacijske poti, ki so navedene v 12. členu tega odloka. 20. člen (mirujoči promet)

(1)V mestu Ilirska Bistrica se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami (lahko tudi s parkirnimi hišami). Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce.

(2)Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejši prometnicah, predvsem pa ob priključkih na traso bodoče avtoceste, v okviru gospodarskih con in ob obstoječih tovrstnih parkiriščih se zagotovijo parkirišča za tovorna vozila.

(3)Parkirišča za avtodome se zagotavljajo v bližini turističnih destinacij in glavnih prometnih povezav. 21. člen (javni potniški promet)

(1)Javni potniški promet je organiziran kot povezava z drugimi sosednjimi vplivnimi mesti (Postojna – Ljubljana, Koper, Sežana – Trst, Reka). Nujna je okrepitev predvsem v smeri povezave s Postojno – Ljubljano in Koprom.

(2)Mesto Ilirska Bistrica se razvija v prometno vozlišče za javni potniški promet. V ta namen se delno preuredi območje ob železniški postaji v Ilirski Bistrici kot vozlišče oziroma prestopna točka med posameznimi prometnimi sistemi in kot stekališče potniških prometnih tokov.

(3)V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki naj se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Zasnova energetskega in telekomunikacijskega omrežja 22. člen (zasnova omrežja in objektov s področja energetike in elektronskih komunikacij)

(1)Na območju Občine Ilirska Bistrica se nahajajo elektroenergetski objekti za prenos električne energije in elektroenergetski objekti za distribucijo električne energije: – RTP 110/20 kV Ilirska Bistrica, – DV 400 kV Divača – Melina (meja R Hrvaška), – DV 220 kV Divača – Pehlin (meja R Hrvaška), – DV 110 kV Pivka – Ilirska Bistrica in – DV 110 kV Ilirska Bistrica – Matulji (meja R Hrvaška).

(2)Pri načrtovanju trase prenosnega plinovoda M 8 na odseku Kalce – Jelšane, ki poteka preko območja občine Ilirska Bistrica, je potrebno zagotoviti usklajen razvoj poselitvenega omrežja in omrežja gospodarske javne infrastrukture in zato upoštevati: – bodočo industrijsko cono Ilirska Bistrica in širitev industrijske cone Plama, – umeščanje trase naj bo usklajeno z umeščanjem trase daljinske povezave V. in Jadransko-jonskega koridorja v smislu združevanja koridorjev gospodarske javne infrastrukture.

(3)Zagotavlja se učinkovita raba energije na vseh področjih:

1. poveča in spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije in sicer uporaba: – biomase (les in lesni odpadki) za ogrevanje, – sončne energije za ogrevanje pridobivanje električne energije, – hidroenergije z gradnjo malih hidroelektrarn, – energije vetra z gradnjo vetrnih elektrarn, – geotermalne energije;
2. z zmanjševanjem obremenitev okolja,
3. z vzpodbujanjem uvajanja so-proizvodnje toplote in električne energije;
4. z vzpodbujanjem večje uporabe daljinskega ogrevanja;
5. z zamenjavo fosilnih goriv za obnovljive vire energije;
6. z vzpodbujanjem zmanjševanja rabe končne energije;
7. s prenovo naselij ali delov naselij, ki se načrtuje tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov.

(4)Telekomunikacijsko omrežje je potrebno razviti z gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij, ki bodo povezala vsa naselja v občini s širokopasovnimi hrbteničnimi omrežji. Zasnova okoljske infrastrukture 23. člen (varstvo vodnih virov in oskrba s pitno vodo)

(1)Občina zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo iz obstoječega javnega vodovodnega omrežja ter z izgradnjo potrebnih novih vodovodov.

(2)Obstoječi sistemi vodovodnega omrežja: – vodovodni sistem Ilirska Bistrica, ki ga sestavljajo: vodovod Bistrica, Nižinski vodovod, vodovod Visoki Kras in Brkinski vodovod; – vodovodni sistem Knežak; – vodovodni sistem Podstenjšek.

(3)Viri pitne vode za vodovodno omrežje so: – Bistrica, Knežak, Podstenšek ter – lokalni vodni viri: Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Trebčane, Kuteževo, Pograje in Zabiče.

(4)Obstoječe vodovodno omrežje se zaradi precejšnjih izgub vode posodobi (obnovi in sanira), zagotovi stalno zagotavljanje zadostnih količin pitne vode z vzpostavitvijo dodatnega vodnega vira in dogradi manjkajoče omrežje.

(5)Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe vodne vire. Zagotovi se dokončna sanacija vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode iz vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire je treba raziskati in ustrezno zaščititi.

(6)Vzpodbuja se uporaba čiste padavinske vode za sanitarne potrebe z namenom vzpodbujati zmanjšanja porabe pitne vode kljub priključku na javno vodovodno omrežje. 24. člen (odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)Občina zagotavlja odvajanje in čiščenje odpadne vode s: – kanalizacijskim omrežjem v mestu Ilirska Bistrica, ki je priključeno na Centralno čistilno napravo (Ilirska Bistrica, Jasen, Topolc); – ločenim sistemom kanalizacijskega omrežja v naselju Šembije, ki je priključeno na čistilno napravo Šembije,

(2)Kanalizacija in čiščenje odpadnih vod se rešuje po posameznih aglomeracijah v skladu z zahtevami državnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter na podlagi tega dokumenta sprejetega občinskega z Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Občini Ilirska Bistrica, in sicer se opremi naselja s kanalizacijskim sistemom ter čistilno napravo v: – v

1. fazi v naselju Ilirska Bistrica s Topolcem, Rečico, Zarečjem in Kosezami, Knežak, Bač, Hrušica, Podgrad ter Jasen, Vrbovo in Vrbica; – v
2. fazi v naseljih: Koritnice, Šembije, Podstenje, Prem, Smrje, Čelje, Prelože, Ostrožno Brdo, Huje, Zajelšje, Tominje, Podbeže, Veliko Brdo, Dolenje pri Jelšanah, Zabiče, Podgraje, Kuteževo (severni del), Trpčane, Jablanica, Dolnji Zemon, Gornji Zemon, Zemonska Vaga, Velika Bukovica, Zarečica, Dobro Polje, Sabonje in Harije; – v
3. fazi se dodatno opremi še naselja: Račice, Starod, Jelšane, Novokračine, Sušak in Gabrk; – v
4. fazi se dodatno opremi še naselja: Pregarje, Dolnja Bitnja, Gornja Bitnja, Kilovče, Mereče, Mala Bukovica in Kuteževo (južni del) ter turistično območje Mola, Mašun in Sviščaki.

(3)Kanalizacijsko omrežje se obnavlja in dogradi v ločenem sistemu za fekalne in meteorne vode. Zgradi se tudi druge lokalne kanalizacijske sisteme z odvodom na male komunalne čistilne naprave, kjer ni možna priključitev na centralno omrežje.

(4)Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje ne obstaja in ni predvideno, se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata.

(5)Zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadnih vod se prednostno obravnava na vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame.

(6)Izvaja se nadzor tako nad skupnimi in individualnimi sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih vod. 25. člen (ravnanje z odpadki)

(1)V občini se zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov z ekološkimi otoki in zbirnim centrom Ilirska Bistrica na lokaciji Globovnik v Ilirski Bistrici.

(2)Občina Ilirska Bistrica določi drugo lokacijo kot rešitev odlaganja odpadkov po zaprtju obstoječe deponije Jelšane.

(3)Občina vzpodbuja zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki.

(4)Za odlaganje gradbenih odpadkov je najbližja deponija gradbenih odpadkov v Kopru v občini Koper, posamezna manjša odlagališča zemeljskih odpadkov pa se lahko urejajo tudi na drugih delih občine, vendar v skladu z veljavnimi področnimi predpisi. Grajeno javno dobro 26. člen (zasnova odprtih javnih površin v naseljih)

(1)V občinskem središču se uredi zeleni sistem (drevoredi, parki, igrišča), kolesarske in pešpoti ter vzpostavi sistem javnih odprtih površin mesta (trgi, ploščadi ...).

(2)Športna infrastruktura se ohranja in dopolnjuje.

(3)V naseljih se ohranja osrednje vaške prostore. Po potrebi se vzpostavljajo novi »trgi«. Ohranjajo se zelene površine.

(4)Po naseljih in v posameznih stanovanjskih soseskah se uredi otroška igrišča za različne starostne skupine otrok. 27. člen (zasnova odprtih javnih površin izven naselij)

(1)Vzpostavi se rekreacijske površine v naravnem okolju in kolesarske in peš poti v naravnem okolju.

(2)Vzpostavijo se tematske poti (sprehajalne, jahalne, planinske). IV. poglavje: Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 28. člen (usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje)

(1)Območja sanacije razpršene gradnje se delijo na: – območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v naselje in sicer se nahajajo v celotnem prostoru Občine Ilirska Bistrica ter – območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje (zaselek Zalči).

(2)Območja razpršene gradnje, ki se vključijo v naselje, so določena takrat, ko: – so funkcionalno in oblikovno povezana z obstoječim naseljem, – obstaja možnost zagotovitve dostopa do obstoječe družbene infrastrukture naselja, – obstaja možnost priključitve na infrastrukturno omrežje naselja.

(3)Območja razpršene gradnje, ki se opredelijo kot novo naselje, so določena takrat, ko: – predmetnih območij ni bilo mogoče vključiti v obstoječe naselje (niti kot dislocirano enoto), – so območja dobro dostopna (dostopna z javnim potniškim prometom), – relativno blizu (pomembnejših) lokalnih središč, – na podlagi prejšnjih dveh alinej imajo omogočen dostop do družbene infrastrukture.

