Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič, stran 5279.

(1)S tem odlokom se na podlagi upoštevanja usmeritev iz državnih prostorskih aktov in obstoječe zakonodaje, sprejme Občinski prostorski načrt Občine Tržič (v nadaljnjem besedilu – OPN). Sestavni del odloka so grafični, tekstualni del OPN in priloge OPN.

(2)OPN je temeljni prostorski akt in je podlaga za vse posege v prostor na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z državnimi prostorskimi akti.

(3)V postopku priprave OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti na varovana območja. 2. člen (namen in cilj OPN)

(1)OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor na celotnem območju Občine Tržič, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.

(2)Ta odlok se upošteva pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri umeščanju objektov v prostor, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora, pri pripravi podrobnih prostorskih načrtov in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3)Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

(4)Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 3. člen (vsebina in oblika OPN) OPN vsebuje tekstualni in grafični del.

(1)Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1. Splošne določbe,
2. Strateški del,
3. Izvedbeni del,
4. Prehodne in končne določbe.

(2)Grafični prikazi strateškega dela: – Zasnova prostorskega razvoja občine; – Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; – Okvirna območja naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve; – Usmeritve za prostorski razvoj poselitve; – Usmeritve za razvoj v krajini.

(3)Grafični prikazi izvedbenega dela: – Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste; – Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture; – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev; – Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture.

(4)Grafični prikazi so izdelani na zemljiško katastrskem prikazu (v nadaljevanju ZKP) v merilu 1:50.000 in 1:5.000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:50.000.

(5)Občinski prostorski načrt Občine Tržič je izdelan v digitalni in analogni obliki.

(6)Obvezne priloge OPN vsebujejo: – Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov; – Prikaz stanja prostora; – Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN; – Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora; – Obrazložitev in utemeljitev OPN; – Povzetek za javnost; – Okoljsko poročilo.

(7)Ostale priloge OPN: – Katalog pomožnih objektov; – Katalog opreme javnega prostora.

1. člen (izrazi in pojmi) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v naslednjem odstavku, imajo pomen, skladen z veljavnimi predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov. – Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo. – Avtobusno postajališče je označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov. – Avtohton – prvoten, domač, nastal na kraju kjer se pojavlja, izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov). – Biodinamično poljedelstvo – za biodinamično poljedelstvo veljajo vsa pravila kot v ekološki predelavi, vendar pa so ta pravila v marsičem še precej bolj stroga, odnos do pridelave pa je še bolj celosten. – Celek je zemljišče samotne kmetije, ki je od zemljišč sosednjih kmetij ločen z gozdom, navadno na prisojnih policah visoko nad dolinami. – Degradiran prostor je del naselja oziroma območje zunaj naselja, v katerem so zmanjšane tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna oziroma je območje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te prišlo do degradacije in je sanacija nujna. – Ekološko kmetovanje – kot najbolj sonaravna oblika kmetovanja zagotavlja predvsem varno in zdravo hrano, pripomore k varovanju okolja, dobremu počutju živali in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko kmetijstvo se osredotoča na delo skupaj z naravo in ne proti njej. – Ekoturizem – turizem, ki je tesno povezan z okoljem in predvsem z naravo. Aktivnosti ekoturizma v čim manjši meri negativno vplivajo na naravno okolje in lokalne skupnosti, glavni cilj pa je predvsem doživljanje narave. – Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi, turistične kmetije. – Gradbena linija (GL) predstavlja linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih na tej liniji. Dovoljeni so manjši zamiki od GL do 1 m. – Grajena struktura so stavbe in ostali grajeni objekti, ki jih določajo lastnosti in razmerja med njimi, na primer velikost, oblika, razporeditev, usmerjenost, gostota, lega, vzorec. – Gradbena parcela je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. – Klasična frčada je frčada z vertikalnimi stranicami, simetrično dvokapno streho z naklonom enakim naklonu matične strešine in s slemenom, ki je pravokotno na osnovno streho. – Kolenčni zid je zid, ki se meri od zgornjega roba horizontalne konstrukcije (plošče) do zgornjega roba zidu vključno s horizontalno vezjo. – Kulturna krajina je rezultat vzajemnih učinkov naravnih procesov in človekovega delovanja, je območje, katerega strukturo, razvoj in funkcijo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnost v prostoru. – Kvartarne dejavnosti po tem odloku so javna uprava, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, kulturne, gasilske, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, verske dejavnosti, svobodni poklici in dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. – Legalizacija je pridobitev gradbenega ali upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo pod pogojem, da se ta uskladi z določili tega odloka. – Mansarda (M) je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu od 0,4 m do največ 1,40 m. Če je kolenčni zid višji, se mansarda šteje za etažo. – Nezahtevni in enostavni objekti – (pomožni objekti) po tem odloku so tisti objekti, ki konstrukcijsko niso zahtevni in ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja ter niso namenjeni prebivanju in nimajo negativnega vpliva na okolje. Med te objekte spada tudi objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen prebivanju. – Objekti za lastne potrebe so: nadstrešek, drvarnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, lopa. – Planšarija je objekt za bivanje planšarjev in za predelovanje mleka. – Pastirski stan je objekt namenjen bivanju pastirjev v času paše živine. – Pultna frčada je frčada z vertikalnimi stranicami in enokapno ravno streho ali z naklonom največ 20° nad naklonom osnovne strehe. Najvišja točka pultne frčade mora biti nižja od slemena osnovne strehe. – Ponovna gradnja/nadomestna gradnja je novogradnja na lokaciji obstoječega odstranjenega objekta v istih gabaritih in z enakimi zmogljivostmi. – Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. – Regulacijska linija (RL) razmejuje površine namenjene javni rabi od površin namenjenih zasebni rabi. – Sekundarne dejavnosti so industrija, proizvodne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom, vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, sanacija okolja, gradbeništvo in predelovalne dejavnosti. – Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniški objekti, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje. – Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, skladiščenje, vzdrževanje in popravila motornih vozil, gostinstvo, turizem in storitve (informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in druge raznovrstne poslovne dejavnosti).
2. STRATEŠKI DEL 2.
3. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
4. člen (usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih dokumentov)

(1)S strateškim delom OPN občina opredeljuje izhodišča prostorskega razvoja ter usmerja razvoj dejavnosti in rabe prostora tako, da so zagotovljeni pogoji za usklajen in vzdržen prostorski razvoj. Strateški del občinskega prostorskega načrta je podlaga za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov. Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načelo prostorske strategije. Pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij.

(2)Prostorski razvoj Občine Tržič bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2009, Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitatna direktiva, Ptičja direktiva, Ramsarska, Bernska in Aarhuška konvencija). To pa pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti na celotnem območju občine, zagotavljanje policentričnega prostorskega razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno rabo, ohranjanje kulturne dediščine, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete.

(3)Prostorski razvoj občine bo sledil Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije na splošni ravni in posebej v določilih, ki se nanašajo na Občino Tržič z upoštevanjem razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora, posebej s področij oskrbe s pitno vodo, oskrbe z energijo, kmetijstva, gozdarstva, varstva narave in varstva kulturne dediščine. 6. člen (stanje, značilnosti in težnje prostorskega razvoja Tržiča)

(1)Občina Tržič obsega 155,4 km 2 ozemlja na severu Slovenije in se s 15.106 prebivalci (SURS, 2013) uvršča med srednje velike slovenske občine. Zaradi naravnih razmer je poselitev izrazito neenakomerna. Povprečna nadmorska višina znaša 1281 m, povprečni naklon površja pa 25.3°. Zastopane so tri večje reliefne enote, ki si sledijo od severa proti jugu: visokogorsko-gorski del, hribovito osrednje območje z vmesnimi rečnimi dolinami in na jugu uravnano površje ledeniško-rečnih teras (Dobrave).

(2)Severni, visokogorski del občine zaznamuje greben Košute. V tem delu se je tradicionalno razvilo planinsko pašništvo, v zadnji desetletjih pa so vse bolj prisotne različne turistične in rekreacijske dejavnosti (smučanje, gorništvo ipd.), največ na območju Zelenice, doline Pod Košuto ter nad dolino Lomščice. Naselja v tem delu občine (del naselja Podljubelj, Čadovlje pri Tržiču, Grahovše in Potarje) zaznamuje tradicionalni alpski tip poselitve, za katerega je značilna razpršena poselitev v obliki samotnih kmetij in zaselkov, pa tudi kot strnjena poselitev v obliki gručastih naselij alpskega tipa. Stalna poselitev sega do 1050 m (najvišje ležeča je samotna kmetija Matizovec v dolini Pod Košuto). Prisotne pa so tudi različne oblike občasne poselitve, kot so planšarije, pastirski stanovi (pod Košuto, Konjščica, Lešanska planina/Dobrča), počitniške hiše in planinske koče. Medtem, ko planšarije, pastirski stanovi in planinske koče predstavljajo avtohtoni tip poselitve v tem prostoru, pa počitniške hiše večinoma pomenijo razpršeno gradnjo. Demografsko gledano gre za območje, kjer prebivalstvo stagnira, značilna je manj ugodna starostna struktura. Prevladujoči gospodarski dejavnosti sta gozdarstvo in kmetijstvo. Osrednji, hriboviti del občine z rečnimi dolinami vključuje Dobrčo, Kriško goro in Konjščico z nadmorskimi višinami do 1600 m. Poselitev je vezana na dna dolin, kjer gre za strnjeno poselitev, deloma pa so na pobočjih nastali zaselki ter tudi samotne kmetije, ki predstavljajo avtohtono poselitev. Demografska slika naselij v tem delu občine je precej raznolika – tako gre v dolini Mošenika v zadnjem času za hitro naraščanje prebivalstva, zlasti na račun novogradenj v Podljubelju, naselja v dolini Tržiške Bistrice pa se soočajo s stalnim upadanjem prebivalstva in neugodno starostno strukturo. Naselja v dolini Lomščice po številu prebivalcev stagnirajo. V hribovitem in ravninskem delu občine prevladuje strnjena poselitev, in sicer gre za t. i. predalpski tip poselitve, za katerega so značilne gruče posamično stoječih objektov ob osnovni prometnici. Zgradbe stojijo posamično, njihov položaj pa ni istosmeren. Poselitev je v tem delu izrazito vezana na uravnana zemljišča v dnu dolin in na prisojna pobočja Dobrče in Kriške gore. Poselitev v južnem delu občine, na uravnanih ledeniško-rečnih terasah, je strnjena. Gre za t. i. suburbanizirana naselja, ki so večinoma odraz preoblikovanja nekdanjih pretežno agrarnih naselij v zadnjih 50 letih.

