Odločba o ugotovitvi, da je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v neskladju z Ustavo, stran 4495.

Številka: U-I-57/15-13 U-I-2/16-6 Datum:

2. 2016 O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevama Višjega sodišča v Ljubljani, na seji
3. aprila 2016 o d l o č i l o:
4. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) je v neskladju z Ustavo.
5. Državni zbor mora protiustavnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
6. Do odprave ugotovljene protiustavnosti je v postopku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, začetem na podlagi
7. točke prvega odstavka
8. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dovoljen ugovor, določen v
9. točki obrazložitve te odločbe. O b r a z l o ž i t e v A.
10. Predlagatelj v prvi zahtevi (št. U-I-57/15) navaja, da je prekinil postopek odločanja o pritožbi upnice zoper prvostopenjski sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, izdan proti družbi Bajna, d. o. o., Trzin, iz razloga po
11. točki prvega odstavka
12. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), tj. da družba Bajna ne posluje na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Predlagatelj navaja, da je upnica ugovarjala, da ima dolžnica družba Bajna še zmeraj premoženje – nepremičnino, ki jo oddaja, in da ima zato pogoje, da bi lahko poslovala na naslovu omenjene nepremičnine, očitno pa menjuje svoje naslove, da bi se izognila plačilu svojih obveznosti, čemur pa sodišče ne bi smelo nuditi pravnega varstva. Iz enotne sodne prakse po navedbah predlagatelja izhaja, da upnica s pritožbo, ki temelji na obstoju premoženja dolžnice, ne bo uspela, saj bi lahko z njim izpodbila le izbrisni razlog po
13. točki prvega odstavka
14. člena ZFPPIPP, tj. da je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti. Izpodbijani izbrisni razlog po
15. točki prvega odstavka
16. člena ZFPPIPP pa naj bi bilo mogoče izpodbiti le z dokazom, da subjekt vpisa posluje na naslovu, vpisanem v sodni register, in da je na tem naslovu upravičen poslovati bodisi na podlagi lastninske pravice bodisi na podlagi pravnega posla, s katerim mu je lastnik dovolil poslovanje na navedenem naslovu (
17. točka drugega odstavka
18. člena ZFPPIPP). Šlo naj bi torej za samostojni izbrisni razlog, ki narekuje, da Višje sodišče pritožbo upnice zavrne in potrdi prvostopenjski sklep.
19. Predlagatelj v drugi zahtevi (št. U-I-2/16) navaja, da je prekinil postopek odločanja o pritožbi predlagateljice postopka zoper prvostopenjski sklep o ugoditvi ugovoru upnice Finančne uprave Republike Slovenije in ustavitvi postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije družbe Studiotech, d. o. o., Brežice, ki se je vodil iz razloga po
20. točki prvega odstavka
21. člena ZFPPIPP, tj. da družba Studiotech ne posluje na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Predlagatelj navaja, da je predlagateljica postopka, ki je izključna lastnica nepremičnine, na naslovu katere ima družba Studiotech vpisan poslovni naslov, v pritožbi uveljavila očitek o materialnopravni zmotnosti prvostopenjske odločitve, saj naj z ugovorom o neporavnanih obveznostih ne bi bilo mogoče izpodbiti izbrisnega razloga po
22. točki prvega odstavka
23. člena ZFPPIPP. Predlagatelj navaja, da bi moral pritožbi predlagateljice ugoditi, vendar meni, da je izpodbijana ureditev, ki omogoča tako odločitev, v neskladju z Ustavo.
24. Predlagatelj navaja, da je bil izbrisni razlog po sedanji
25. točki prvega odstavka
26. člena ZFPPIPP do sprejetja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 40/09 – v nadaljevanju ZFPPIPP-A) zajet v splošnem izbrisnem razlogu, da je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (sedanja
27. točka prvega odstavka
28. člena ZFPPIPP). To naj bi imelo za posledico, da je upnik lahko preprečil izbris iz sodnega registra brez likvidacije že, če je dokazal, da eden od kumulativno zahtevanih pogojev ni izkazan. Z ZFPPIPP-A pa naj bi bil položaj, ko pravna oseba ne posluje na naslovu, vpisanem v sodni register, spremenjen tako, da je to postal samostojni izbrisni razlog. Hkrati je bila ukinjena ureditev odgovornosti aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe po
29. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07 – v nadaljevanju ZFPPIPP/2007).