(4)Obstoječa razpršena gradnja se zgošča in zaokroža na območju, kjer je mogoče skupaj z obstoječo razpršeno poselitvijo oblikovati zaokrožen zaselek, ki je komunalno že opremljen. Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet in se obenem nahaja izven zavarovanih območij, območij naravnih vrednot, območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter izven habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. Pri zgoščevanju in zaokroževanju je treba upoštevati skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini. V. poglavje: Usmeritve za prostorski razvoj občine 29. člen (usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)

(1)Pri prostorskem načrtovanju naselij imata prenova in notranji razvoj naselij prednost pred širitvami naselij.

(2)Razvoj poselitve se načrtuje v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami, vendar tako da se prepreči konflikte med različnimi rabami.

(3)Pri načrtovanju razvoja naselij, to je prenove, notranjega razvoja naselja in širitve se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot.

(4)Prednostno in intenzivneje se krepi naselja s pomembnejšo funkcijo v policentričnem urbanem sistemu, ki predstavljajo tudi zaposlitvene centre: – mesto Ilirska Bistrica z naselji Zemonska Vaga – Dolnji Zemon, Koseze in Zarečje v neposredni bližini občinskega središča mesta Ilirska Bistrica, – Podgrad s Hrušico kot bivalnim zaledjem, – Knežak – Bač in – Jelšane.

(5)Razvoj mesta Ilirska Bistrica se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.

(6)Pri urejanju naselij ima prednost notranji razvoj, ki teži k zgoščevanju poselitve na nezazidanih površinah in površinah, ki so premalo izkoriščena ob upoštevanju zagotovitve kvalitetnih bivanjskih pogojev z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji.

(7)Posebno pozornost se posveča prenovi kvalitetne kulturne dediščine in druge stavbne dediščine v jedrih naselij, s katero se ohranja identiteto naselij. V takšnih jedrih bo imela prenova prednost pred novogradnjo.

(8)S širitvijo se zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih, turističnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za razvoj občine in regije.

(9)Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij je potrebno: – zagotavljati izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja turizma in podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem); – ohranjati obstoječo gostoto prebivalcev in s tem povezano kvaliteto bivalnega in delovnega okolja.

(10)Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se: – izboljša raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo; – izboljša raven ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot kakovostno grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek in podobno; – poveča pogostost in kvaliteto vključevanja javnih prostorov urbane in ruralne strukture; – zagotovi raznolikost zelenih in drugih javnih odprtih površin glede vloge, uporabnosti in njihovega pomena za prepoznavno podobo naselja; – v središča naselij prednostno umešča javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami; – v čim večji možni meri ohranja elemente tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprt prostor z namenom ohranjanja visoke stopnje biotske raznovrstnosti (zlasti zaradi zagotavljanja koridorjev za ogrožene in zavarovane živalske vrste).

(11)Vodni in obvodni prostor, gozdove, naravne vrednote in sestavine biotske raznovrstnosti (zlasti habitate zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst) se vključujejo v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter obvodnih prostorov.

(12)Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter ustrezne povezave z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave.

(13)Postavitev kmetijskih pomožnih objektov se usmerja izven območij naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih ter zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst in habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranja v ugodnem stanju.

(14)Obstoječe prostorske ureditve izven območij naselij predstavljajo prostorske ureditve, ki služijo: – neposredno kmetijski, gozdarski (lovski) ali turistični dejavnosti (turistična destinacija Mašun, Sviščaki, Mola, Klivnik ter območja turističnih kmetij in drugi dopolnilni turistični projekti); – opravljanju gospodarskih javnih služb (območja prometnih površin in območja energetske in okoljske infrastrukture). 30. člen (usmeritve za razpršeno poselitev)

(1)V občini je značilen pojav avtohtone razpršene poselitve, ki se nahaja pretežno v krajini Bistrško in dolini Reke.

(2)Razpršena poselitev se ohranja kot avtohtoni poselitveni vzorec zaselkov posamičnih kmetij, lovske in gozdarske koče, planinski domovi, objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, spomeniki in znamenja), gospodarski in pomožni objekti.

(3)Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.

(4)Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(5)Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

(6)Vse umestitve objektov in ureditev, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječe zaselke, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja. 31. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Občina bo s prostorskim načrtovanjem zagotavljala skladno oblikovno podobo naselij, tako da bo pri novogradnjah in prenovah zagotovljeno: – varovanje značilnosti naselij in stavbnih kompleksov ter stavb, ki tvorijo arhitekturno identiteto krajine; – prilagajanje funkcionalnih in oblikovnih značilnosti obstoječi strukturi, ki tvori arhitekturno identiteto krajine, kot ohranjanje ali interpretacija teh značilnosti; – varovanje avtohtonega merila naselij v krajini in avtohtone oblikovne podobe; – prenova in sanacija razvrednotenih območij; – sožitje med obstoječimi kvalitetnimi značilnosti prostora, ki gradijo njegovo identiteto in prepoznavnost in novimi arhitekturnimi in krajinskimi značilnostmi prostora; – prilagajanje prostorske zasnove razvoja naselij reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij, morfologiji obstoječe zazidave ter drugim lastnostim, ki zagotavljajo ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2)Zagotavlja se ohranjanje prepoznavnosti naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali načrtujejo. Ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenovo naselij ter z upoštevanjem kakovostnih značilnosti naselij in stavbnih kompleksov ter stavb, ki tvorijo arhitekturno identiteto krajine in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih, predvsem javnih površin in s kakovostnim oblikovanjem ter z racionalno rabo prostora in ureditvami za racionalno rabo energije.

(3)Pri načrtovanju prostorskega razvoja in urejanja podeželskih naselij upošteva tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter vzpodbuja notranji razvoj zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov.

(4)Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

(5)Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. VI. poglavje: Usmeritve za razvoj v krajini

1. člen (splošne usmeritve za razvoj v krajini) Krajina v Občini Ilirska Bistrica naj se razvija kot naravna krajina, kulturna krajina in pretežno urbana krajina, in sicer kot naravna in kulturna krajina, katere preplet predstavlja pomembno prvino prepoznavnosti: – s trajnostno rabo zemljišč, – s trajnostno, sonaravno in večnamensko rabo gozdov, – z razvojem trajnostnih oblik turizma in športno-rekreacijskih vsebin, – s preprečevanjem opuščanja rabe prostora (kmetijskih zemljišč) in posledično zaraščanja kulturnih krajin, – z ohranitvijo značilnih krajinskih vzorcev in ključnih značilnosti za posamično enoto krajine. Usmeritve za razvoj po posameznih krajinah
2. člen (krajini doline Reke in Bistriškega)

(1)Varovanje najboljših kmetijskih površin pred urbanizacijo in varovanje sonaravnih in naravnih vodotokov in obvodnega vegetacijskega pasu.

(2)Poselitev se načrtuje v obstoječih območjih naselij s predvidenimi širitvami na naravovarstveno manj občutljivih območjih in izven poplavno in erozijsko ogroženih območij. Širitev naselij se načrtuje na območje najboljših kmetijskih zemljišč le v primeru, da zaradi varovanj (poplavno in erozijsko ogrožena območja) ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo.

(3)Usmeritve za kmetijstvo v območju doline Reke in Bistriškega so: – ohranja se značilno menjavanje njivskega sveta s travniki in posameznimi skupinami ali v vrste nasajenimi jablanam; – vzpodbuja se raba kmetijskih površin, ki so v zaraščanju; – ohranja ali ponovno se vzpostavlja obmejke, živice in gozdne otoke ter varovalni zaščitni vegetacijski pas ob vodotoku (Reka s pritoki) s ciljem zagotavlja ohranjanja biotske raznovrstnosti in varovanja površinskih voda.

(4)Usmeritve za turizem in rekreacijo so: – pri načrtovanju območij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti; – spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi in ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture oziroma se le-ta zagotavlja v poselitvenih območjih; – rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine ali večje gradbene posege se načrtujejo ob obstoječi poselitvi izven naravno ohranjenih in neposeljenih območij, ali kot sanacijske ukrepe pri sanaciji nelegalnih kamnolomov (npr.: zelene površine mesta Ilirska Bistrica).

(5)Usmeritve za vodno gospodarstvo so: – načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljišč naj zagotavlja ohranjanje ekoloških funkcij vodnih koridorjev (kompenziranje visokih voda, ohranjanje samočistilnih sposobnosti voda, ohranjanje biotske raznovrstnosti); – ohranjanje in ponovno vzpostavljanje kar najbolj sonaravne podobe vodotokov skupaj z obvodno vegetacijo; – preprečevanje onesnaževanja voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami; – onesnažene vodotoke oziroma njihove dele naj se ustrezno sanira; – zaradi varstva pred poplavami naj se povečujejo retencijske površine ob vodotokih, ki so bile v preteklosti bistveno skrčene za namen kmetijskih površin. Te površine se lahko namenijo kmetijski rabi s prilagojenim izborom kulturnih rastlin.

(6)Usmeritve za gozdarstvo so: – gozdne površine v zaledju mesta Ilirska Bistrica se ohranja in razvija v smislu socialno-ekološke funkcije (predvsem rekreacijska, proti erozijska); – obseg gozdnih površin (ostanki gozda, drevesne živice ob vodotokih, posamezna drevesa na ravnini) je potrebno ohranjati.

(7)Usmeritve za krajinsko oblikovanje so: – pri vzpostavljanju rekreacijskih poti izven naselij se ureja počivališča. Za počivališča naj se izbira obstoječe atraktivne točke ob vodotokih ali skupinah dreves; – ostanke naravne vegetacije v naseljih naj se ohranja in integrira v sistem parkovnih in drugih zelenih površin. 34. člen (krajina v območju Brkinov)

(1)Varovanje mozaičnega prepleta agrarnega krajinskega vzorca in tradicionalne poselitvene strukture na hrbtih dolin in gozdih površin v nižjih zaradi strmine terena erozijsko ogroženih območjih.

(2)Razvoj rekreacijskega in kmečkega turizma.