(3)V poselitvenem sistemu občine izstopata Tržič in Bistrica pri Tržiču, ki sta urbanizirani naselji. Na območju Občine Tržič kot strnjeno poselitev predstavljajo naslednja naselja: Tržič, Bistrica pri Tržiču, Ročevnica, Loka, Kovor, Leše, Paloviče, Križe, Senično, Zvirče, Sebenje in Žiganja vas; oziroma deli naselij: Visoče, Podljubelj in Lom. Prostor ne nudi veliko možnosti za razvoj večjih strnjenih naselij, na kar kaže že obstoječi avtohtoni prostorsko prevladujoč vzorec razpršene poselitve s številnimi manjšimi zaselki in samotnimi kmetijami. Območja strnjene poselitve so tako omejena le na uravnan južni del občine in v omejenem obsegu tudi v dolinah glavnih vodotokov. Pretekli družbeni in gospodarski razvoj pa je narekoval koncentracijo centralnih dejavnosti in gospodarstva pretežno v občinskem središču, zaradi česar so preostala naselja namenjena skoraj izključno bivanju lokalnega prebivalstva in opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. V zadnjih desetletjih se kot nova funkcija, sicer v omejenem obsegu, pojavlja občasno bivanje v počitniških objektih. Izrazito postajajo množične različne oblike rekreacije (gorništvo, turno smučanje, nabiranje gob …), zlasti ob vikendih. Ta razmeroma nov pojav v prostoru, predstavlja vedno večji negativni vpliv na naravno okolje, hkrati pa predstavlja ekonomsko priložnost za lokalno prebivalstvo. Vsekakor s seboj prinaša določene zahteve tudi po ureditvi ustreznih objektov in infrastrukture v prostoru.

(4)Pozidane površine skupaj z infrastrukturo predstavljajo 4,02 % celotne površine občine. Delež je sicer nizek, vendar so pozidane površine zaradi specifičnih naravnih razmer zgoščene v dnu dolin in na južnem uravnanem delu občine. Največ jih je na območju Tržiča in Bistrice pri Tržiču, absolutno gledano pa v naseljih Križe, Loka, Pristava, Senično.

(5)Omejitve v prostoru, ki vplivajo na poselitev in njeno načrtovanje izvirajo iz naravnih razmer, vključujejo pa tudi izjemne in strateške prostorske vrednote, za katere so vzpostavljeni varovalni režimi. Ozemlje občine zaznamuje vrsta naravnih omejitev, ki so posledica naravno geografskih razmer. Naravne ujme so v občini stalnica. Po površini v občini prevladujejo območja, ki so podvržena plazenju. Srednje velika in velika podvrženost plazenju zaznamuje kar 66,4 % ozemlja. Površin, ki so izpostavljene veliki erozijski nevarnosti, je 44,8 %, območij poplavne nevarnosti pa je sicer komaj 1 %, vendar se ta nevarnost pojavlja na že poseljenih območjih občine. Zaradi snežnih plazov se ocenjuje, da je veliki nevarnosti proženja snežnih plazov podvrženih 7,8 % površine tržiške občine, ki so sicer izven poseljenih območij, neposredno pa ogrožajo območja za turizem in rekreacijo.

(6)Občino Tržič odlikuje izjemna biotska raznovrstnost, z 79,5 % površine ozemlja pod območji Natura 2000 pa se uvršča med občine z največjo biotsko raznovrstnostjo v Sloveniji. Gre za obsežno posebno varstveno območje Natura 2000 (122,97 km 2 ) Karavanke, ki obsega severni del občine. Manjše zaokroženo območje Natura 2000 (Dacarjevo brezno) je evidentirano še na skrajnem južnem uravnanem delu občine, in sicer na območju naselja Žiganja vas (pokriva 44 % celotnega naselja). Najmanjše je območje Natura 2000 v Ročevnici (manjši vodotok). Visoka naravna vrednost območja občine se odraža tudi v obsegu zavarovanih območij in številu naravnih vrednot. Zavarovana območja so: Dovžanova soteska (zavarovana kot naravni spomenik lokalnega pomena z naravnimi vrednotami državnega pomena), krajinski park Udin boršt, ki le deloma sega v Občino Tržič, združuje pa tako naravne kot tudi kulturne vrednote, Skupina hrastov ob poti Novake – Senično (naravni spomenik lokalnega pomena, v celoti leži znotraj KP Udin Boršt) ter Ostanki grajskega parka gradu Neuhaus – večji kompleks starih dreves, zlasti hrastov, na pobočju nad grajskim hribom (naravni spomenik lokalnega pomena).

(7)Vsa evidentirana kulturna dediščina je varovana na osnovi vpisa v Register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS.

(8)Za prostorsko načrtovanje pa so ključne predvsem omejitve, ki zagotavljajo varstvo okolja, predvsem temeljni naravni vir, kvalitetno pitno vodo. Po Odloku o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Tržič in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list RS, št. 33/99, 57/01, 69/01) je na območju občine 13 vodnih virov s pripadajočimi vodovarstvenimi območji kar obsega 2.713 ha oziroma 17 % površine celotne občine. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) je na zavarovanih območjih 18 vodnih virov.

(9)Pomembne so prometne navezave Tržiča preko glavne ceste s sosednjo Avstrijo in preko Podbrezij na avtocestni križ do središča Slovenije, kot tudi v druge regije. Obenem pa je Tržič zaradi svoje geografske kotlinske lege primerno oddaljen od teh prometnih povezav, da ne vplivajo na kakovost življenja v občini.

(10)Na področju družbenih dejavnosti je občina dobro razvita. V občini se nahajajo osnovne šole, vrtci, ljudska univerza, glasbena šola, center za socialno delo, knjižnica, muzej, galerije in župnije. Skrb za starejše občane je organizirana v domu za starejše, v obliki zunanje dejavnosti doma pa je organizirana tudi skrb za starejše na domu. V Tržiču deluje tudi varstveno delovni center. Ostale dejavnosti so še: zdravstvo, bančne institucije, pošte. Kulturna in športna društva so razporejena po lokalnih središčih in delno tudi po ostalih naseljih.

(11)Razvoj turizma v preteklih desetletjih je temeljil na alpskem smučanju, vedno bolj pa se uveljavlja predvsem gorništvo, ki je prisotno preko celega leta. Glede na naravne in ustvarjene razmere ima Občina Tržič ugodne možnosti za razvoj turizma in rekreacije. Kljub temu je turizem v občini slabo razvit. Večino nočitev ustvarijo tranzitni gostje in planinci v planinskih postojankah. Priložnost v občini predstavljajo enodnevni obiskovalci, ki jih je zaradi bližine večjih mest (Kranj, Ljubljana, Celovec …) vedno več.

(12)Prostor Občine Tržič je zanimiv za postavitev počitniških hiš, zato so na atraktivnih in ambientalno kvalitetnih okoljih obstoječi počitniški objekti in počitniška naselja. Razen počitniških naselij v Tržiču za Farovžem, v Dolini Pr' Pinč, na Potarjah – Strmec, v Podljubelju Reber in Geben se v ostalem prostoru občine prepleta gradnja počitniških objektov s tradicionalnim vzorcem razpršene poselitve. Povečevanje števila novogradenj počitniških objektov predstavlja degradacijo krajine.