30. Predlagatelj meni, da je ureditev izbrisnega razloga po
31. točki prvega odstavka
32. člena ZFPPIPP v neskladju z drugim odstavkom
33. člena in
34. členom Ustave. Upniki, ki vložijo ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, naj bi namreč bili v neenakem položaju glede na to, na podlagi katerega izmed izbrisnih razlogov iz prvega odstavka
35. člena ZFPPIPP se je postopek začel. Če se je postopek začel na podlagi
36. točke prvega odstavka
37. člena ZFPPIPP, lahko po prepričanju predlagatelja upnik izpodbije izbrisni razlog že, če izpodbije enega izmed zakonsko določenih dejanskih stanov tega izbrisnega razloga. Tako naj bi bil uspešen že, če dokaže, da ima zoper subjekt vpisa terjatev. Drugačen pa naj bi bil položaj, kadar se je postopek začel iz izbrisnega razloga po
38. točki prvega odstavka
39. člena ZFPPIPP. Upnik naj bi zakonsko domnevo izpodbil le tako, da dokaže, da subjekt vpisa posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, kar v primeru, če subjekt vpisa ni lastnik nepremičnine, zahteva tudi dokaz, da je subjekt vpisa upravičen poslovati na vpisanem naslovu. To naj bi upnika postavljalo v neenakopraven položaj glede na upnike, ki ugovarjajo v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, začetem po izbrisnem predlogu iz
40. točke prvega odstavka
41. člena ZFPPIPP, saj mora dokazati obstoj pravnega razmerja med subjektom vpisa in lastnikom nepremičnine, drugače kot pri izbrisnem razlogu po
42. točki prvega odstavka
43. člena ZFPPIPP pa je tudi odvisen od ravnanja subjekta vpisa, ki mora ugovoru priložiti predlog za spremembo vpisa naslova v sodni register. Upniki v postopkih izbrisa po
44. točki prvega odstavka
45. člena ZFPPIPP lahko preprečijo izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije tudi, če predlagajo začetek postopka insolventnosti, vendar v primeru obstoja premoženja subjekta vpisa tvegajo, da subjekt vpisa ni insolventen. Predlagatelj opozarja še na okoliščino, da tudi stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem po prvem odstavku
46. člena ZFPPIPP ne varuje upnikov, saj v primeru izbrisa po
47. točki prvega odstavka
48. člena ZFPPIPP obstoja premoženja ne morejo pravno upoštevno uveljaviti, ker se registrsko sodišče s tem ugovornim razlogom ni dolžno ukvarjati. Tako naj bi upnikom ostalo le še varstvo prek instituta spregleda pravne osebnosti. Glede na obstoječo pravno ureditev naj bi tako obstajala pomembna razlika v položajih upnikov v postopku izbrisa po
49. točki in v postopku izbrisa po
50. točki prvega odstavka
51. člena ZFPPIPP. Za opisano neenako obravnavo pa po mnenju predlagatelja ni mogoče najti stvarnih razlogov.
52. Državni zbor je na prvo zahtevo odgovoril in pritrdil mnenju Vlade o navedbah v zahtevi. Dodaja, da iz zakonodajnega gradiva ni mogoče izluščiti pravega namena zakonodajalca in da je treba na izpodbijano ureditev gledati širše, ne zgolj z vidika varstva upnikov. Zakonodajalec naj bi sprejel stališče, da je razlikovanje med subjekti možnega postopka, torej lastnikom poslovnega objekta in upnikom, utemeljeno, saj nimata enakega položaja, različen pa naj bi bil tudi ratio ureditve. Izpodbijana ureditev naj bi tako primarno služila varstvu lastninske pravice lastnika objekta, kjer naj bi poslovala pravna oseba. Poleg tega pa naj bi izpodbijana ureditev zagotavljala tudi varnost pravnega prometa, k čemur naj bi stremela vsa zakonodaja s tega področja. Sicer pa naj bi že Ustavno sodišče sprejelo stališče, da je zakonodajalec dolžan spreminjati zakonodajo in jo prilagajati družbenim razmeram (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-69/03 z dne
54. 2005, Uradni list RS, št. 100/05, in OdlUS XIV, 75). Iz mnenja Vlade pa naj bi izhajali razlogi, ki so vodili zakonodajalca k spremembi prvega odstavka
55. člena ZFPPIPP/
57. Svoje mnenje o prvi zahtevi je posredovala Vlada. Navaja, da je izbrisni razlog po
58. točki prvega odstavka
59. člena ZFPPIPP določen kot samostojen (in neodvisen) izbrisni razlog in da ga zato ni mogoče izpodbiti drugače kot na način, ki je določen za pravno osebo (drugi odstavek