(3)Poselitev se načrtuje v obstoječih območjih naselij s predvidenimi širitvami na naravovarstveno manj občutljivih območjih in izven erozijsko ogroženih območij. Širitev naselij se načrtuje na območje najboljših kmetijskih zemljišč le v primeru, da zaradi varovanj (vodovarstvena in erozijsko ogrožena območja) ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo.

(4)V območju Brkinov se vzpodbuja razvoj intenzivnih nasadov sadovnjakov in raba kmetijskih površin, ki so v zaraščanju.

(5)Usmeritve za turizem in rekreacijo v območju Brkinov so: – pri načrtovanju območij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo in razvoj območij kulturne dediščine, varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti; – vzpodbuja se razvoj turistično-rekreacijskih dejavnosti ob akumulacijskih jezerih Mola in Klivnik; – vzpodbuja se razvoj turizma na kmetijah (Pregarje, Sabonje …); – vzpodbuja se razvoj drugih trajnostnih oblik rekreacije in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi in ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture oziroma se le-ta zagotavlja v poselitvenih območjih; – na izpostavljenih točkah in križiščih poti naj se uredi počivališča in razgledišča, ki naj bodo opremljena z oznakami in naj vodijo do posameznih atraktivnost opremljenih z informativnimi tablami, ohranja in poudarja se lokalno identiteto; – vzpodbujanje razvoja turistično-rekreacijskih dejavnosti ob akumulacijskih jezerih Mola in Klivnik mora nujno upoštevati osnovni namen obeh akumulacijskih (za bogatenje nizkih voda Reke in zadrževanja poplavnega vala) in s tem povezanim izrazitim nihanjem vodne gladine; upoštevati je potrebno tudi, da gre za vplivno območje Regijskega parka Škocjanske jame, ki se varuje v skladu z varstvenim režimom, določenim z zakonom, ki prepoveduje vse posege v okolje na vplivnem območju parka, ki bi lahko posredno ali neposredno poslabšali obstoječe stanje.

(6)Usmeritve za vodno gospodarstvo so: – načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih (predvsem za območje akumulacijskih jezer) naj zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti; – ohranjanje vodnih površin skupaj z obvodno vegetacijo; – ohranja se obstoječe kale.

(7)Varuje in krepi se skladen razvoj ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda.

(8)Usmeritve za krajinsko oblikovanje v območju Brkinov so: za ureditve počivališč in razgledišč naj se uporablja obstoječe atraktivne točke npr. kale (Gabrk). Počivališča in razgledišča naj bodo minimalno opremljena: posamezna drevesa ali drevesa v gručah, klopi, koši za smeti, oznake do posameznih atraktivnosti, informativne table. Ohranja in poudarja naj se lokalna identiteta. 35. člen (krajina v območju Matarskega podolja)

(1)Poselitev se načrtuje v obstoječih območjih naselij s predvidenimi širitvami izven varovanih območij.

(2)Usmeritve za krajinsko oblikovanje so: za ureditve počivališč in razgledišč naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo minimalno opremljena: posamezna drevesa ali drevesa v gručah, klopi, koši za smeti, oznake do posameznih atraktivnosti, informativne table. Ohranja in poudarja naj se lokalna identiteta.

(3)Varuje in krepi se skladen razvoj ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda.

(4)Varuje se biotska raznovrstnost travnikov. 36. člen (krajina v območju suhe doline Knežaka)

(1)Varovanje mozaičnega prepleta gozda v višjih legah in agrarnega krajinskega vzorca ter tradicionalne poselitvene strukture v dolinah.

(2)Ohranja se ekstenzivne nasade sadovnjakov in vzpodbuja se rabe kmetijskih površin, ki so v zaraščanju.

(3)Usmeritve za turizem in rekreacijo so: – spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništva, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi in ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture oziroma se le-ta zagotavlja v poselitvenih območjih; – rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene posege in predstavljajo večje onesnaženje, se načrtujejo izven teh območij; – spodbujanje razvoja turizma na kmetijah (Koritnice); – pri načrtovanju območij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo in razvoj območij kulturne dediščine, varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti; – na izpostavljenih točkah in križiščih poti naj se uredi počivališča in razgledišča, ki naj bodo opremljena z oznakami in naj vodijo do posameznih atraktivnost opremljenih z informativnimi tablami. Ohranja in poudarja se lokalno identiteto.

(4)Varuje in krepi se skladen razvoj ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda.

(5)Usmeritve za krajinsko oblikovanje so: za ureditve počivališč in razgledišč naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo minimalno opremljena: posamezna drevesa ali drevesa v gručah, klopi, koši za smeti, oznake do posameznih atraktivnosti, informativne table. Ohranja in poudarja naj se lokalna identiteta. 37. člen (krajina v območju Snežnika)

(1)Varovanje naravno ohranjenega območja z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in varstvom naravnih vrednost.

(2)Poseljenost se ohranja iz narodno obrambnih vidikov.

(3)Ohranja se strnjeno območje gozdov z zmanjševanjem vplivov razpršene poselitve. V večjem delu območja se krepi ekološke in proizvodne funkcije gozda. Socialne funkcije se razvija s poudarkom na ohranjanju in varovanju kvalitet naravnega okolja v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.

(4)Pretežno notranji razvoj dveh obstoječih turističnih destinacij Mašun in Sviščaki.

(5)Usmeritve za turizem in rekreacijo so: – spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništva, planinstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi in ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture; – razvoj športne in druge turistične infrastrukture v okviru obstoječih turističnih območij (smučanje Mašun in Sviščaki) naj bo v čim večji meri zagotovljen v območju obstoječih površin in tako, da ne zahteva bistvenih krčitev gozda.

(6)Usmeritve za krajinsko oblikovanje so: za ureditve počivališč in razgledišč naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo minimalno opremljena: klopi, oznake do posameznih atraktivnosti, informativne table. Koše za smeti se postavlja samo v turističnih območjih kot so npr.: Mašun in Sviščaki. Ohranja in poudarja naj se lokalna identiteta. Usmeritve za razvoj za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 38. člen (usmeritve za razvoj kmetijstva)

(1)Ohranja se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.

(2)Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so: – varovanje in ohranjanje kmetijskih površin, zlasti ravninskih njivskih zemljišč v zgornjem toku reke Reke in njiv v izravnavah brkinskega sveta; – ohranja se tradicionalno kmetijsko proizvodnjo ter ekološko in prostorsko pestrost in pestrost kultur in s tem pestrost strukture kmetijskih zemljišč; – spodbuja se nadaljnji razvoj osnovne kmetijske proizvodnje ter odločanje kmetov za dopolnilne dejavnosti (turizem na kmetijah, kulinarika, prenočitvene kapacitete, predelava osnovnih kmetijskih pridelkov, storitvene dejavnosti); – spodbujanje okolju prijaznega kmetijstva (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava) in sadjarstva predvsem v Brkinih; – preprečuje se zaraščanje kmetijskih zemljišč in izginjanje ekološko pomembnih grmovnih živic, obmejkov in gozdnih zaplat iz kmetijskih zemljišč; – preprečuje se zmanjševanje mokriščnih predelov; – zaradi varstva pred poplavami naj se povečujejo retencijske površine ob vodotokih, ki so bile v preteklosti bistveno skrčene za namen kmetijskih površin; v dolini Reke in Bistriškega se na poplavnih območjih spodbuja kmetijska raba s prilagojenim izborom kulturnih rastlin. 39. člen (usmeritve za razvoj gozdarstva)

(1)Ključne usmeritve za posege v gozd in gozdni prostor so: – v strnjenih gozdnih kompleksih v gozdni in gozdnati krajini so dopustni manjši objekti za potrebe gozdarstva in lovstva, ki so potrebni za gospodarjenje z gozdovi in lov na divjadjo; – preprečuje se krčenje gozdnih zaplat na kmetijskih zemljiščih, ki so pomembne za krajinsko sliko pokrajine ali pa opravljajo pomembno biotopsko funkcijo in funkcijo koridorskih povezav; – posege v gozd se usmerja na robna območja, kjer prevladujejo gozdovi s slabšo zasnovo, ki so nastali z zaraščanjem kmetijskih površin in kjer ni izjemno poudarjenih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda; – razvijanje turistične in rekreativne dejavnosti v območju gozdne krajine je potrebno uskladiti z določili gozdnogospodarskih načrtov v izogib morebitnih konfliktov med različnimi uporabniki prostora; – na izpostavljenih legah in v okolici večjih emisijskih virov je potrebno zagotoviti trajno prisotnost gozda; – pogoji za gospodarjenje in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč se po izvedbi posegov v gozd in gozdni prostor ne smejo poslabšati; – za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda v kmetijske namene je potrebno pridobiti soglasje oziroma dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije; – gospodarjenje z gozdovi temelji na trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdovi, ki je v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot ter trajnim in optimalnim delovanjem gozdov kot ekosistema ter uresničevanjem vseh njegovih funkcij; – gospodarjenje z gozdovi je možno v skladu z gozdnogospodarskimi načrti; za izvajanje gozdnogospodarskih načrtov in svetovanje lastnikom gozdov je pristojen Zavod za gozdove Slovenije.

(2)Posegi v gozd in gozdni prostor morajo ohranjati ugodno stanje vseh avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter ne smejo bistveno ogroziti funkcij gozdov.