(13)Prevladujoča raba tal v občini je gozd, ki porašča preko 74 % površine. Ekstenzivna kmetijska raba prevladuje na dobrih 20 %, boljši pogoji za kmetijstvo in po obsegu skromen obseg njiv 1 % pa se nahaja na pretežno uravnanem površju na jugu občine. Gozdno krajino se še posebej varuje na območjih erozije in plazov ter na območjih, kjer so prisotne zavarovane živalske in rastlinske vrste, vezane na gozdno okolje. Zaradi opuščanja kmetijstva, v nekaterih naseljih pa tudi upadanja prebivalstva, se pojavljajo dokaj obsežna območja zemljišč v zaraščanju, ki se postopoma spreminjajo v gozdne površine, teh površin je skupaj vsaj 1,5 % oziroma okrog 262 ha. Skromni pogoji za kmetijstvo se odražajo tudi v usmeritvi kmetijstva, razmeroma majhnemu številu kmetij in sami intenzivnosti kmetijske pridelave. Zaradi prepleta samotnih kmetij in individualne stanovanjske ali počitniške gradnje bi težko določili območja, kje se pojavljajo zgolj samotne kmetije in kje se pojavlja »razpršena poselitev«. Razpršena poselitev in razpršena gradnja predstavljata eno temeljnih težav zagotavljanja kakovostne komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč, velike stroške vzdrževanja komunalne opreme in njeno pravočasno zagotavljanje.

(14)Degradirana območja v občini predstavljajo nelegalni kopi mineralnih surovin, opuščena industrijska območja (BPT, Peko – Pur, Runo, Tiko), območja golosekov, opuščeni mejni prehod Ljubelj, opuščeno smučišče Zelenica, grad Neuhaus s parkom, Blata, Novake, opuščene planine (Zali potok, Dolžanka, Brsnina, Vetrh, Rovt), planina Javornik in območje opuščenih objektov karavle v Medvodju. 7. člen (cilji prostorskega razvoja občine)

(1)Cilji prostorskega razvoja Občine Tržič izhajajo iz položaja občine v širšem prostoru, iz usmeritev posameznih sektorjev in ocene stanja in teženj v prostoru. Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom reševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj po posegih na nova stavbna zemljišča in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru. Cilji prostorskega razvoja občine so: – Uravnotežen prostorski razvoj po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami ter s tem ohranjanje števila prebivalcev, zagotavljanje delovnih mest in skrb, da izobražen kader ostane v občini. – Na področju razvoja storitvenih in drugih gospodarskih dejavnosti se zagotavlja uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja. – Ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora kot enega temeljnih ciljev prostorskega razvoja občine. Skrb za razvoj in privlačnost naselij tako, da se vzpostavi kvalitetno, zdravo in prijetno (sonaravno) bivalno okolje, vključuje kulturno dediščino v urejanje prostora ter prenavlja in oživlja naselja. Pri razmestitvi dejavnosti v prostoru se upošteva zgodovinske, kulturne in krajinske značilnosti prostora ter njihove medsebojne povezave. Koncentracija poselitve se vrši v urbanih naseljih, v ostalem prostoru pa se ohranja kmetijske in gozdne površine s posameznimi domačijami. – Razvoj urbanega sistema s čim bolj uravnoteženim razvojem celotnega sistema poselitve. Poselitev znotraj poselitvenih območij naselij se usmerja tako, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij v naseljih. Za nadaljnji prostorski razvoj in širitev ter sanacijo se opredelijo poselitvena območja s smiselno zaokrožitvijo naselij. – Povezovanje posameznih območij znotraj občine, občinskega prostora s sosednjimi občinami in občine s širšim regionalnim prostorom. – Ohranjanje kulturne krajine in poseljenost kmečkih gospodarstev in ostalih nenaseljenih objektov, ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo, oživljanje planin, zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in varovanje obvodnega prostora pred neskladnimi posegi. Raba prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na podeželju s poudarkom na turizmu in tudi kot dopolnitev funkcij naselij. Spodbujanje in zagotavljanje pogojev za ohranitev in oživitev malih kmetij kot avtohtonega poselitvenega vzorca. Ohranjanje območij naravnih kakovosti občine, ki so opredeljena kot posebna varstvena območja, priključitev severnega dela Občine Tržič v Geopark Karavanke ali za to območje predvideti drugačno obliko varovanja. – Usklajen prostorski razvoj s prostorskimi omejitvami, ki izhajajo iz ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, oziroma izboljševanje zaščite pred posledicami naravnih in drugih nesreč. Razvoj občine bo upošteval omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter čim večjega zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč. – Zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za gradnjo in vključevanje posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje prostorskega razvoja dejavnosti. Zagotavljanje urejenosti obstoječih in novih javnih površin in površin mirujočega prometa. – Zagotavljanje preudarne rabe naravnih virov z varčno in večnamensko rabo tal, s smotrno rabo prostora za urbanizacijo, z ohranjanjem in povečanjem pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo, z zagotavljanjem prostora za razvoj dejavnosti na področju kmetijstva, z uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami in s spodbujanjem rabe obnovljivih virov. – Spodbujanje delovanja in razvoja društvenega življenja, čim večja prepoznavnost občine in njenih projektov navzven in obenem tudi medsebojno komunikacijo, izmenjavo informacij in graditev partnerstev med prebivalci, društvi in organizacijami. – Ohranjanje kulturne dediščine kot pomembne podpore razvoju turizma in ohranjanje dosežkov izjemnega pomena, ki so jih v prostoru občine pustile opuščene industrije (tekstilna, čevljarska, kovaška in lesna). – Zagotavljanje varstva naravnih vrednot, varovanih območij, drugih območij z naravovarstvenim statusom in ohranjanje biotske raznovrstnosti. – Spodbujanje in ohranjanje lokalne identitete: podeželska hribovska območja in značilna razpršena poselitev naselij v severnem delu občine, ohranjanje arhitekturnih in urbanističnih značilnosti Občine Tržič, ki spada v območje Gorenjske arhitekturne regije ter ohranjanje in razvoj krajinske in arhitekturne kakovosti podeželja ter na ta način ohranjanje njegove prepoznavnosti. 2.2. Zasnova prostorskega razvoja občine 8. člen (zasnova prostorskega razvoja)

(1)Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.

(2)Občina bo postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje z razvojem v širšem prostoru in navezavo na regijska turistična območja Gorenjske in sosednje Avstrije.

(3)Za severni, visokogorski del občine je značilno tradicionalno planinsko pašništvo. Naselja v tem delu občine (del naselja Podljubelj, Dolina, Jelendol, Čadovlje pri Tržiču, Grahovše in Potarje) zaznamuje tradicionalni alpski tip poselitve, za katerega je značilna razpršena poselitev v obliki samotnih kmetij in zaselkov, pa tudi kot strnjena poselitev v obliki gručastih naselij alpskega tipa.

(4)Ohranjanje prepoznavnosti se vključuje v vse prostorske, razvojne in sektorske programe za zagotavljanje ustreznega razvoja kulturne krajine in druge kulturne dediščine. Območje občine v nižjem ravninskem delu bo še naprej usmerjeno v kmetijsko dejavnost, v goratih predelih pa se omogoča stik z naravo in razvija možnosti za miren oddih s prenočevanji v objektih manjšega obsega. 9. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Prednostno se spodbuja razvoj občinskega središča z zagotavljanjem prostorskih pogojev znotraj obstoječih degradiranih območij.

(2)Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora v občini se na kmetijah omogoča in hkrati vzpodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. Na območju Kulturne krajine Leše in Hudo in na ostalih območjih razpršene poselitve se ohranja poselitveni vzorec avtohtone razpršene poselitve. Razvoj se usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječih kmečkih gospodarstev za potrebe kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

(3)Občina bo prednostno podpirala ustanavljanje podjetij storitvenih dejavnosti, podjetij, ki zahtevajo več znanja in so ekološko neoporečna in podjetij, ki bodo v svojih tehnoloških programih uporabljala lokalne obnovljive vire (voda, les).

(4)Turizem in rekreacijo se razvija tako, da bodo ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti ohranjene naravne in kulturne kakovosti prostora. Glede na razvojne možnosti se turizem usmerja v razvoj turističnih kapacitet na kmetijah in v oživljanje in prenovo hotelskega turizma na območju obstoječih kapacitet na območju Podljubelja. Predvidena je tudi širitev kapacitet kampiranja v Seničnem in na Loki.

(5)Glede na razvojne možnosti se športno rekreacijske površine za potrebe zimskih športov razvijajo: – smučanje na smučišču Zelenica v Podljubelju, – sankaški progi Stari Ljubelj in Lom pod Storžičem, – skakalni center v Sebenjah, – zimske tekaške proge v Sebenjah, Žiganji vasi in Retnjah in – drsališča v kampu Podljubelj, na Ravnah, v Hudem Grabnu in za Virjem. Glede na razvojne možnosti in potrebe po športno rekreacijskih objektih se spodbuja ureditev nogometnega igrišča, BMX poligona in nadaljnji razvoj obstoječih športnih parkov. Spodbujala se tudi prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture, in sicer: kolesarske poti, planinske poti, jahalne poti, tekaške in sprehajalne poti, V povezavi z oživljanjem kmetijskih gospodarstev in prezentacijo dediščine se predvidijo tematske poti.

(6)Kmetijska zemljišča so razvrščena v glavnem v prva kmetijska zemljišča. Občina bo ohranjala kmetijska zemljišča kot vir za izvajanje kmetijske dejavnosti in zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Na območju kmetijskih zemljišč z močno izraženimi dediščinskimi omejitvami (kulturna krajina Leše in Hudo) se spodbuja tradicionalna kmetijska raba zaradi ohranjanja kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine, preprečevanja zaraščanja, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot. Ohranja in obnavlja se visokodebelne sadovnjake. Na območjih višje ležečih kmetij v celkih s slabšimi pridelovalnimi razmerami bo občina spodbujala kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in ekoturizem.