60. člena ZFPPIPP). Izpodbijana ureditev naj bi varovala lastnika objekta pri nemotenem uživanju lastninske pravice. Hkrati naj bi izpodbijana ureditev zagotavljala, da pravne osebe zaradi varstva pravnega prometa in pravic širšega kroga pravnih subjektov, s katerimi vstopajo v poslovne odnose, uskladijo svoje dejansko stanje (poslovanje) s pravnim stanjem oziroma z javno dostopnimi podatki sodnega registra. Poslovanje družbe na registriranem sedežu je po mnenju Vlade pomembna okoliščina z vidika poslovanja in varnosti pravnega prometa, zato je neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, določeno kot samostojen izbrisni razlog. Vlada dodaja, da upnik, ki v postopku izbrisa vloži ugovor, zasleduje individualni interes, da se družba ne izbriše in da se nadaljuje izvršba, v kateri bo dosegel poplačilo svoje terjatve. Postopek izbrisa pa naj bi zasledoval skupni interes vseh upnikov izbrisane pravne osebe in pomeni mehanizem njihovega pravnega varstva.
61. Ker je predlagateljeva druga zahteva (št. U-I-2/16) po vsebini enaka prvi zahtevi, je Ustavno sodišče Državnemu zboru ni pošiljalo v odgovor. B.
62. Temeljni predlagateljev očitek izpodbijani zakonski ureditvi je, da so upniki v neenakem položaju, kadar v postopku izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije vložijo ugovor zoper sklep o začetku tega postopka, pri čemer je njihov položaj opredeljen z izbrisnim razlogom, ki omogoča začetek postopka. S tem predlagatelj zatrjuje kršitev splošnega načela enakosti iz drugega odstavka
63. člena Ustave.
64. O splošnem načelu enakosti pred zakonom iz drugega odstavka
65. člena Ustave je ustaljeno stališče Ustavnega sodišča, da to načelo zavezuje zakonodajalca, naj bistveno enake položaje obravnava enako. Če zakonodajalec bistveno enake položaje ureja različno, mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari (prim. odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-68/04 z dne
67. 2006, Uradni list RS, št. 45/06, in OdlUS XV, 26, št. U-I-275/05 z dne
69. 2007, Uradni list RS, št. 118/07, in OdlUS XVI, 85, št. U-I-218/07 z dne
71. 2009, Uradni list RS, št. 27/09, in OdlUS XVIII, 12, in št. U-I-287/10 z dne
73. 2011, Uradni list RS, št. 94/11). Pri presoji skladnosti izpodbijane ureditve z drugim odstavkom
74. člena Ustave je tako treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali so upniki v izbrisnem postopku po
75. točki prvega odstavka
76. člena ZFPPIPP obravnavani enako kot upniki v izbrisnem postopku po
77. točki prvega odstavka
78. člena ZFPPIPP, ko eni ali drugi vložijo ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. Primerjati je torej treba položaje upnikov glede na izbrisni razlog in ne položajev upnikov in lastnikov objektov, kjer naj bi poslovala pravna oseba, kot to napačno zatrjuje Državni zbor.
79. Izbris iz sodnega registra brez likvidacije (v nadaljevanju izbrisni postopek) je poseben postopek, ki se uporablja za pravno osebo, ki je subjekt vpisa v sodni register, in se lahko vodi, če so za to izpolnjeni z ZFPPIPP določeni pogoji. Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra: 1) če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (
80. točka prvega odstavka
81. člena ZFPPIPP) ali 2) če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (
82. točka prvega odstavka
83. člena ZFPPIPP) ali 3) če obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (
84. točka prvega odstavka
85. člena ZFPPIPP). V izbrisnem postopku lahko upniki v skladu s prvim odstavkom
86. člena ZFPPIPP vložijo ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa brez likvidacije, če: 1) izbrisni razlog ne obstaja, 2) je bil nad družbo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali 3) je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad družbo, pri čemer je lahko ta vložen vse do poteka roka za ugovor (četrti odstavek
87. člena ZFPPIPP). Z vložitvijo tega ugovora in če je postopek zaradi insolventnosti začet, pa so izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka izbrisa družbe brez likvidacije.