(3)Ključne usmeritve za razvoj gozdarstva v občini so: – preprečuje se velike prostorske posege predvsem v strnjeno gozdno matico in uničevanje za krajinsko sliko in ekološko stanje pomembnih gozdnih zaplat na kmetijskih zemljiščih; – gradnja gozdnih prometnic se načrtuje in izvaja v skladu z veljavno gozdarsko, okoljsko in gradbeno zakonodajo, pri čemer se ne smejo ogroziti lastnosti, zaradi katerih so bila določena varovana območja narave opredeljena; – z namenom izboljšanja ekonomske vrednosti gozdov in zaradi povečanja njihove mehanske stabilnosti je potrebno v gozdovih izvajati gojitvena dela. Z namenom preprečitve škodljivih vplivov na gozd ter zaradi sanacije poškodovanega gozda, je potrebno v gozdovih izvajati varstvena dela; – ohranja se gozdove s posebnim varstvenim režimom, to so varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom; – zagotoviti je treba večnamensko rabo gozda, skladno z drugimi usmeritvami in preprečiti posege in dejavnosti v gozdu, ki onemogočajo zagotavljanje ekološke, socialne in proizvodne funkcije ter poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja; – pri gospodarjenju z gozdovi se upošteva načelo sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja ter večnamensko vlogo gozda; – doseči optimalno odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in zagotoviti ustrezno vzdrževanje obstoječe mreže gozdnih prometnic; – v skladu z načrti varstva pred požarom v naravnem okolju se izvaja preventivno varstvo pred požari.

(4)Ohranja se: – gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes; – strnjene gozdne komplekse; – območje gozdov z izjemno poudarjenostjo socialnih in ekoloških funkcij; – območja manjših gozdnih zaplat, območja obvodne vegetacije in biokoridorje, kjer je poudarjena biotopska funkcija; – ohranja se gozdove, ki opravljajo pomembne ekološke (proti erozijske, biotske), socialne in lesno-proizvodne funkcije.

(5)Gozdna krajina se ohranja še posebno v območju prevladujoče gozdne krajine Snežnik.

(6)Mestni gozd mesta Ilirske Bistrice se razvija s poudarjeno socialno-ekološko funkcijo (zlasti rekreacijsko in proti erozijsko zaradi strmine terena). Umesti in vzdržuje se infrastrukturo (trim steza, sprehajalne poti, gozdna učna pot), ki omogoča kvalitetno rekreacijo obiskovalcev, hkrati pa zmanjšuje konflikte v prostoru. Prav tako je potrebno zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo, zato se na tem delu gospodarjenje z gozdom prilagaja nadaljnjemu ohranjanju te funkcije. 40. člen (usmeritve za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti)

(1)Občina razvija turistične in prostočasne dejavnosti tako da postane uveljavljeno in prepoznavno turistično območje v zaledju Kvarnerskega in Tržaškega zaliva. Razvoj turizma bo temeljil na naravnih in ustvarjenih danostih (obstoječe turistične ureditve kot so Sviščaki, Mašun, objekti in območja kulturne dediščine kot je mestno jedro Ilirske Bistrice, naselje Prem z gradom Prem, tradicionalna kulturna krajina Brkinov ipd.).

(2)Splošni cilji razvoja rekreacije v občini je razvoj raznolikih rekreacijskih dejavnosti, ki se navezujejo na obstoječe naravne danosti in turistično ponudbo prostora.

(3)Koncept prednostnih območij za rekreacijo: – razvoj okolju prijaznih oblik rekreacije na prostem v naravnem okolju, nadgrajevanju že razvitih oblik rekreacije; – razvoj mreže turističnih tematskih in rekreacijskih poti s potrebno infrastrukturo; – razvoj mreže urejenih kamp in piknik prostorov ter drugih sorodnih vsebin; – razvoj turizma v občini v veliki meri temelji na naravnih danostih, zato je nujno potrebno zagotavlja varstva naravnih vrednot in ohranjanje biotskih raznovrstnosti kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja; to pomeni načrtovati turistično športno-rekreacijsko dejavnost in s tem povezane prostorske ureditve na način in v obsegu, ki zagotavlja ohranjanje lastnosti varovanih območij; navedeno je potrebno še posebej upoštevati v območju Snežnika; – razvoj sistema, ki omogoča povezovanje rekreacijske infrastrukture in posameznih sorodnih oblik rekreacije med seboj na ravni občine in na ravni regije; – razvoj znotraj posameznih rekreacijskih dejavnosti, ki bi omogočale ponudbo za množično in individualno rekreacijo.

(4)Rekreacijske aktivnosti v naravnem okolju (odprtem prostoru): – razvoj obstoječega turističnega športno-rekreacijskega območja Sviščaki v turistično središče s celovito ponudbo, namenjeno tako stacionarnim kot dnevnim gostom; – ureditev turistične infrastrukture v območju akumulacijskega jezera Mola s turistično in športno-rekreacijsko ponudbo; – dopolnilni turistični projekti v območju reke Reke, športno-rekreacijskim območjem Črne Njive, športno-rekreacijskim območju Klivnik, Podtaborsko steno, Novokrajsko jamo ter Dolino Posrtvice in Šmagurke s poudarkom na kulturni krajini; – ostalo spremljevalno ponudbo; – na prej navedenih lokacijah se skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, ob upoštevanju prostorskih in okoljskih omejitev pa se razvijajo tudi novi programi; ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot je eden izmed ključnih temeljev, na katerih sloni turistična ponudba.

(5)Razvoj mreže turističnih tematskih in rekreacijskih poti s potrebno infrastrukturo, navedenih v 12. členu tega odloka.

(6)Ureditev osnovne infrastrukture za: – smučanje v okviru projektov turističnega središča Sviščaki in Mašun; – razvoj rekreativnega čolnarjenja v okviru projektov ureditve turistične infrastrukture v območju akumulacijskega jezera Mola in Klivnik ter pri Novakovem mlinu v območju reke Reke; – razvoj lokostrelstva in športnega strelišča v območju črne njive; – razvoj vodnih športov na območju drugih tekočih voda v občini (npr. Podstenjšek).

(7)Turizem: – za razvoj turizma se zagotovi ustrezno osnovno in turistično infrastrukturo, (urejene in označene kolesarske, peš in planinske poti, naravoslovne poti, povečane nastanitvene zmogljivosti, ureditev športnih in rekreacijskih površin, vzpostavitev informacijskega centra itd; – spodbuja se odpiranje gostišč, manjših muzejev in kmečkih turizmov v osrednjih delih naselij, urejanje osrednjih javnih površin naselja in njihovo programsko obogatitev; – za razvoj turizma je ključnega pomena bogatitev turistične ponudbe, ki naj bo čim bolj pestra; razvoj turizma naj se usmerja v povezovanje z drugimi panogami, zlasti s kmetijstvom in športom oziroma rekreacijo; – spodbuja se razvoj turizma, ki ne posega agresivno v naravo; območja prepoznavnih kakovosti naravnih in kulturnih značilnosti v krajini se vključijo v sistem turističnih poti (Snežnik, Brkini, akumulacijska jezera, nekdanji mlini in druga območja, pomembna z vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva kakovosti okolja); – spodbuja se vzpostavitev turističnih kmetij v Brkinih in dolini Reke ter Bistriškem; poseben poudarek je potrebno nameniti izven penzionskih storitvam in organizaciji dodatnih aktivnosti za goste; – spodbuja se razvoj oziroma obuditev dejavnosti nekdanjih mlinov v smislu bogatenja turistične ponudbe. 41. člen (usmeritve za pridobivanje mineralnih surovin)

(1)Na območju Občine Ilirska Bistrica sta dva pridobivalna prostora z rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin.

(2)Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine.

(3)Za širitev obstoječega pridobivalnega prostora mineralnih surovin je treba zagotoviti izdelavo predhodnih preveritev, utemeljitev in določitev ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt.

(4)Za obstoječe nelegalne in opuščene kope, je predvidena (samo)sanacija, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin, s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter sanacijo krajinskih kvalitet prostora. 42. člen (usmeritve za upravljanje z vodami)

(1)Poplavna varnost: – vse ureditve je potrebno načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala; vse morebitne ureditve vodotokov morajo zagotoviti sonaravno urejen odtočni režim in poplavno varnost vsem obstoječim in novo predvidenim objektom; – pri urejanju vodotokov je potrebno upoštevati naravno dinamiko in specifičnost odtočnega režima ter v največji možni meri ohraniti naravne retencijske sposobnosti obravnavanega območja; v kolikor bo prišlo do zmanjšanja retencijskih površin, povečanja odtoka in posledično do večje poplavne ogroženosti dolvodno, je potrebno predvideti in izvesti dodatne ukrepe (zadrževanje, povečanje prevodnosti ...); – odvajanje padavinskih voda iz urbanih površin se predvidi na način, da je v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok, kar pomeni, da je potrebno aktivirati razpoložljive retencijske površine (prepustni tlaki, parkovne ureditve ...) ter predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, morebitni suhi zadrževalniki ...).

(2)Kakovost vode: preprečiti je potrebno slabšanje kakovosti voda, s tem v zvezi je potrebno usmerjati poselitev v ureditvena območja naselij z urejenim zbiranjem in čiščenjem odpadnih voda.

(3)Zavarovati in varovati je potrebno podzemne vode kot vir pitne vode.

(4)Retencijske površine se ne zmanjšuje.

(5)Novo predvideni objekti se načrtujejo izven območja poplavnih površin. Usmeritve za razvoj na posebnih območjih

1. člen (usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti) Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora se zagotavlja predvsem na območjih prepoznavnosti ter na območjih kompleksnega varstva kulturne dediščine. Za prepoznavnost prostora je treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami, značilne vzorce poselitve, ustvarjene reliefne oblike, zgradbo in simbolne pomene krajine ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor. Varujejo se ekološki procesi z uveljavljanjem sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini in povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.
2. člen (usmeritve za ohranjanje kulturne dediščine)

(1)Posebno pozornost je treba posvetiti konceptu celostnega varstva, s poudarkom na pomenu varstvenih območij na nivoju večjih območij naselbinske dediščine, manjših homogenih stavbnih celot in posameznih objektov, ki se varujejo v njihovem vplivnem območju. Območja, kjer je treba zagotoviti celostno ohranjanja kulturne dediščine so predvsem: – območja naselbinske dediščine, – območja arheološke dediščine.