(7)Spodbuja se visokogorsko pašništvo z oživljanjem tradicionalnih oblik kmetijstva, z vzdrževanjem planin in preprečevanjem zaraščanja pašnikov. Ohranjajo se biotska raznovrstnost in naravni procesi kot bistvene sestavine kakovostnega naravnega okolja.

(8)Ohranja se gozdove, kot naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma v gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustni. Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija, plazovi) neprimerna za druge rabe. Režim gospodarjenja z varovalnimi gozdovi in gozdovi s posebnim namenom je določen s predpisi o razglasitvi gozdov za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom ter opredeljen v načrtih za gospodarjenje z gozdovi. Krčitve gozdov v gozdnih rezervatih niso dovoljene, krčitve varovalnih gozdov pa so dovoljene izjemoma, če ne onemogočajo ali ne ogrožajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.

(9)Spodbuja se racionalno ravnanje z odpadki, z ločenim zbiranjem odpadkov in zmanjševanjem odpadkov na izvoru, z zmanjševanjem količine odpadkov, ponovno uporabo in reciklažo odpadkov.

(10)Obstoječi nelegalni kopi se sanirajo v skladu z določili varstva okolja.

(11)Sanacija degradiranih območij je možna z zamenjavo programa, ki zagotovi prenovo grajenih struktur. 10. člen (omrežje naselij, vloga in funkcija)

(1)Tržič občinsko središče in središče regionalnega pomena Tržič združuje funkcije kot so: sedež lokalne skupnosti – občina, upravna enota, osnovna šola, vrtec, banka, zdravstveni dom, kulturni dom, knjižnica, galerija, muzej, ljudska univerza, trgovina z živili, tržnica in ostale trgovine. Tržič skupaj z Bistrico pri Tržiču predstavlja središče regionalnega pomena. S svojimi sedanjimi funkcijami pokriva splošne potrebe prebivalstva v socialnem, kulturnem in gospodarskem pogledu. V Tržiču zasedajo prazni industrijski objekti najboljša stavbna zemljišča, ki predstavljajo degradirana območja. Ob ustrezni sanaciji se lahko na ta območja usmerjajo dejavnosti bivanja, socialnega varstva, obrtne, turistične, kulturne in športne dejavnosti.

(2)Lokalna središča Naselja imajo najmanj tri ali petletno osnovno šolo, sedež krajevne skupnosti, sedež župnije, kulturni dom (in/ali zadružni dom, gasilski dom), avtobusno postajo, trgovino s prehrano in druge trgovine. Sem spadata naselji Kovor in Križe. Naselje se širi na notranjih prostih površinah in s sanacijo degradiranih površin in objektov. Na ta območja se prioritetno uvrščajo obrtne, turistične, kulturne in športne dejavnosti.

(3)Ostala naselja s funkcijami Naselja z dvema ali več funkcijami so: Podljubelj, Brezje pri Tržiču, Dolina, Gozd, Grahovše, Jelendol, Leše, Loka, Lom pod Storžičem, Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično in Slap. V teh naseljih se razvijajo dopolnilne dejavnosti kmetij, turistične, kulturne in športne dejavnosti.

(4)Naselja brez funkcij Naselja, ki nimajo predvidene pomembnejše vloge v omrežju naselij in imajo samo avtobusno postajo so: Breg ob Bistrici, Čadovlje pri Tržiču, Hudi Graben, Paloviče, Visoče, Zvirče, Žiganja vas, Brdo, Hudo, Hušica, Novake, Popovo, Potarje, Spodnje Vetrno, Zgornje Vetrno in Vadiče. V teh naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se dopolnjujejo s kmetijsko dejavnostjo. V teh naseljih se razvijajo dopolnilne dejavnosti kmetij, turizem in rekreacija. 11. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Pomembne so prometne navezave Tržiča preko glavne ceste s sosednjo Avstrijo in preko Podbrezij na avtocestni križ do središča Slovenije, kot tudi v druge regije. Obenem pa je Tržič zaradi svoje geografske kotlinske lege primerno oddaljen od teh prometnih povezav, da ne vplivajo na kakovost življenja v občini.

(2)Obstoječe smeri prometnega povezovanja naselij v regiji so ceste, ki so deli državnega cestnega sistema, in sicer: – Glavna cesta z oznako G2 101 s potekom: Ljubelj – Bistrica pri Tržiču – Podtabor – Regionalna cesta z oznako R2 410 s potekom: Bistrica pri Tržiču – Kokrica – Kranj – Regionalna cesta z oznako R3 638 s potekom: Žirovnica – Begunje – Bistrica pri Tržiču.

(3)Ostala naselja so navezana na osnovno omrežje z lokalnim cestnim omrežjem. Občinske ceste dopolnjujejo državno cestno mrežo in zagotavljajo ustrezno cestno povezavo naselij z občinskim središčem, med posameznimi naselji in z naselji v sosednjih občinah.

(4)Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno urbano opremo prostora.

(5)Omrežje državnih in občinskih cest se vzdržuje in obnavlja. Na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste ter ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami občinskih cest.

(6)Kolesarsko omrežje je vezano na državni cesti, lokalne ceste, javne poti, na gozdne ceste in se bo še naprej razvijalo v okviru obstoječe infrastrukture.

(7)Pri povezovanju z drugimi območji in v občini, se bo pospeševal javni potniški promet. 12. člen (druga za občino pomembna območja)

(1)Območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora Prvine, ki so pomembne za prepoznavnost tržiškega prostora, so naravne in ustvarjene: strma pobočja, grape in grebeni, sklenjena gozdna območja, vodna in obvodna krajina (terase, obrežno rastje, poplavne loke, prodišča), drobno členjena kmetijska krajina ravninskega dela z značilno poljsko razdelitvijo na proge, mozaična krajina razgibanega obrobja ravnine, visokodebelni sadovnjaki v in ob naseljih, omejki in živice, kmetijski svet obdan z gozdom (celki), kmetijskih svet na grebenih in prisojnih pobočjih (senožeta in planine), habitatni tipi in območja geomorfoloških vrednot. Ohranjanje naravnih vrednot se zagotavlja na celotnem območju občine. Posege in dejavnosti se na naravni enoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti in ob upoštevanju varstvenih in razvojnih usmeritev. Pri posegih v prostor se upošteva in ohranja pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief in vegetacija). Prepoznavne izjemne naravne kvalitete prostora predstavljajo: območje Natura 2000, spominski park Udin boršt, Dovžanova soteska, balvani v Podljubelju, gorski greben Košute in Begunjščice, Tržiška Bistrica s pritoki, skupina hrastov ob poti Novake – Senično, ostanki grajskega parka gradu Neuhaus in posamezna zavarovana drevesa oziroma skupine dreves.

(2)Območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet prostora Na območju občine je ohranjenih več grajenih kvalitet, ki dajejo prostoru prepoznavnost: – naselbinska dediščina (območja planin, vaška jedra Križe, Pristava, Senično, Kovor, Leše in Gozd), – kulturni spomeniki (staro mestno jedro Tržiča, Udin boršt, Mathausen, stara cesta na Ljubelj), – tehnična dediščina (rudnik Cinabarita, tovarna BPT, Tokos, Peko, elektrarne BPT), – profana stavbna dediščina (območje Bornovega posestva Jelendol, delavsko naselje Preska, posamezne vile, domačije), – arheološka dediščina (naselbina Pavlinov travnik v Ročevnici, Kovorske senožeti, naselbina Vaško in Blaška skala na Brezjah, območje cerkve sv. Jurija, ruševine gradu Altgutenberg na Sv. Juriju in gradu Gutenau v Seničnem), – sakralna dediščina (cerkve, kapele, znamenja) in – kulturna krajina (Leše in Hudo). Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obvarovanje dediščine kot dobrine današnje in bodočih generacij. Prepoznavnost prostora občine se zagotavlja z: – ohranjanjem obdelovalnih površin, – zgradbo in simbolnimi pomeni krajin, – značilnimi arhitekturnimi členi in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, kmečka gospodarstva v celkih, skupine ali posamični kozolci), – vidno privlačnimi deli krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja in s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine.

(3)Površinske vode Vode se izkorišča za oskrbne in gospodarske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. V okviru priprave prostorskih aktov se zagotavlja njihovo celovito obravnavo po povodjih in porečjih. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. Izkoriščanje vode za pridobivanje energije mora biti predhodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov. Prehodno je potrebno s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in omilitvene ukrepe. Za dosego dobrega stanja površinskih voda v občini, za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta se obstoječe naravne retenzijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij) zavarujejo pred nadaljnjo degradacijo. Naravne vodotoke je potrebno ohranjati v naravnem stanju, nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.). Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in posegi v prostor, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

(4)Vodovarstvena območja Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranja tako kvaliteta kot količina podzemnih voda.