88. Če se izbrisni postopek vodi zaradi izbrisnega razloga po
89. točki prvega odstavka
90. člena ZFPPIPP, po stališču sodne prakse 1 in pravne teorije 2 zadošča, da upnik ugovarja, da eden izmed pogojev, ki jih določa ZFPPIPP za ta izbrisni razlog, ni podan. 3 Tako za ustavitev izbrisnega postopka zadostuje upnikov utemeljeni ugovor, da ima terjatev do subjekta vpisa, ki je v izbrisnem postopku, ali da ima subjekt družbe premoženje, npr. poslovni delež v gospodarski družbi, kar izhaja iz sodnega registra oziroma centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev, ali nepremičnino, kar izhaja iz zemljiške knjige. Upniku v takem položaju za ustavitev postopka izbrisa ni treba vložiti predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.
91. Če se izbrisni postopek vodi zaradi izbrisnega razloga po
92. točki prvega odstavka
93. člena ZFPPIPP, pa so možnosti upnika, da prepreči nadaljevanje tega postopka, drugačne. Kot izhaja iz zakonodajnega gradiva 4 in mnenja Vlade, enako pa enotno izhaja tako iz sodne prakse 5 kot pravne teorije, 6 gre v primeru izbrisnega razloga po
94. točki prvega odstavka
95. člena ZFPPIPP za samostojni izbrisni razlog. V ZFPPIPP je bil dodan s
96. členom ZFPPIPP-A. Pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A je bilo v
97. točki prvega odstavka
98. člena ZFPPIPP določeno enako kot sedaj, da se torej pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti. Izbrisni razlog, da pravna oseba ne posluje na naslovu, vpisanem v sodni register, pa ni bil posebej določen, temveč je opisani zakonski dejanski stan pomenil eno izmed domnev, zaradi katere je bilo mogoče voditi izbrisni postopek po
99. točki prvega odstavka
100. člena ZFPPIPP/
101. 7 Ob taki ureditvi je zadoščal ugovor, kot je mogoč po sedaj veljavni ureditvi v primeru izbrisnega postopka po
102. točki prvega odstavka
103. člena ZFPPIPP, 8 na primer, da ima pravna oseba premoženje. Zastavlja pa se vprašanje, kakšen ugovor mora vložiti upnik, da doseže, da se ustavi izbrisni postopek, ki se vodi zaradi izbrisnega razloga po
104. točki prvega odstavka
105. člena ZFPPIPP.
106. Če se izbrisni postopek vodi zaradi izbrisnega razloga po
107. točki prvega odstavka
108. člena ZFPPIPP (pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), po stališču sodne prakse z ugovorom neporavnanih obveznosti ali ugovorom obstoja premoženja ni mogoče uspeti. 9 Upnik mora namreč v takem primeru izkazati, da pravna oseba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. To pomeni, da mora izkazati, da na vpisanem naslovu sprejema uradne pošiljke ali da na naslovu ni neznana ali da je na vpisanem naslovu upravičena poslovati ali da naslov obstaja. Ob smiselni uporabi drugega odstavka
109. člena ZFPPIPP tudi za upnika, čeprav se, jezikovno gledano, nanaša le na pravno osebo, ki je vložila ugovor, pa tudi da posluje na drugem (novem) poslovnem naslovu, kjer je bodisi lastnik objekta bodisi je upravičena na tem naslovu poslovati. To ima za posledico, da upnik ne more preprečiti izbrisa pravne osebe iz sodnega registra z ugovorom, ki po vsebini pravzaprav pomeni, da prenehanje pravne osebe zahteva likvidacijo njenega premoženja in da ni izpolnjen temeljni namen, ki ga je zakonodajalec z določitvijo tega postopka želel doseči, tj. odstraniti iz pravnega prometa nedelujoče pravne subjekte. Kot je Ustavno sodišče pojasnilo že v odločbi št. U-I-117/07 z dne
111. 2007 (Uradni list RS, št. 58/07, in OdlUS XVI, 64), načelo pravne države zahteva, da mora zakonodajalec zagotoviti odstranitev "mrtvih", nedelujočih gospodarskih družb iz pravnega prometa, saj se na ta način varujejo upniki in se zmanjšuje nevarnost pri poslovanju. Pri pravni osebi, ki ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, pa ni nujno, da sploh gre za nedelujoči subjekt, še posebej če upnik razpolaga z dokazom, da ima pravna oseba premoženje (npr. izpisek iz zemljiške knjige). Z uporabo teleološke razlage prvega odstavka
112. člena ZFPPIPP bi bilo mogoče priti do sklepa, da lahko upnik prepreči izbris ne glede na izbrisni razlog vselej, kadar uspe dokazati, da pravna oseba posluje, ima premoženje ali ni izpolnila vseh svojih obveznosti. 10 Če je namreč tako, ne gre za nedelujočo pravno osebo, ki jo je treba odstraniti iz pravnega prometa, in z izbrisnim postopkom ni bil dosežen namen, ki ga zakonodajalec zasleduje. Obstoj premoženja ali obveznosti take pravne osebe pa zahteva opravo likvidacije ali stečaja. 11 Treba pa je upoštevati, da je razlaga zakonskega besedila vendarle omejena z njeno sploh mogočo jezikovno razlago. 12 Iz zakonskega besedila pa izhaja, da mora upnik izkazati, da izbrisni razlog, da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ne obstaja.