(2)Vzdržen prostorski razvoj vključuje štiri vidike ali dimenzije vzdržnosti: ekonomska, socialna, okoljska in kulturna. Ohranjena dediščina in njena integracija v prostoru je eden od nosilcev trajnostnega razvoja občine na vseh področjih (gospodarstvo, kmetijstvo, promet, kultura, okolje idr.)

(3)Pri prostorskem načrtovanju je potrebno dediščino obravnavati kot dejavnik kvalitete prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Dediščina s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, katerega mora občina izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.

(4)Cilji, pomembni pri oblikovanju kulturne politike občine so povezati dejavnosti znotraj kulturne politike v lokalnem programu za kulturo in spodbujanje kulturnih projektov (npr. obnove kulturnih spomenikov, ki jih financira lokalna skupnost, muzejska dejavnost, kulturne poti itd.).

(5)Ključne usmeritve za varstvo kulturne dediščine so: – izoblikovati prostorske mehanizme zaustavljanja negativnih trendov upadanja števila enot dediščine (nelegalne rušitve, nelegalni posegi v prostor, propadanje enot zaradi različnih razlogov); – izoblikovati prostorske mehanizme zaustavljanja trendov nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine, kulturnih krajin in vplivnih območij enot kulturne dediščine; – povezava razvojnih dejavnosti z aktivno revitalizacijo objektov dediščine; – ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na regionalni ravni z upoštevanjem varstvenih pogojev in smernic v urejanju prostora (načrtovanje, izvedba, nadzor) v povezavi z drugimi prostorskimi sistemi (poselitev, infrastruktura, razvoj podeželja). 45. člen (usmeritve za ohranjanje narave)

(1)Pozornost je treba posvetiti konceptu celostnega varstva. Območja, kjer je treba zagotoviti posebno pozornost pri varstvu narave, so: – ožja in širša zavarovana območja, – območja predlagana za zavarovanje, – naravne vrednote, – območja, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja naravnih vrednot, – posebna varstvena območja (Natura 2000), – ekološko pomembna območja, – habitatni tipi in prvine biotske raznovrstnosti.

(2)Vzdržen prostorski razvoj vključuje štiri vidike ali dimenzije vzdržnosti: ekonomska, socialna, okoljska in kulturna. Varstvo narave je eden od nosilcev trajnostnega razvoja občine. Pri prostorskem načrtovanju je potrebna naravovarstvena območja obravnavati kot dejavnik kvalitete prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Ohranjena narava s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, katerega mora občina izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja. 46. člen (usmeritve za varstvo vodnih virov)

(1)Na vodovarstvenih območjih je potrebno skrbno nadzirati odpadne vode, gnojnične jame, uporabljanje fitofarmacevskih sredstev na kmetijskih površinah oziroma vodovarstvena območja zaščititi pred kakršnim koli onesnaževanjem.

(2)Ekološko sporne dejavnosti na vodovarstvenih pasovih niso dovoljene. – odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda; – odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (pretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave), spodbuja se zamenjava nepretočnih greznic s prej omenjenimi sistemi; – gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, potrebno je urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine. 47. člen (usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)Za zmanjševanje tveganja na območjih potencialnih naravnih in drugih nesreč je potrebno omejevati razvoj in dejavnosti na teh območij, potrebno je ustrezno upravljati z primarno dejavnostjo ter vzpostaviti nadzor.

(2)Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VIII. stopnje po MCS lestvici in s projektnim pospeškom tal 0.175 g.

(3)Na močno erozijsko ogroženih območjih Brkinov in doline Reke se ohranja gozdne površine. Gradnja objektov in golosek na močno erozijskih ogroženih območjih ni dovoljena.

(4)Gradnja na poplavnih območjih, vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljena. Izjema so le rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi za preprečevanje poplav, kot so npr. ekstenzivni travniki in rekreacijske površine.

(5)Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet – glavna državna cesta G1-6, železnica; vojna). 48. člen (usmeritve za območja za potrebe obrambe)

(1)Na ozemlju občine se nahaja območje posebnega pomena za obrambo Bač (območje izključne rabe ter omejene in nadzorovane rabe), ki se ureja z Državnim prostorskim načrtom za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna (Uradni list RS, št. 17/14).

(2)Območja posebnega pomena za obrambo so: – območje izključne rabe za potrebe obrambe (območja, izključno namenjena izvajanju obrambne dejavnosti) na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev usposabljanje in delovanje vojske; – območje omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe (varnostno območje), ki je del območij za potrebe obrambe, ki obsegajo varnostno območje, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov.

(3)Obseg in lega območij za potrebe obrambe je opredeljena v 4. členu državnega prostorskega načrta iz prvega odstavka tega člena.

(4)Za vse posege v območja za potrebe obrambe je potrebno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. VII. poglavje: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 49. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)Namenske rabe zemljišč se določijo skladno z dosedanjim prostorskim razvojem. Redefinicije meja posameznih namenskih rab se izvedejo skladno z dejanskim stanjem v prostoru in razvojnimi potrebami posameznih rab.

(2)Ločevanje kmetijskih zemljišč na najboljša in druga se izvede skladno z dosedanjo kategorizacijo.

(3)Gozdna zemljišča se določijo na podlagi dejanske rabe.

(4)Vodna zemljišča se določijo za pomembnejše vodotoke.

(5)Območja ostalih zemljišč se določijo na podlagi dejanskih podatkov o izkazani namenski rabi. VIII. poglavje: Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

1. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) Prostorski izvedbeni pogoji se določijo za celotno območje občine. Prikazani so v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta. Z njimi se določi merila in pogoje za gradnjo objektov ter drugih posegov po posameznih enotah urejanja prostora: glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje ipd. IX. poglavje: Koncept prostorskega razvoja občinskega središča Ilirska Bistrica Koncept razvoja naselja na podlagi izhodišč in ciljev prostorskega razvoja občine in naselja
2. člen (vizija prostorskega razvoja naselja Ilirska Bistrica)

(1)Mesto Ilirska Bistrica se bo razvijalo kot osrednje gospodarsko, zaposlitveno, oskrbovalno, kulturno, športno in izobraževalno središče regionalnega pomena ter občinsko središče, ki je gospodarsko, družbeno in kulturno središče širšega območja. Skrbelo se bo za zadosten stanovanjski fond, razvijalo storitvene ter proizvodne dejavnosti in delovna mesta. V ta namen se bo s prestavitvijo državne ceste G1-6 na območju in notranjim razvojem ter širitvijo naselja na severni meji mesta spodbujal intenziven razvoj gospodarskih, oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti.

(2)Ilirska Bistrica se nahaja v vplivnem območju Reke (država Hrvaška), zato se pri njenem razvoju stremi k pospešenem razvoju mesta kot regionalnega središča z razvojem funkcij, ki niso dovolj razvite, razvojem turizma in gospodarske cone. Kot regionalno občinsko središče bo razvijala obstoječe dejavnosti (dejavnosti socialnega varstva, nižje izobraževanje, sodstvo, uprava, zdravstvo ...) in dejavnosti, ki glede na predvideno raven regionalnega središča niso dovolj razvite (višje in visoko izobraževanje, sodne in upravne institucije specializirane socialno varstvo in javne raziskovalne organizacije ...).

(3)Kot središče regionalnega razvoja, ki naj ima najmanj 5000 prebivalcev, bo zagotavljala možnosti za stanovanjsko gradnjo, prvenstveno s prenovo degradiranih območij in območij naselbinske kulturne dediščine z zgoščevanjem obstoječih poselitvenih površin za stanovanjsko gradnjo in z širitvami območij za stanovanja.

(4)Spodbujala bo ustvarjanje novih delovnih mest v centralnih dejavnostih, kakor proizvodnji.

(5)Ključna strateška opredelitev razvoja mesta temelji na prenovi, revitalizaciji in notranjem zgoščevanju ter mešanju urbanih rab in primerne gostote. Pri tem razvoju bo upoštevala obstoječe urbane oblike, arhitekturo ter območja in objekte kulturne dediščine. Mesto se bo razvijalo v smeri sanacije degradiranih industrijskih območij neprimernih dejavnosti (industrijske in njim podobne dejavnosti), sanacije degradiranih opuščenih območij (območje TOK, območje bivšega Topola) in prenovo mestnega jedra. Ilirska Bistrica bo z zagotavljanjem primernih površin krepila, oziroma razvila svoj turistični potencial. Naselje se bo širilo po zapolnitvi in izrabi že obstoječih stavbnih površin.

(6)Za kvalitetno življenje v mestu bo poskrbela s primernim vključevanjem naravnih sestavin, vode in obvodnih površin z primerno urejenim javnim dobrim (trge, tržnica, igrišča, oblikovanje parkovne površine ...), kar bo ustvarilo razmere za ekološko ravnotežje in kakovost življenjskega okolja v mestu.

(7)Mesto se bo razvijalo v povezavi zelenega sistema naselja s kakovostmi naravnega okolja.

(8)Dosedanja razporeditev centralnih dejavnosti urbanega središča v središču mesta se bo ohranjala in širila na območja starega mestnega jedra (spomenik naselbinske dediščine), območje TOK do železniške postaje, na območjih ob glavni mestni cesti. Obstoječe površine za nakupovalno središče ob vstopu v mesto se okrepi in razširi.

(9)Predviden je razvoj centralnih družbenih dejavnosti na severnem delu mesta ob izgradnji stanovanjskih območij na severu mesta ter širitve na že obstoječih območjih centralnih dejavnost.