(5)Erozijska in plazljiva območja Ozemlje občine zaznamujejo omejitve, ki so posledica naravnih geografskih razmer. Na erozijskih, potencialno erozijskih in plazljivih območjih so posegi dovoljeni skladno z veljavno zakonodajo s področja voda in ob pogojih, ki izhajajo iz geomehanskega poročila.

(6)Snežni plazovi Na območju občine je z vidika reliefnih in klimatskih razmer velik delež potencialno nevarnih območij proženja snežnih plazov. Območja velike nevarnosti predstavljajo visokogorski deli občine, in sicer: vršni deli Košute, Košutice in Begunjščice (južna in severna pobočja), Rjave peči in Ljubeljščice, severna stena Storžiča, severna pobočja Kriške gore ter zahodno ostenje Stegovnika. Snežni plazovi neposredno ne ogrožajo naselij, mnogo bolj pa je ogrožena cesta in turistična infrastruktura (območje smučišča Zelenica). Novi posegi na območju evidentiranih snežnih plazov niso dovoljeni. 13. člen (urbano središče, za katerega se izdela urbanistični načrt) Za celotno urejanje prostora ter učinkovito uresničevanje razvojnih ciljev je izdelan urbanistični načrt za širše območje mesta Tržič in Bistrico pri Tržiču. 2.3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra 14. člen (razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1)Gospodarska javna infrastruktura se bo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Obstoječa dobra infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala predvsem na področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod in na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

(2)Na območjih, ki bodo strateško načrtovana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev prometne, energetske, komunalne infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme se načrtuje po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnic ali druge infrastrukture se teži k sočasni obnovi vseh obstoječih infrastruktur.

(3)Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.

(4)Opremljanje stavbnih zemljišč za gradnjo se izvaja na podlagi programa opremljanja. Programe opremljanja se pripravi na podlagi tega prostorskega načrta ali na podlagi OPPN. Program opremljanja mora biti usklajen s sprejetimi državnimi operativnimi programi za posamezna območja.

(5)Sistem javnega potniškega prometa se bo načrtoval v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije (zagotavljanje JPP do večjih zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe …). Zaradi izboljšanja ponudbe javnega prevoza in racionalnejše porabe sredstev bo občina proučila možnosti za integracijo šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebno infrastrukturo za njihovo izvedbo. 15. člen (prometna infrastruktura)

(1)Cestno omrežje – Omrežje cest v občini se bo izboljševalo z rekonstrukcijami posameznih odsekov. – Predvidena je izgradnja severnega priključka Za jezom na državno cesto kot izboljšava prometne povezave in razbremenitve prometa skozi staro mestno jedro. – Lokalne ceste in javne poti se uredijo v primeren cestni profil s koridorji za pešce in kolesarje z upoštevanjem prostorskih danosti in kategorizacije cest in poti. Vse lokalne ceste v občini se uskladi s sodobnimi prometnimi standardi. Predvidene so rekonstrukcija križišč: v Bistrici pri izvozu na glavno državno cesto, pod policijo, pri kopališču in pri Mercatorju v Sp. Bistrici.

(2)Javni promet in trajnostna mobilnost – Za izboljšanje in razvoj javnega potniškega prometa je potrebno celostno načrtovanje prometa in pripraviti prometno strategijo za celotno občino, ki bo upoštevala principe trajnostne mobilnosti. – Tehnični elementi avtobusne postaje v Tržiču in avtobusnih postajališč na državnih in lokalnih cestah se izboljšajo. Ustrezno urejena so avtobusna postajališča na lokalnih cestah v naseljih, medtem ko je na državnih cestah tehnične elemente postajališč potrebno izboljšati in uskladiti s podzakonskimi predpisi s tega področja. V naseljih se predvidi izgradnja pločnikov do postajališč javnega potniškega prometa. – Za predvideno železniško povezavo Občine Tržič s Kranjem se ohranja varovani koridor regionalne železniške proge Kranj – Tržič.

(3)Mirujoči promet – V lokalnih središčih se zgradi ustrezno število javnih parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov oziroma ureditev dejavnosti v njih se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce ali z zagotovitvijo javnega potniškega prometa (postajališče). – Dogradijo se parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih (mestno jedro Tržiča, stanovanjske soseske, letni bazen, zdravstveni dom, javna uprava ipd.) ter ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov oziroma dejavnosti v njih, poleg tega pa se zagotavljajo parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin. Obstoječe parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje, možna je le izvedba parkiranja v kletni etaži. – Ureditev parkirišč za tovorna vozila in avtobuse je možna samo v obrtno poslovnih conah ali na prometnih površinah. – Javna parkirišča in parkirne hiše se prednostno zagotavljajo ob pomembnih turističnih, rekreacijskih območjih, trgovskih in poslovnih centrih, v mestnem jedru, ter v širšem delu mestnega jedra Tržič.

(4)Pešpoti, kolesarske in konjeniške poti – Zasnova pešpoti obsega planinske in tematske pešpoti v urbanem in podeželskih območjih, ki se povezujejo v omrežje pešpoti in na evropske pešpoti E6 in E7 ter kulturne poti na območju občine in poti, ki potekajo skozi Slovenijo. – Omrežje pešpoti se razvija v turističnih območjih in se povezuje s kolesarskim omrežjem. Z njimi se zagotavlja povezovanje privlačnih krajinskih območij med seboj. Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene. Ohranjajo in obnavljajo se obstoječe planinske poti, nadelava novih ni dovoljena. – Kolesarske poti se urejajo po obstoječih državnih, lokalnih cestah in poteh ter po obstoječih gozdnih cestah in poteh. – Najpomembnejše (regijske) kolesarske smeri – poti potekajo po državni cesti pod gorami (Kranj–Golnik–Senično–Križe–Tržič– Bistrica–Brezje–Hudi Graben–Begunje na Gorenjskem–Radovljica). Lokalne kolesarske poti so od Jelendola–Dolina–Tržič–Bistrica– Kovor–Zvirče–Podbrezje; po stari cesti od Tržiča do Ljubelja in od Tržiča–Loke–Križ do Žiganje vasi. – V naseljih je v okviru prostorskih možnosti potrebno krepiti obstoječe omrežje poti in dograjevati hodnike za pešce in kolesarje na najpomembnejših kolesarskih poteh. – Sistem konjeniških poti za potrebe turizma in rekreacije v naravi se izvede za celotno območje skladno z regijskimi povezavami, skladno z naravovarstvenimi usmeritvami in pogoji na območjih z naravovarstvenim statusom. – Pripravi in vzpostavi se enoten sistem označevanja vseh kategorij poti. 16. člen (komunikacijska infrastruktura)

(1)Na območju občine je predvidena izgradnja telekomunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na območju vseh novogradenj. Predvideva se izgradnja telekomunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. V kolikor je mogoče je potrebno uskladiti izgradnjo telekomunikacijskega omrežja in ostale infrastrukture

(2)Z omrežjem kabelske televizije so opremljena naselja Tržič, Bistrica pri Tržiču, Pristava, Loka, Kovor, Zvirče ter del Retenj in Križe.

(3)Za potrebe televizije in drugih brezžičih komunikacijskih sistemov je v občini 14 antenskih stolpov ter drugih naprav.

(4)Gradnja nadzemnih brezžičnih povezav (bazne postaje mobilne telefonije, brezžični prenos podatkov) je dovoljena pod pogoji, da se umestitev v prostor skrbno načrtuje ter uporabi najsodobnejše principe umestitve v prostor (zakrivanje, zmanjšanje moči uporabnikov, uporaba različnih anten, prilaganje krajinski sliki itd.).

(5)Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se prednostno uporabljajo površine obstoječega javnega dobra. 17. člen (energetska infrastruktura)

(1)Oskrba s plinom – Oskrba s plinom se vrši prek regionalnega plinovoda R29 (odcep do MRP Tržič) in merilne regulacijske postaje Tržič južno od naselja Pristave, nadalje pa prek MRP BPT pa distribucijsko omrežje. Na južnem delu se odcepi prenosni plinovod (P2921 od P292 v km 2+871 – MRP Golnik), ki poteka do naselja Golnik v občini Kranj. – Prenosni plinovodi: – regionalni plinovod R29 (odcep do MRP Tržič), – P292 od R29 v km 22+525 – MRP Tržič premer 100 mm; tlak 50 bar, – P2921 od P292 v km 2+871 – MRP Golnik premer 100 mm; tlak 50 bar, – 10100 MRP BPT – ograja BPT premer Pl50 mm; tlak 1 bar, – 10000 MRP Tržič – MRP BPT premer 100 mm; tlak 4 bar, – 10200 MRP BPT – ograja PEKO premer 150 mm; tlak 1 bar, – 10300 MRP BPT – Široka potrošnja premer 100 mm; tlak 1 bar. – Obstoječ plinovodni sistem, ki obratuje od leta 1999, se dogradi in okrepi tako, da omogoča zadostno razpoložljivost zemeljskega plina na lokacijah, kjer se, v skladu z razvojem poselitve in gospodarstva, načrtuje njegova povečana raba. Plinovodno omrežje se v Občini Tržič gradi fazno, napeljava poteka hkrati z obnovami in izgradnjo komunalne infrastrukture. – Predvidena je izgradnja povezovalnega plinovoda do Kovorja in plinifikacija Kovorja, nadaljevanje plinifikacije Bistrice, plinifikacije Trga svobode in plinifikacija Pristave.