113. Navedeno pomeni, da lahko upnik v primeru izbrisnega postopka, začetega zaradi izbrisnega razloga po
114. točki prvega odstavka
115. člena ZFPPIPP, prepreči izbris pravne osebe iz sodnega registra, le če uspe dokazati, da izbrisni razlog ne obstaja, ali če do poteka roka za ugovor vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije. V zadnjem primeru registrsko sodišče prekine izbrisni postopek do pravnomočne odločitve o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije (drugi odstavek
116. člena ZFPPIPP). Neobstoj izbrisnega razloga po
117. točki prvega odstavka
118. člena ZFPPIPP je povezan z dokaznim bremenom, ki ga upniki ne morejo zadostiti ali pa ga lahko le težko zadostijo. To je posebej očitno, če gre za položaj, ko bi morali dokazati obstoj pravnega razmerja (npr. najemne pogodbe) med pravno osebo in tretjim, lastnikom nepremičnine. Ker upnik ni stranka tega pogodbenega razmerja, je utemeljeno pričakovanje, da ne bo mogel razpolagati s pogodbo, sklenjeno med pravno osebo in tretjim. Težkega procesnega položaja upnikov v takih primerih ne olajšuje niti ureditev drugega odstavka
119. člena ZFPPIPP, 13 saj je ta v celoti v sferi pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, in njenih aktivnosti, potrebnih za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register. Na vlogo pravne osebe v izbrisnem postopku pa upniki nimajo nobenega vpliva in tako ne morejo doseči, da pravna oseba uredi svoje poslovanje na poslovnem naslovu tako, da se poslovni naslov, vpisan v sodni register, ujema z njenim dejanskim poslovnim naslovom.
120. Tako je položaj upnika v izbrisnem postopku po
121. točki prvega odstavka
122. člena ZFPPIPP, ki želi doseči ustavitev izbrisnega postopka, veliko težji in neenak položaju upnika v izbrisnem postopku po
123. točki prvega odstavka
124. člena ZFPPIPP. Zadnji namreč lahko veliko lažje doseže ustavitev izbrisnega postopka, kot je bilo pojasnjeno v prejšnjih točkah obrazložitve.
125. Glede na navedeno Ustavno sodišče ugotavlja, da so upniki v primeru izbrisa po
126. točki prvega odstavka
127. člena ZFPPIPP in upniki v primeru izbrisa po
128. točki prvega odstavka
129. člena ZFPPIPP neenako obravnavani v primeru, ko vložijo v izbrisnem postopku ugovor, čeprav gre za položaje, ki so si v bistvenem podobni. V obeh primerih si upniki prizadevajo preprečiti izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, saj obstajajo okoliščine, ki zahtevajo likvidacijo pravne osebe. 14
130. Po ustaljeni ustavnosodni presoji načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek
131. člena Ustave) ne pomeni, da predpis – kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka
132. člena Ustave – ne bi smel različno urejati enakih položajev, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Vendar pa v okviru testa razumnosti Ustavno sodišče ne preizkuša le, ali je razlog, ki je narekoval razlikovanje med pravnimi položaji, sam po sebi razumen, temveč tudi, ali je stvarno utemeljen glede na predmet zakonodajnega urejanja in cilje, ki jih želi zakonodajalec pri tem doseči. Izbrani kriterij razlikovanja mora biti v razumni povezavi s predmetom (različnega) pravnega urejanja (tako že v odločbah Ustavnega sodišča št. U-I-355/98 z dne
134. 2001, Uradni list RS, št. 28/01, in OdlUS X, 56, in št. U-I-211/11 z dne
136. 2012, Uradni list RS, št. 43/12).