(10)Dolgoročna širitev mesta (za bivanje) bo usmerjena na zapolnitev obstoječih stavbnih površin na poselitvenem območju mesta, s prenovo degradiranih območij (območje Topol, območje Tok) namenjenih za stanovanja ter s strateškimi širitvami območij za stanovanjsko gradnjo na območja na severovzhodu. Individualni stanovanjski gradnji so namenjena območja širitev na severnem delu mesta, območje Topola in zapolnitev obstoječih stavbnih površin. Stanovanjska območja višjih gostot se usmerja na območje ob cesti Ilirska Bistrica – Knežak, pod Dom starejših občanov, na degradirano območje Topola, na območje južno od osnovne šole in zahodno od Žabovce.

(11)Predvidene so širitve območij podeželskega naselja in določitev območja za selitev kmetij iz urbanih območij, kjer nimajo možnosti širitve.

(12)Razvoj območij za gospodarske dejavnosti je predviden z notranjem razvojem na obstoječih območjih namenjenih proizvodnji. Načrtovana širitev je dopustna ob doseganju ciljev ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot pri čemer je potrebno upoštevati izjemen pomen območje ob trnovskem potoku za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(13)Pospeševanje razvoja Ilirske Bistrice kot turističnega kraja z ureditvijo in prenovo mestnega jedra, ureditvijo manjših nastanitvenih kapacitet, krepitvami vseh vrst turistične infrastrukture (gostinstvo, turistično informacijski center …), krepitev trgovske in storitvene dejavnosti za potrebe turizma (izhodiščna točka za Mašun, Sviščake, jezero Mola in Klivnik).

(14)Prestavitev glavne ceste omogoča oblikovanje mestne ceste skozi mesto z oblikovanjem manjših trgov z javnim programom in oblikovanje mestne promenade z oblikovanjem cestnega profila, ki bo prijazen za pešce in kolesarje, zmanjševanjem dopustnih hitrosti, zasaditvijo drevoredov, kjer to dopuščajo prostorske možnosti.

(15)Predviden je razvoj javnega prometa, in sicer medkrajevnega prometa.

(16)Potrebno je načrtno opremljanje novih stavbnih zemljišč za dolgoročni prostorski razvoj mesta. Območje urbanističnega načrta

1. člen (območje) Območje urbanističnega načrta Ilirska Bistrica obsega območje naselja Ilirska Bistrica s predvidenimi širitvami in zelenimi površinami, ki predstavljajo rekreacijsko zaledje mesta. Obsega 399 ha površin. Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
2. člen (koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa)

(1)Skozi mesto poteka del omrežja daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena. Ilirska Bistrica se navezuje na omrežje enakega pomena sosednjih držav. Do izgradnje daljinske cestne povezave mednarodnega pomena v smeri Reka (država Hrvaška, Postojna/Divača), se še naprej zagotavlja obstoječo cestno povezavo od Krvavega potoka preko Kozine do Staroda in naprej proti Reki (država Hrvaška).

(2)Mesto Ilirska Bistrica ima pomembno prometno lego. Skozi mesto potekajo: glavna državna cesta, regionalne ceste in razvejano omrežje lokalnih cest in javnih poti.

(3)Prometno omrežje Ilirske Bistrice se razvija kot celovit sistem, ki obsega tako državno prometno omrežje, lokalno prometno omrežje, ureditev mirujočega, peš in kolesarskega prometa. Predvidi se primerno število parkirnih mest ob avtobusnih postajališčih oziroma v njihovi okolici. 54. člen (državno prometno omrežje)

(1)Prometno omrežje mesta Ilirska Bistrica se navezuje na glavno državno cesto G1-6 Prem – Ilirska Bistrica – Jelšane.

(2)Skozi naselje potekajo državne ceste: regionalne ceste: Ilirska Bistrica – Pivka, Ilirska Bistrica – Podgrad, Ilirska Bistrica – Grda Draga, Ilirska Bistrica – Novokračine.

(3)Za dolgoročni razvoj mesta je pomembna izgradnja razbremenilne ceste – južne obvoznice, ki bo potekala od priključka na severnem delu mesta pred prečkanjem obstoječe glavne ceste in železniške proge, potekala ob železniški progi in se priključila na obstoječo traso pri križišču glavne ceste in regionalne ceste Ilirska Bistrica – Novokračine. Obstoječa državna cesta skozi mesto bo postala mestna cesta. 55. člen (lokalno prometno omrežje)

(1)Predvidena je izgradnja razbremenilne lokalne ceste z značajem mestne zbirne ceste, in sicer bo cesta potekala od državne ceste Ilirska Bistrica – Pivka do glavne državne ceste G1-6 Prem – Ilirska Bistrica – Jelšane.

(2)Prednostnega pomena so tudi izboljšave notranjega mestnega prometnega omrežja, predvsem pa: – izgradnje in ureditve posameznih križišč, – izgrajevanje prometnega omrežja na novih poselitvenih območjih in njegova navezava na obstoječe in predvideno razbremenilno omrežje.

(3)Ceste so funkcionalno kategorizirane v dve kategoriji: – mestne zbirne ceste, – dostopne ceste.

(4)Mestne zbirne ceste so glavne mestne ceste, na katere se navezuje ostalo dostopno cestno omrežje.

(5)Dostopne ceste so ceste nižjega reda, ki služijo napajanju zazidalnih celot.

(6)Potrebno je varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.

(7)Pri načrtovanju in urejanju cest je potrebno upoštevati naslednja izhodišča glede oblikovanja značilnega profila ceste: – državna cesta – obvozna cesta ima določen prečni profil z državnim lokacijskim načrtom; – mestne zbirne ceste naj imajo vozišče za motorni promet široko 2 x 3,00 m, kolesarsko stezo in pločnik; kjer ni dovolj prostora, je ta cesta lahko urejena brez kolesarskih stez; v tem primeru so kolesarji na vozišču za motorni promet; vse mestne zbirne ceste se pri polnem profilu načrtujejo z vzdolžnimi zelenicami ali drevoredi; – dostopne ceste imajo vozišča za motorni promet široka 2 x 2,50 do 3,00 m in pločnik; kolesarski promet tu poteka po vozišču za motorni promet; – samostojne površine za peš in kolesarski promet morajo biti široke najmanj 2,5 m. 56. člen (mirujoči promet) Za potrebe Ilirske Bistrice je predvidena ureditev javnih parkirišč na nivoju in v garažnih hišah v mestnem središču in več parkirišč na območju mestnega in trškega jedra. 57. člen (kolesarske in peš poti)

(1)Predvidena je ureditev varnih peš in kolesarskih poti v šolo iz vseh poselitvenih območij za potrebe lokalnega prebivalstva.

(2)Predvidene so tri vrste kolesarskih poti: – samostojna kolesarska in peš pot, – kolesarska steza, – mešana vozna površina (omejitev hitrosti na 30–50 km/h).

(3)Ob pomembnejših prometnicah se predvidi kolesarske poti ločeno od površin za motorni promet. Na ostalih prometnicah pa se predvidi mešan promet, kolesarji in motorni promet pa se odvija na površinah, ki so rezervirane za motorni promet.

(4)Pešpoti se uredijo kot pločniki ob vseh predvidenih mestnih zbirnih in pomembnejših dostopnih cestah. Ob mestni zbirni cesti skozi center Ilirska Bistrica se uredi širša peš promenada od šole do območja novega trgovskega centra oziroma zdravstvenega doma.

(5)Kolesarski in peš promet se odvijata tudi po poljskih in gozdnih poteh, ki povezujejo Ilirsko Bistrico z zelenim zaledjem.

(6)Skozi mesto vodi: – tematska peš in kolesarska pot Ilirska Bistrica – Skrivnostni svet Zg. Pivke, – trase državnega kolesarskega omrežja. 58. člen (javni potniški promet)

(1)V občini je organiziran medkrajevni avtobusni prevoz.

(2)Lokacija avtobusne postaje v Ilirski Bistrici se ohranja.

(3)Skozi Ilirsko Bistrico poteka železniška proga Ljubljana – Pivka – Ilirska Bistrica – Reka. Za navezovanje na evropsko »TEN« infrastrukturno omrežje ter V. in X. panevropski prometni koridor, se rekonstruira in dogradi daljinske železniške povezave mednarodnega pomena, ki bodo omogočale hitrosti do 160 km/h.

(4)V Ilirski Bistrici je prometni terminal v neposredni povezavi z načrtovano gospodarsko cono, ki se jo načrtuje kot samostojno prostorsko enoto v bližini. Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja 59. člen (koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja)

(1)Mesto Ilirska Bistrica je sestavljeno naselje nastalo z zlitjem starega trškega jedra Ilirske Bistrice in samostojnega naselja Trnovo s širitvami ob komunikacijah in ob železniški progi.

(2)Mesto sestavljajo naslednja območja: območje mestnega jedra Ilirske Bistrice, območja Trnovo, območja nastala ob glavni državni cesti, stanovanjska območja, industrijska območja ob železniški progi. Velik del predstavljajo degradirana in opuščena industrijska območja (območje TOK in Topol). Ilirsko Bistrico omejujejo območja Nature 2000, ekološko pomembna območja, območja najboljših kmetijskih zemljišč, poplavna območja in reliefno strmejša gozdna zemljišča.

(3)Oblikovanje mesta označuje lega med vznožjem Gradišča, Stražice in Solne ter reko Reko s pritoki. Mesto označuje prometna lega ob glavni državni cesti z močnim tranzitnim prometom skozi mesto ter železniška proga.

(4)Osnovna usmeritev v oblikovanju je varovanje in vzpostavljanje prepoznavne podobe naselja ter varovanje in vzpostavljanje kakovostnih ambientov naselja.

(5)Ključni strateški usmeritvi notranjega razvoja urbanega območja sta prenova območij kulturne dediščine in prenova degradiranih območij in urejanje neustrezno izkoriščenih zemljišč. V mestnem središču, ki je v posameznih delih delno degradirano, je potrebno ohranjati objekte kulturne dediščine in predvideti saniranje degradiranih delov, pri čemer se upošteva urbane oblike in arhitekturo, mešanje urbanih rab in primerne gostote, možnosti večkratne rabe prostora, socialno in kulturno različnost, varnost in kvalitetno prebivanje, varstvo in razvoj kulturne dediščine ter možnosti za zmanjšanje rabe osebnega avtomobila in energije. Na tem območju je potrebno ohranjati obstoječe gradbene linije in zasnovo javnih površin ob vodotokih.