(2)Oskrba z električno energijo – Oskrba z električno energijo v Občini Tržič se vrši iz RTP Tržič 110/20 kV, ki se napaja preko 110 kV daljnovoda Okroglo – Moste. Del daljnovoda od odcepa pri Žejah do RTP Tržič je dvosistemski ostali pa enosistemski daljnovod. – SN omrežje v Občini Tržič je, razen nekaterih izjem v celoti 20 kV. Na 10 kV napetosti obratujejo le še TP Zelenica dom, TP Žičnica II. in TP Jur. – SN omrežje med RTP Tržič 110/20 kV in RP Balos je v celoti kabelsko. Edini daljnovod med RTP 110/20 kV Tržič in RP Balos je napajalni dvo-sistemski daljnovod, preko katerega se napajajo vsi porabniki severno od RP Balos. Kabelsko omrežje predstavljajo tudi SN vodi iz RTP 110/20 kV Tržič in RP Balos, vendar pa ti izven naselja preidejo v daljnovodno omrežje. – Osnova za načrtovanje dolgoročnega razvoja elektroenergetskega omrežja, na SN in VN nivoju, na območju Občine Tržič sta študiji v okviru projekta REDOS 2035; študija št.: 2009/1 »Razvoj porabe električne energije in koničnih obremenitev na območju podjetja Elektro Gorenjska« in študija št. 2009/3 »Razvoj elektrodistribucijskega omrežja podjetja Elektro Gorenjska – Kranj, Tržič in Brnik«, ki sta bili izdelani na Elektroinštitu Milan Vidmar v Ljubljani leta 2009. – Obnova obstoječega in razvoj SN omrežja po posameznih območjih podrobno obravnava elaborat št.: 17/2011 »Razvoj SN omrežja na področju Nakla in Tržiča«, kjer se pokažejo potrebe po obnovi oziroma širitvi elektroenergetske infrastrukture. – Pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežja se predvideva zamenjava prostozračnih vodov s kabelskim, zamenjava (povečanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav odgovarjajočega prereza (za zagotavljanje dvostranskega napajanja), ter zamenjava neprimernih in okolju neprijaznih transformatorskih postaj za sodobne okolju prijazne. – Pri posegih v prostor je treba upoštevati, da je v skladu s predpisi določeno območje vzdolž daljnovodov, v katerem veljajo določene omejitve glede na napetostni nivo daljnovoda. – Poleg napajanja prek 110 kV daljnovoda Okroglo – Moste je v občini razvejano omrežje malih hidroelektrarn. Točnega podatka ni, občina razpolaga z evidenco, ki ni popolna tako, da lahko govorimo o okrog 27 elektrarnah oziroma strojnicah. Podeljenih je 23 koncesij za proizvodnjo električne energije malih HE do 10 MW.

(3)Obnovljivi viri energije – Občina Tržič spodbuja uporabo obnovljivih virov energije (OVE), ki štejejo kot pomembna nacionalna strateška zaloga energije. – Sončevo obsevanje se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi in steklenjaki ali z aktivnimi solarnimi sistemi, sončni kolektorji, sončne celice, zrcala). – Podpira se izgradnjo fotovoltaičnih elektrarn predvsem za potrebe proizvodnih objektov ter solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje prostorov. Gradnja fotovoltaičnih elektrarn je dovoljena na degradiranih območjih, v območjih gospodarskih con in na strehah obstoječih objektov. Solarna energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave. – Izredno visoka gozdnatost Občine Tržič (preko 74 %) nudi primerne pogoje za izkoriščanje lesne biomase kot glavnega energetskega vira za ogrevanje. – V skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova raba. – Utekočinjen naftni plin – energetsko učinkovit okolju in uporabniku prijazen energent se lahko hrani v nadzemnih ali podzemnih plinohramih, ki morajo biti locirani na pripadajočem zemljišču objekta zgrajena z gradbenim dovoljenjem. – Gradnja malih hidroelektrarn (MHE) je vezana na ohranjanje in varstvo narave in je možna le na tistih vodotokih, kjer je možno zagotoviti način, metode in tehnične rešitve, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrst. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je treba na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje. – V primeru novogradenj je potrebno načrtovati skupne sisteme oskrbe s toploto za celotno zaključeno območje novogradnje. – Na redkeje poseljenih območjih, kjer se nahaja predvsem individualna stanovanjska gradnja, se načrtuje predvsem individualna energetska oskrba in pospešuje uporaba obnovljivih virov energije (OVE) – energija sonca in energija iz lesne biomase. 18. člen (infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)

(1)Vodni viri in oskrba s pitno vodo – Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. – Glede na naravne razmere v občini so možnosti oskrbe z vodo dobre. Na območju občine so zavarovani obstoječi in potencialni vodni viri: Kal, Lajba, Lom 1, Lom 2, Paloviče, Smolekar, Brezje, Črni gozd, Gozd, Hudi Graben, Jelendol, Ljubelj, Ravne 1, Ravne 2, Senično, Vetrno, Žegnani studenec 1, Žegnani studenec 2. – Dejavnost oskrbe z vodo se vrši preko devetih vodovodnih sistemov: Ljubelj, Črni gozd, Mestni vodovod, Žegnani studenec, Brezje, Vetrno, Gozd, Dolina, Jelendol in Preska. Iz omenjenih vodovodnih sistemov se oskrbuje cca 80 % prebivalcev. – Na območjih razpršene poselitve je v uporabi 15 zasebnih in vaških vodovodov. – Probleme vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih (Gozd, del naselja Visoče). V ta območja se ne usmerja novih porabnikov vode, pri obstoječih pa se spodbuja uporabo najnovejših tehnologij in najboljših tehničnih rešitev pri pripravi in uporabi pitne in tehnološke vode.

(2)Odvajanje in čiščenje odpadne vode – Padavinsko in odpadno vodo se odvaja ločeno, kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično možno. Padavinsko vodo se čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa se površinsko odvaja mimo naselij do najbližjega površinskega vodonosnika. – Na območju občine je zgrajen in se dograjuje kanalizacijski sistem s priključkom na čistilno napravo – CČN Tržič s kapaciteto 16.400 PE, ki obratuje od leta 2011. Prispevno območje danes obsega naselja Tržič, Ravne, Bistrica, Loka – del, Pristava, Slap, delno Križe, Retnje, Breg, Zvirče, Žiganja vas, Sebenje. – Na ureditvenih območjih naselij Brezje, Visoče, Hudi graben, Hušica, Hudo, Paloviče, Leše, Lom, Senično, Sp. Vetrno in Podljubelj bodo zgrajeni ločeni kanalizacijski sistemi s priključitvijo na CČN Tržič ali na lokalne ČN oziroma skladno z zahtevami iz državnega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. – Na območjih razpršene gradnje in razpršene poselitve se čiščenje komunalnih odpadnih voda rešuje individualno z izgradnjo nepretočnih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav do 50 populacijskih enot, pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč na CČN Tržič.

(3)Ravnanje z odpadki – Na območju občine je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja odpadkov z ekološkimi otoki. Na območju občine je 60 ekoloških otokov, na vsakem od njih so 4 zabojniki (papir, steklo, plastika in pločevinke). – Občina Tržič je v letu 2013 pridobila okoljevarstveno soglasje za deponijo preostanka odpadkov na lokaciji deponije Kovor za dobo treh

(3)let. Na deponiji je že danes urejen zbirni center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij komunalnih in kosovnih odpadkov. V času zapiralne dobe s sanacijo treh

(3)let se na deponiji odlagajo izkopne zemljine. – Zbirni center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij komunalnih in kosovnih odpadkov, po zaprtju deponije, ostaja na obstoječi lokaciji. – Nelegalna odlagališča odpadkov na območju občine so v večini primerov sanirana, preprečuje se njihovo ponovno oživljanje. – Odlaganje gradbenih odpadkov se bo zagotavljalo na nelegalnem kopu v Bistrici pri Sv. Juriju po sprejetju OPPN, s katerim bo mogoča eksploatacija s sanacijo.

(4)Pokopališča – Na območju občine se nahajajo pokopališča v naseljih: – Lom pod Storžičem, kjer je zagotovljen prostor za pokope pokojnih še iz naselij Grahovše in Potarje – Kovor, kjer je zagotovljen prostor za pokope pokojnih še iz naselij Zvirče, Brdo, Hudo, Hušica, Loka, Brezje pri Tržiču, Visoče, Popovo – Križe, kjer je zagotovljen prostor za pokope pokojnih še iz naselij Gozd, Zg. in Sp. Vetrno, Senično, Novake, Žiganja vas, Sebenje, Retnje, Breg ob Bistrici, Pristava – Leše, kjer je zagotovljen prostor za pokope pokojnih še iz naselij Vadiče, Paloviče, Hudi Graben in – Tržič, kjer je zagotovljen prostor za pokope pokojnih še iz naselij Slap, Čadovlje, Dolina, Jelendol, Bistrica pri Tržiču, Podljubelj. – Razen pokopališča v Lomu pod Storžičem imajo vsa poslovilne veže. Na vseh pokopališčih so mogoči klasični in žarni pokopi, na pokopališču v Križah pa tudi raztros pepela in pokopi za pokojne drugih veroizpovedi. – Pokopališča delujejo v obstoječem obsegu, dolgoročno so možnosti širitve na vseh pokopališčih razen v Tržiču. Za pokopališče v Tržiču se predvidijo preureditve dela pokopališča z žarnimi grobovi v nišah v zidu. 2.4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi povezana 19. člen (določitev območij naselij)

(1)Okvirna območja naselij, ki obsegajo območja obstoječih stavbni zemljišč in območja predvidenih širitev Po registru prostorski enot (RPE) se v občini nahaja 34 naselij: Bistrica pri Tržiču, Brezje pri Tržiču, Breg ob Bistrici, Brdo, Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Grahovše, Gozd, Hudo, Hušica, Hudi Graben, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Lom pod Storžičem, Loka, Paloviče, Podljubelj, Popovo, Potarje, Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično, Slap, Spodnje Vetrno, Tržič, Vadiče, Visoče, Zvirče, Zgornje Vetrno, Žiganja vas.