137. Iz zakonodajnega gradiva 15 ni mogoče razbrati, zakaj je zakonodajalec izbrisni razlog iz
138. točke prvega odstavka
139. člena ZFPPIPP določil kot samostojni izbrisni razlog in zakaj je možnost izpodbiti obstoj tega izbrisnega razloga z ugovorom uredil drugače kot v primeru izbrisnega postopka po
140. točki prvega odstavka
141. člena ZFPPIPP. Razloge za sprejetje izpodbijane ureditve je v svojem mnenju poskušala pojasniti Vlada, z njimi pa se strinja tudi Državni zbor. Navedla sta, da je izpodbijana ureditev namenjena varstvu pravice do zasebne lastnine lastnika objekta, ki ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, kot tudi, da je zakonodajalec dal prednost skupnemu interesu vseh upnikov, da se iz pravnega prometa izločijo subjekti, ki ne poslujejo na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, pred individualnim interesom upnika, da doseže poplačilo svoje terjatve v izvršbi.
142. Ustavno sodišče ugotavlja, da se razlogi, ki jih navajata Državni zbor in Vlada, nanašajo le na okoliščine, ki naj bi zahtevale, da se izbrisni razlog iz
143. točke prvega odstavka
144. člena ZFPPIPP uzakoni kot samostojen izbrisni razlog. Ne iz zakonodajnega gradiva in ne iz odgovora Državnega zbora ter mnenja Vlade pa ne izhajajo razlogi, ki bi lahko upravičili drugačen, težji (procesni) in zato neenak položaj upnikov, ki želijo preprečiti izbrisni postopek in vložijo ugovor, kadar se ta postopek vodi na podlagi
145. točke prvega odstavka
146. člena ZFPPIPP, v primerjavi z upniki, ki vložijo ugovor v izbrisnem postopku po
147. točki prvega odstavka
148. člena ZFPPIPP. Ustavno sodišče dodaja še, da drži, da se je zakonodajalec dolžan odzvati in prilagoditi zakonodajo spremenjenim družbenim razmeram, na kar se sklicuje Državni zbor v svojem odgovoru, vendar ga to ne odvezuje, da pri zakonodajnem urejanju spoštuje temeljna ustavna načela ter človekove pravice in temeljne svoboščine, kot je enakost pred zakonom, varovana v
149. členu Ustave.
150. Glede na navedeno Ustavno sodišče ugotavlja, da zakonodajalec ni imel razumnega in stvarnega razloga, ki bi upravičil drugačno ureditev položaja upnikov v izbrisnem postopku po
151. točki prvega odstavka
152. člena ZFPPIPP v primerjavi s položajem upnikov v izbrisnem postopku po
153. točki prvega odstavka
154. člena ZFPPIPP. Ker gre pri ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije za zapleteno prepletanje
155. in
156. člena ZFPPIPP, zgolj razveljavitev izpodbijane ureditve ni mogoča. Zato je Ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo po prvem odstavku
157. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (
158. točka izreka) in zakonodajalcu določilo običajen rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti (
159. točka izreka).
160. Da bi zavarovalo pravico do enakosti pred zakonom do odprave ugotovljene protiustavnosti, je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka
161. člena ZUstS določilo način izvršitve svoje odločitve. Do odprave ugotovljenega neskladja se lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po
162. točki prvega odstavka
163. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja (
164. točka prvega odstavka
165. člena ZFPPIPP), uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po
166. točki prvega odstavka
167. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po
168. točki prvega odstavka
169. člena ZFPPIPP (
170. točka izreka). C.
171. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi
172. člena in drugega odstavka
173. člena ZUstS ter druge alineje drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom
174. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno. mag. Miroslav Mozetič l.r. Predsednik 1 Glej npr. sklep VSL št. IV Cpg 1071/2014 z dne
176. 2014; sklep VSM št. I Cpg 47/2015 z dne
179. 2 J. Prostor, Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 1