(6)Varuje se značilna podoba mesta z omejitvijo širitev izven višinsko določenega reliefnega robu pozidave na območju starega mestnega jedra ohranjanje dominantne lege cerkve Sv. Petra na manjši naravni vzpetini. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost oblikovanju vstopa v mesto.

(7)Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju nove mestne ceste, ki bo s prestavitvijo postala glavna cesta skozi mesto. Cesta naj dobi elemente mestne promenade. Ob cesti se vzpostavi drevored, kjer so za to prostorske možnosti. Ob tej ulici naj se nizajo javni programi, hkrati pa naj bo opremljena z drevoredom, tlaki, razsvetljavo itd. na način, da je prijetna za sprehajanje. Obstoječe žepe, manjše zasnove trgov ob cesti se poudari in uredi ter poveže z javnim programom v pritličjih objektov. Območje starega poselitvenega jedra se navezuje na to cesto z urejenimi pešpotmi.

(8)Za oblikovanje mesta je ključno ohranjanje zelenih površin v naselju ter njihova sonaravna ureditev skladno z usmeritvami za varovanje teh območij, ohranitev zelenih površin območja pokopališča, ki se nadaljuje preko parkovnih površin objektov na Vidmu ter Brinškovega hriba (Hrib svobode). Za oblikovanje mesta je ključna ohranitev zelenega robu (višinska omejitev) na severu in zahodu.

(9)Ohranjati je treba merilo in značilne poglede (na kakovostne naravne in oblikovane prvine, dominante v prostoru, reliefne ali vegetacijske izpostavljene robove …), kakor tudi krajinske značilnosti v odprtem prostoru. Pri vseh gradnjah je treba pri umestitvi upoštevati razmerje do naselja, zaselka ali skupine hiš, pri oblikovanju pa lokalno stavbno tipologijo objektov (arhitekturno oblikovanje, materiali, izvedba). Še posebej premišljeno (višinski gabarit, tlorisna razporeditev, značilni pogledi, oblikovanje) je treba načrtovati gradnjo večjih objektov (npr. gostinski, obrtno proizvodni objekti ali gospodarska poslopja). 60. člen (urbana oprema) Neprometne oziroma obvestilne in usmerjevalne oznake je potrebno oblikovno poenotiti, vsebinsko pa vezati na prostor občine in mesta. Pri njihovi umestitvi, številu in velikosti je upoštevati merilo in značilnosti prostora (tudi varovane poglede). 61. člen (krajinsko oblikovanje)

(1)Pri urejanju zelenih površin znotraj historičnih poselitvenih območij je osrednje vodilo ustrezna prezentacija elementov kulturne dediščine: območja v prepletu z elementom voda na območju starega trškega jedra Ilirska Bistrica.

(2)Ohranjanja se odprte, zelene in rekreacijske površine v mestnem središču, ki so preko naravnih koridorjev povezani v prehoden zeleni sistem.

(3)Z varovanjem robov strnjenega mesta in s prenavljanjem in zgoščevanjem mestnih struktur se varujejo območja trajno odprtega prostora.

(4)Oblikovanje prostorskih ureditev na zelenih in drugih javnih odprtih površinah znotraj obstoječih poselitvenih območij temelji na uporabi tipičnih elementov notranjsko primorske urbane krajine, medtem ko so bodo ureditve v novejših delih mesta lahko sodobno zasnovane.

(5)Posamezna drevesa se ohranja in po potrebi nadomešča. Vse zunanje ureditve morajo biti izvedene tako, da obstoj dreves ni in ne bo ogrožen.

(6)Ohranja se obstoječe zaščitne vegetacijske pasove. Koncept zelenega sistema naselja 62. člen (zeleni sistem)

(1)Osnovne značilnosti obstoječe zasnove mesta Ilirska Bistrica, ki so pomembne za zasnovo zelenega sistema mesta so: – lega ob pobočjih Stražice, Gradišča in Solne; – obstoječe zelene površine znotraj naselja; – dominantna lega griča s Trnovsko cerkvijo, Brinškov grič (Hrib svobode) in obstoječe parkovne površine za objektom občine (park Nade Žagar in Kindlerjev park); – na območju mesta je veliko manjših vodotokov, ki se vključujejo v urbano strukturo mesta; – v poselitvenem območju je več degradiranih pozidanih območij, ki je jih je potrebno celostno prenoviti in vanje vključiti elemente zelenega sistema (zelene površine, otroška igrišča, povezave z zelenimi površinami sosednjih območij).

(2)Gozdove, kmetijske površine v zaledju in zelene pasove ob vodotokih in druge odprte površine na ureditvenem območju se ohranja kot rekreacijsko zaledje naselja.

(3)Ustvarja se nove drevoredne poteze.

(4)Z zelenim sistemom se zagotavlja zadovoljitev raznolikih potreb prebivalcev po športu, rekreaciji in drugih prostočasnih dejavnostih ter varovanje tistih odprtih prostorov in zelenih površin, ki so prepoznani kot bistveni za zeleni sistem in izboljšanje ekološke in funkcionalne povezave med prvinami zelenega sistema in njihovo programsko dopolnjevanje. 63. člen (športno rekreacijske površine)

(1)Na območju mesta Ilirska Bistrica je Športni park nekdanjega območja vojašnic, športni park ob parkovnih površinah za občinsko stavbo (park Nade Žagar in Kindlerjev park). Ti športni parki se ohranjajo, obnovijo, ob njih se umešča manjša otroška igrišča.

(2)Športna igrišča se nahajajo tudi ob osnovnih šolah. 64. člen (otroška igrišča)

(1)Otroška igrišča so predvidena v sklopu zelenih površin ali drugih površin in morajo biti primerno razporejena ob šolah, vrtcih in v stanovanjskih soseskah. Predvidena je ureditev otroških igrišč na vseh območjih prenove, območjih notranjega razvoja in širitvah, kjer je predvidena izgradnja večstanovanjskih objektov.

(2)Obstoječe otroško igrišče v centru mesta se razširi na proste zelene površine še za potrebe starejše starostne skupine otrok.

(3)Igrišča ob šolah se primerno opremi ter predvidi takšna ureditev, da so ta otroška igrišča lahko odprta za javnost.

(4)Druge zelene površine ob šoli so površine, ki imajo poudarjeno socialno funkcijo (druženje) pa tudi vzgojno-izobraževalno funkcijo (demonstracijski vrtovi, učne poti ...) in bi bilo z njimi dopolniti že obstoječe površine.

(5)Otroška igrišča v okviru ureditev ob vrtcih niso odprta za javnost.

(6)Pri načrtovanju igrišč za otroke je treba upoštevati različne starostne skupine in skupine otrok s posebnimi potrebami. 65. člen (šport in rekreacija v naravi)

(1)Velik poudarek se daje urejanju rekreacijskih površin (pasivna rekreacija) in kolesarskih poti. Območja rekreacijskih površin in kolesarskih poti se deloma razporejajo znotraj območja poselitve, deloma pa izven območja poselitve (kmetijske in gozdne površine zunaj območja UN) in skupaj tvorijo enovit sistem rekreacije.

(2)Novo rekreativno območje se oblikuje na območju bivšega nelegalnega kopa v smeri proti Grdi Dragi in gozdnega zaledja na severovzhodu mesta. Na tem območju se dogradi in uredi pešpoti za potrebe aktivne rekreacije, ki jo tvorijo obstoječe sprehajalne poti, vzpostavijo se nove kot povezava obstoječih. Bogato arheološko dediščino na območju se predstavi in vključi kot del učne rekreacijske in sprehajalne poti, ki naj poteka na območjih zelenega zaledja mesta.

(3)Ob širitvi mesta se ohranja območja obstoječih vodotokov v sonaravni obliki ob njih se uredi pešpoti povezane v sitem. Znotraj poselitvenega območja se jih vključi v kot element naravnega okolja v mestu.

(4)Za učinkovito povezavo mestnih zelenih površin z zelenim zaledjem, je potrebno nekatere poti ustrezno urediti kot sprehajalne poti z ustrezno opremo in poudarjenim oblikovanjem (prostori za posedanje in razgled, osvetlitev ...). 66. člen (parkovne površine)

(1)Znotraj mesta se nahaja več parkov, ki jih je potrebno urediti ter povezati z zaledjem.

(2)Za vzpostavitev pravega mestnega parka je potrebno na teh površinah poleg običajnih vsebin (sprehajalne poti in ureditev zasaditev) potrebno zagotoviti dodatne vsebine v simbolno reprezentativnem pomenu za mesto (memorialni elementi …). 67. člen (zasnova povezav zelenega sistema)

(1)Peš in kolesarske poti, obstoječe poljske in gozdne ceste, ki so pomembne za povezavo zelenega sistema v Ilirski Bistrici, se širijo iz centra v zeleno zaledje. Ustrezno se uredi in preuredi obstoječe lokalne ceste, dopolnjene z vzpostavitvijo novih odsekov poti, z namenom ustvariti sistem primernih peš in kolesarskih povezav.

(2)Pri vzpostavljanju rekreacijskih peš in kolesarskih rekreacijskih poti v zaledju mesta je potrebno zasnovati sistem krožnih poti.

(3)Rekreacijske poti se načeloma vodi po obstoječih poljskih ali gozdnih poteh, oziroma po naravnih robovih tako, da se direktno čim manj posega v naravovarstveno najbolj vredna območja. Pri urejanju rekreacijskih poti v zaledju mesta je potrebno poskrbeti za varna prečkanja cest.