(2)Strnjena naselja z razpršeno poselitvijo: Tržič, Bistrica pri Tržiču, Podljubelj, Križe, Sebenje, Žiganja vas, Ročevnica, Zvirče, Loka, Kovor, Sebenje, Senično, Spodnje Vetrno, Zgornje Vetrno, Pristava, Slap, Lom pod Storžičem, Brezje pri Tržiču, Leše, Paloviče.

(3)Območja naselij, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje: Podljubelj, Popovo, Potarje, Tržič, Paloviče, Gozd. 2.

1. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
2. člen (določitev območij razpršene poselitve)

(1)Območja razpršene poselitve v občini so območja v hribovitih predelih z nižjo gostoto prebivalstva kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Okvirna območja razpršene poselitve predstavljajo samotne kmetije, celki, zaselki, razdrobljena, razpršena raztresena naselja: Gozd, Hudo, Breg ob Bistrici, Dolina, Jelendol, Hušica, Retnje, Novake, Čadovlje pri Tržiču, Grahovše, Brdo, Hudi Graben, Potarje, Visoče.

(2)Območja razpršene poselitve tvorijo pretežno objekti zgrajeni pred letom

1. 2.
2. Usmeritve za prostorski razvoj občine
3. člen (usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)

(1)Razvoj naselij v občini se prvenstveno zagotavlja z notranjim razvojem, s prenovami delov naselij ter sanacijami in prenovami degradiranih območij. Celovita prenova naselij na območju občine ni predvidena.

(2)Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Nova poselitev se usmerja le v naselja, ki so opredeljena kot urbana naselja, ali v naselja, ki imajo potencial, da se razvijejo v središče določenega območja.

(3)V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj obstoječih gradbenih parcel zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Razvija se jih predvsem z nadomestno ali dopolnilno gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Ohranja se obstoječa poselitev, širitve so dovoljene le za potrebe kmetij.

(4)Mogoča je gradnja novih ali nadomestnih kmetij izven strnjenih stanovanjskih območij ter prenova in posodobitev obstoječih funkcionalnih objektov kmetij.

(5)Notranji razvoj naselij in prenova imata prednost pred širitvijo naselij. S prenovo in revitalizacijo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč (opuščenih in neprimernih lokacij) se zagotavlja kvalitetnejša raba prostora. Notranji razvoj naselij in racionalna raba zemljišč se zagotavljata tudi s spremembami obstoječe rabe prostora in obstoječih objektov, omogočanjem prepleta rab prostora in z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin. Notranji sonaravni razvoj naselij se zagotavlja z načrtovanjem uravnoteženega razmerja med grajenimi in zelenimi površinami.

(6)Prenova posameznih območij (mestnega ali vaških jeder) se izvaja na podlagi OPPN, v primeru OPPN, ki je podlaga za celovito prenovo območja naselbinske ali tehnične dediščine, je obvezni sestavni del OPPN konservatorski načrt za prenovo.

(7)Na območjih naselij razpršene poselitve se le ta širijo za potrebe ohranjanja osnovne dejavnosti v prostoru in se ohranjajo kot značilnost poselitve. V naseljih, ki predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev so dopustne posamezne manjše zapolnitve oziroma morfološke in funkcionalne zaokrožitve za potrebe lokalnega prebivalstva.

(8)Zagotavlja se uravnotežen razvoj poselitvenih vzorcev v posameznih prostorskih enotah tako, da bodo izražale značilno prepoznavnost posameznih območij v občini. V naseljih se ohranja značilno naselbinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo (razporeditev, oblikovanje in volumen objektov) ter elemente krajinske zgradbe (kozolci, kapelice, znamenja ob poteh, sadovnjaki, njive, vrtovi).

(9)Širitve naselij se načrtuje tako, da se preprečuje zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah.

(10)Zagotavlja se optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami v omrežje naselij, ki bo zagotavljalo zadovoljevanje skupnih potreb, racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru in najprimernejšo rabo površin.

(10)Nova poselitev naj se izogne znanim arheološkim najdiščem. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno najti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno izvedenih raziskav.

(11)Za vsa območja nove poselitve večje od 0,5 ha, ali območja, posebej določena v OPN, je potrebno izdelati OPPN. 22. člen (razvoj naselij)

(1)Razvoj naselja Tržič bo v bodoče potekal predvsem kot notranji razvoj s prenovo in revitalizacijo naselja in zapolnitvami. Prostorski razvoj bo usmerjen v večji meri v samo mesto in z njim funkcijsko povezanim naseljem Bistrica pri Tržiču s prenovo, zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin.

(2)Razvoj lokalnega središča Križe se usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječe grajene strukture ter na obstoječa nepozidana stavbna zemljišča znotraj naselja, širitev je predvidena ob vzgojno izobraževalnem centru za potrebe športa in rekreacije. Znotraj naselja so predvidene zapolnitve za potrebe družbene infrastrukture. Razvoj lokalnega središča Kovor se usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječe grajene strukture, na obstoječih nepozidanih površinah proizvodnih dejavnosti in na površinah predvidene širitve za stanovanjsko gradnjo.

(3)V naseljih: Brdo, Breg ob Bistrici, Brezje pri Tržiču, Gozd, Grahovše, Hudo, Hušica, Kovor, Križe, Leše, Lom pod Storžičem, Paloviče, Podljubelj, Retnje, Sebenje, Senično, Visoče, Zgornje Vetrno, Zvirče in Žiganja vas, so predvidene manjše širitve ali zgostitve znotraj naselij za potrebe širitve kmetijske dejavnosti, turizma in bivanja.

(4)V vseh ostalih naseljih (Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Hudi Graben, Jelendol, Loka, Novake, Popovo, Potarje, Pristava, Ročevnica, Slap, Spodnje Vetrno in Vadiče) se razvoj usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječe grajene strukture ter v razpoložljiva stavbna zemljišča znotraj naselja. 23. člen (razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)Stanovanjska dejavnost, ki prevladuje v vseh naseljih, se ohranja in širi na obstoječih nezazidanih površinah in na degradiranih območjih, kjer se bo vršila prenova, in sicer v naseljih: Kovor, Brdo, Breg ob Bistrici, Retnje, Sebenje, Senično, Visoče, Zgornje Vetrno, Zvirče in Žiganja vas.

(2)Ohranjajo se obstoječa območja počitniških objektov, širitev je predvidena le z zgoščevanjem znotraj obstoječih območij (Tržič – Za farovžem, Paloviče, Dolina – Pr' Pinču, Podljubelj – Geben in Reber, Potarje – Strmc in pod Strmcem). Območje počitniških objektov na Brezjah pri Tržiču se nameni v območje za potrebe bivanja.

(3)Oskrbne in storitvene dejavnosti so umeščene predvsem v občinsko središče – Tržič z Bistrico pri Tržiču. V območjih jeder naselij se umeščajo stanovanjske dejavnosti s prepletom družbenih, gostinskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

(4)Za razvoj družbenih dejavnosti se zagotavlja prostorske možnosti v naseljih: Križe in Bistrica pri Tržiču, posebej pa še znotraj starega jedra Tržiča.

(5)Proizvodne dejavnosti se umešča v obstoječe proizvodne in gospodarske cone. Širitev za potrebe proizvodnih con je dolgoročno predvidena na območju Loke in Kovorja, na zemljiščih, ki so bila izločena iz območja stavbnih zemljišč.

(6)Kmetijska dejavnost je prisotna v vseh naseljih. Predvidene so širitve za potrebe kmetijskih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v naseljih: Grahovše, Lom pod Storžičem, Brezje pri Tržiču, Gozd, Hudo, Križe, Leše, Paloviče, Podljubelj, Senično, Visoče in Zgornje Vetrno. 24. člen (sanacije in prenove območij razpršene gradnje)

(1)Razpršeno gradnjo na območju občine predstavljajo območja počitniških objektov: Dolina – Pri Pinču, Potarje – Strmec in Pod Strmcem, Podljubelj – Reber, Tržič – Za farovžem, Gozd in Paloviče. Novih območij do zapolnitve le-teh se ne predvidena.