(4)Pokopališče se ureja kot tematski park. Zelene površine na tem območju se ohranja. 68. člen (členitvene in varovalne zelene površine)

(1)Členitvene in varovalne zelene površine členijo poselitveno strukturo na prepoznavne enote, varujejo pred vetrom, varujejo nezaželene poglede in kakovostne elemente kulturne krajine.

(2)Ohranjajo in dopolnjujejo se obstoječe drevoredne. Med drevorednimi členitvami so pomembni predvsem drevoredi, ki se jih vzpostavi ob mestnih vpadnicah. Na določenih odsekih, kjer je nemogoče vzpostaviti drevored v celi potezi, bi ga poskušali mestoma vzpostaviti vsaj na delih, kjer za to obstajajo prostorske možnosti.

(3)Znotraj urbane strukture se ohranjajo posamezna drevesa.

(4)Obstoječe zelene površine ob vodotokih se ohranjajo.

1. člen (območja gozda in kmetijskih površin) Območja kmetijskih zemljišč, ki mejijo na območje urbanističnega načrta, predstavljajo naravno zaledje poselitvenega območja in so v primarni rabi. Območja ohranjajo svoj kulturno krajinski značaj in so namenjene rekreaciji in preživljanju prostega časa (sprehajalne in kolesarske poti), brez posebnih ureditev in naprav ter brez grajenih objektov. Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja
2. člen (varstvo pred požari) Za zagotavljanje varstva pred požari je izgrajeno hidrantno omrežje, ki se ga po potrebi dopolni. Na novih območjih se ustrezno uredi hidrantno omrežje.
3. člen (varstvo pred poplavami in erozijo)

(1)Zaradi zagotavljanja ustreznega varstva urbaniziranih območij pred poplavami, je potrebno odpadne meteorne vode ponikati, kjerkoli je to možno. V kolikor ponikanje ni možno, se meteorno vodo odvaja z ločeno meteorno kanalizacijo in pred iztokom meteorne kanalizacije v vodotok, le te zadržuje v ustreznih zadrževalnikih.

(2)Za vse posege, ki so predvideni znotraj poplavnih območij, je za zagotavljanje poplavne varnosti območja in ohranjanje ustreznega poplavnega režima rek potrebno opraviti hidravlično-hidrološko analizo vodnega režima, na osnovi katere bo podana ocena poplavne varnosti območja pred predvidenimi posegi.

(3)Na območju mesta Ilirska Bistrica ni evidentiranih erozijskih problemov, zato veljajo skupni ukrepi za varstvo pred erozijo. 72. člen (varstvo okolja)

(1)Varstvo naravnega in življenjskega okolja se pogojuje z zagotavljanjem ustreznega ravnanja z odpadki, s preprečevanjem onesnaževanja tal, površinskih in podzemnih voda, z omejevanjem emisij hrupa, s preprečevanjem emisij neprijetnih vonjav in škodljivih snovi v zrak, ter zmanjševanjem vseh drugih morebitnih negativnih vplivov dejavnosti na naravno in življenjsko okolje.

(2)Gradnje so možne le, v kolikor mejne ravni hrupa, ki so predpisane za območje naravnega ali življenjskega okolja, ne bodo presežene. V območjih z določenim mešanjem rab se lahko ohranjajo in nastajajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa v svojem okolju.

(3)Za gradnje, kjer so možne emisije snovi v ozračje, je treba izdelati strokovno oceno emisij v zrak ter oceno predvidenih ukrepov za njihovo zmanjševanje.

1. člen (pokopališče) Območje pokopališča se ohranja. Predvidene so širitve na obstoječi lokaciji. Lokalni energetski koncept in koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
2. člen (opremljanje z GJI)

(1)Oskrba z energijo: – na območju mesta je zgrajeno plinovodno omrežje; do izgradnje plinovodnega omrežja se preskrbo načrtuje z uporabo tekočega naftnega plina; – pri gradnji in prenovi objektov je potrebno upoštevati načela gradnje energetsko varčnih objektov; – pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije; – na območju mesta se pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežje predvideva dograditev obstoječega kabelskega omrežja za območja predvidenih širitev, zamenjava (povečevanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav odgovarjajočega prereza ter zamenjava okolju neprijaznih transformatorskih postaj s sodobnimi.

(2)Oskrba za vodo: obstoječi sistem je v slabem stanju, kar vpliva na visoke izgube. Spodbuja se obnova in posodobitev vodooskrbnega sistema in povezovanje v bolj racionalni in učinkovit sistem.

(3)Odvod in čiščenje odpadnih voda: – obstoječo čistilno napravo na katero je vezano obstoječe in predvideno kanalizacijsko je potrebno dograditi za prevzemno mesto za greznične vode; – dolgoročna zasnova sanacije kanalizacijskega sistema predvideva ločeno izvedbo sistema.

(4)Na območju mesta je zagotovljeno ločeno zbiranje in odvažanje odpadkov skladno z veljavnimi predpisi. Tretji del IZVEDBENI DEL I. poglavje: Splošne določbe 75. člen (splošne določbe)

(1)Izvedbeni del OPN določa: – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – enote urejanja prostora, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt in usmeritve zanje.

(2)Ta odlok je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji pomožnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3)Pri graditvi objektov, spremembi namembnosti objektov ali rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, je potrebno poleg določil tega Odloka upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje upravnega (gradbenega) dovoljenja za poseg v prostor, treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. 76. člen (območja namenske rabe prostora)

(1)OPN določa osnovno namensko rabo prostora in podrobnejšo namensko rabo prostora za območje celotne občine.

(2)Namenska raba prostora je določena za vsako enoto urejanja prostora in je prikazana v Prikazih območij enot urejanja prostora, osnovne in podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev v izvedbenem delu tega prostorskega načrta.

(3)Namenska raba prostora za tiste parcele ali dele parcel, ki niso vključene v EUP, so pa po evidenci zemljiškega katastra na ozemlju Občine Ilirska Bistrica, je enaka namenski rabi prostora najbližje EUP.

(4)ONRP za območje celotno občine na deli na: – območja stavbnih zemljišč, – območja kmetijskih zemljišč, – območja gozdnih zemljišč, – območja voda in – območja drugih zemljišč.

(5)Območja posamezne vrste ONRP iz prejšnjega odstavka tega člena se delijo na območja posamezne vrste PNRP, ki so navedena v spodnjih alinejah tega člena.

(6)ONRP območje stavbnih zemljišč se deli na PNRP: – območja stanovanj z grafično oznako S, – območja centralnih dejavnosti z grafično oznako C, – območja proizvodnih dejavnosti z grafično oznako I, – posebna območja z grafično oznako B, – območja zelenih površin z grafično oznako Z, – območja prometne infrastrukture z grafično oznako P, – območja energetske infrastrukture z grafično oznako E, – območja okoljske infrastrukture z grafično oznako O, – površine razpršene poselitve z grafično oznako A, – razpršena gradnja brez grafične oznake.

(7)PNRP območja stanovanj z grafično oznako S se podrobneje deli na: – stanovanjske površine z grafično oznako SS, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi; prej navedene površine se delijo na urbano strnjeno stanovanjsko pozidavo z grafično oznako SSs, urbano prostostoječo stanovanjsko pozidavo z grafično oznako SSp in urbano večstanovanjsko pozidavo z grafično oznako SSv; – stanovanjske površine za posebne namene z grafično oznako SB, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov ali drugih socialnih skupin); – površine podeželskega naselja z grafično oznako SK, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju; prej navedene površine se delijo na površine podeželskega naselja s kmetijami z grafično oznako SKk in stanovanjske podeželske površine brez kmetij z grafično oznako SKs.

(8)PNRP območja centralnih dejavnosti z grafično oznako C se podrobneje deli na: – osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder z grafično oznako CU, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje; – druga območja centralnih dejavnosti z grafično oznako CD, kjer prevladuje določena dejavnost razen stanovanj; prej navedene površine se delijo na območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov z grafično oznako CDc, območja centralnih dejavnosti za kulturne dejavnosti z grafično oznako CDk in območja centralnih dejavnosti za izobraževanje z grafično oznako CDi.

(9)PNRP območja proizvodnih dejavnosti z grafično oznako I se podrobneje deli na: – gospodarske cone z grafično oznako IG, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim; – območja z objekti za kmetijsko proizvodnjo z grafično oznako IK.

(10)PNRP posebna območja z grafično oznako B se podrobneje deli na: – površine za turizem z grafično oznako BT, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanite; – površine drugih območij z grafično oznako BD, ki so namenjene zlasti večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim.

(11)PNRP območja zelenih površin z grafično oznako Z se podrobneje deli na: – površine za oddih, rekreacijo in šport z grafično oznako ZS, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem; – parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju z grafično oznako ZP; – pokopališča z grafično oznako ZK, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle; – druge urejene zelene površine z grafično oznako ZD kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo.

(12)PNRP območja prometne infrastrukture z grafično oznako P se podrobneje deli na: – površine cest z grafično oznako PC; – površine železnic z grafično oznako PŽ; – ostale prometne površine z grafično oznako PO, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (npr. mejni prehodi, prometni terminali).

(13)ONRP območje kmetijskih zemljišč z grafično oznako K se deli na PNRP: – območja najboljših kmetijskih zemljišč z grafično oznako K1; – območja drugih kmetijskih zemljišč z grafično oznako K2.

(14)ONRP območje gozdnih zemljišč z grafično oznako G se deli na PNRP: – območja gozdnih zemljišč z grafično oznako G; – območja gozdnih zemljišč – mirna cona z grafično oznako Gm; – območja gozdnih zemljišč z varovalnimi gozdovi z grafično oznako Gv; – območja gozdnih zemljišč z gozdovi posebnega pomena z grafično oznako Gp.

(15)ONRP območja voda z grafično oznako V se opredeli s PNRP: – območja površinskih voda z grafično oznako VC.

(16)ONRP območje drugih zemljišč se deli na: – območja mineralnih surovin z gr