(2)Razpršeno gradnjo se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko ustrezno in okoljsko sprejemljivo, z možnostjo komunalnega opremljanja. 25. člen (ohranjanje območij razpršene poselitve)

(1)Poselitvena območja, ki so spoznana kot avtohtoni poselitveni vzorec in prispevajo k prepoznavnosti ali ohranjenosti kulturne krajine, se ohranja in varuje z: obnovo, prenovo in ponovno ali spremenjeno rabo obstoječih zakonito zgrajenih objektov, ponovno gradnjo obstoječih zakonito zgrajenih objektov in novogradnjo, v kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja.

(2)Ohranijo se območja razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec na celotnem območju občine: – zaselki dveh ali treh kmetij na izravnavah ali pomolu; – posamezne kmetije v celkih; – lovske in gozdarske koče; – planinski domovi, pastirski stanovi, planšarije in staje za živino; – objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, spomeniki, obeležja in znamenja); – samotne kmetije, gospodarski in pomožni objekti ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki, seniki in lope). Severni, visokogorski del občine, večinoma v naseljih Podljubelj, Grahovše, Potarje, zaznamujejo samotne kmetije, planine, lovske in gozdarske koče. V osrednjem, hribovitem delu občine z rečnimi dolinami (naselja pod Dobrčo, Kriško goro in Konjščico) je poselitev vezana na dna dolin, kjer gre za strnjeno poselitev, na pobočjih pa se nahajajo zaselki in samotne kmetije.

(3)Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotavlja izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Oživljajo se male kmetije kot avtohton poselitveni vzorec. V podeželskih naseljih in vaseh se razpoložljiva stavbna zemljišča namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Razvija se jih predvsem s ponovno ali dopolnilno gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu.

(4)Na območjih razpršene poselitve je možno graditi tudi objekte oskrbnih in storitvenih dejavnosti tako, da se smiselno vključujejo v obstoječi poselitveni vzorec.

1. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij) Skladna oblikovna podoba naselij se zagotavlja z upoštevanjem naslednjih usmeritev: – v naseljih se ohranja značilno naselbinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo (razporeditev, oblikovanje in volumen objektov) ter elemente krajinske zgradbe (kozolci, kapelice, znamenja ob poteh, sadovnjaki, njive, vrtovi); – pri načrtovanju podeželskih naseljih se upošteva in ohranja vaška jedra in druge kvalitetno oblikovane objekte kulturne dediščine ter njihovo podobo v krajini; – razvoj naselij se prilagaja geometriji obstoječih reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij ter smerem in konfiguraciji obstoječe zazidave; – zagotavlja se ohranjanje obstoječih zelenih površin in urejanje novih z namenom razvijanja urbanističnih in socialnih funkcij ter povezav z naravnim zaledjem. Uvaja in zagotavlja se značilne drevoredne poteze ob glavnih povezavah.
2. člen (usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Občina bo prostorski razvoj usmerjala tako, da se ohranja naravne in kulturne prvine krajine kot prepoznavno obliko prostora občine in hkrati nudi prednosti za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti.

(2)Območja, ki vključujejo prepoznavne in reprezentativne dele krajine z dobro ohranjenim krajinskimi sestavinami, so območja z enkratnimi vzorci krajinske zgradbe in prostorsko poudarjena kulturna dediščina z visoko pričevalno in spomeniško vrednostjo, pogosto v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin in naravnih vrednot (Leše, Hudo in Hušica, Jelendol in Dolina).

(3)Širitev poselitve v območju kulturne krajine ni dovoljena, prednostno se poselitev usmerja v obstoječe objekte.

(4)V območjih kulturne krajine in varstva narave so delne širitve stavbnih zemljišč kmetijskih gospodarstev možne, vendar le za potrebe kmetijskih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

(5)Individualna stanovanjska gradnja se usmerja v obstoječo poselitev (zgoščevanje razpršene poselitve).

(6)Gradnja objektov za bivanje v nenačetem ambientalno kvalitetnem prostoru, v gozdnem prostoru ali v oddaljenosti več kot 150 m od obstoječe poselitve ni dovoljena.

(7)Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila. 28. člen (usmeritve za prostorski razvoj kmetijstva)

(1)Območja z intenzivnejšo kmetijsko pridelavo so v južnem delu občine: Breg ob Bistrici, Retnje, Sebenje, Križe, Zvirče in Kovor, kjer prevladujejo travniki in njive. Severni in osrednji hriboviti del občine sta v celoti uvrščena med območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, kjer se spodbuja tradicionalna kmetijska pridelava, preprečevanje zaraščanja, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot. Na območjih zaraščanja kmetijskih površin se spodbuja ponovna kmetijska raba tal.

(2)Ohranja in spodbuja se naravi prijazno kmetijstvo, obnova visokoraslih sadovnjakov, pridelava sadja in zelenjave, integrirano poljedelstvo in vrtnarstvo, uvaja se pašo na kmetijah, spodbuja ekološko kmetijstvo in čebelarstvo ter usmerja kmete v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

(3)Območja kmetijskih zemljišč (K1, K2), ki se trajno izvzamejo iz trajne kmetijske rabe, se morajo nadomestiti s posodobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč. Na najboljših kmetijskih zemljiščih je načrtovanje objektov dopustno le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo.

(4)Spodbuja se pridelava hrane v kontekstu povečane lokalne samooskrbe, ekološko naravnano kmetijstvo, raznovrstne oblike kmetijske proizvodnje in razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(5)Občina bo skrbela za pripravo programov kmetijstva in prenove vasi, in to prioritetno za območja izjemnih krajin v naseljih Leše, Paloviče, Brdo, Dolina, Jelendol, Novake, Hudo, Hušica, Popovo, Vadiče, Brezje, Hudi graben, Visoče, Potarje, Lom, Grahovše, Gozd, Senično, Spodnje in Zgornje Vetrno.

(6)Površine za razvoj kmetijstva se ohranjajo v obstoječem obsegu. Na površinah, ki se zaraščajo ali so porasle z gozdom, se spodbuja agrarne operacije. 29. člen (usmeritve za prostorski razvoj gozdarstva, lovstva in ribolova)

(1)Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom. Območje z osnovno namensko rabo gozda je razdeljeno še na naslednja območja s podrobnejšo namensko rabo: varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom. Gospodarjenje z gozdovi urejajo gozdnogospodarski načrti za gozdnogospodarske enote.

(2)V gozdovih, v varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.

(3)Pri načrtovanju osnovne namenske rabe stavbnih zemljišč je potrebno vzdolž meje s površinami osnovne namenske rabe gozd načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda. Ohranja se gozdne robove celkov.

(4)Na območjih vodnih virov se ohranja naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.

(5)Na strmih predelih (poudarjenost varovalne funkcije) je potrebno zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo, ukrepati z nižjo intenziteto sečnje ter uporabljati primerno tehnologijo pridobivanja lesa in izgradnje prometnic.

(6)Raba in vzdrževanje večjih lesno proizvodnih kompleksov gozdov mora potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Posegi v gozd in prostor ob gozdu morajo biti načrtovani tako, da se zagotovi oziroma ohrani dostop do sosednjega gozda oziroma gozdnega zaledja za potrebe gospodarjenja z gozdom (odvoz lesa s tovornim vozilom), vključno z njegovo splošno javno rabo (rekreacija, nabiranje plodov, čebelarjenje itd.).

(7)Stanovanjsko in drugo gradnjo je smiselno usmerjati na območja slabših gozdov in na površine v zaraščanju, saj s tem zaradi velike gozdnatosti ne bo večjih posledic za kvaliteto krajine. Dopustna je krčitev gozdnih površin za namene kmetijske dejavnosti.

(8)Ohranja se povezanost gozdov. Gozdne površine se ohranjajo predvsem tam, kjer je nevarnost plazenja in na erozijsko izpostavljenih območjih. Sklenjenost gozdov je kakovost, ki se jo ohranja zaradi regulacije naravnega ravnovesja v krajini in ohranjanja habitatov prostoživečih živali.

(9)V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do krčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu.

(10)Ribolov je eden od potencialov za razvoj turizma in rekreacije. Spodbuja se urejanje območij za ribolov in prostorov za druženje in zbiranje ribičev. Vlaganje neavtohtonih ribjih vrst v vodotoke ni dovoljeno.

(11)Skrb za populacijo prostoživečih živali se izvaja tako, da se zagotavlja ugodno stanje posameznih vrst. Pestrost živalskih vrst ter usklajeno razmerje med rastlinskimi in živalskimi vrstami je osrednjega pomena za uspešno sonaravno in trajnostno gospodarjenje. Na izboljšanje življenjskih razmer prostoživečih živali se neposredno nanašajo naslednje usmeritve: – zgostitev čim več pašnikov, jas in grmišč v gozdnem prostoru za pašo parkljaste divjadi; – za malo in obvodno divjad (in druge vrste) je potrebno rastje ob vodnih habitatih ohranjati vsaj na višini grmišča; – v predvideno širitev turistične ponudbe je možno vključevati tudi obore za rejo živali. 30. člen (usmeritve za prostorski razvij turizma in prostočasnih dejavnosti)

(1)Skladno z usmeritvami iz državne strategije se spodbuja oblikovanje skupnih turističnih regij. V obmejno turistično regijo spada tudi območje Občine Tržič, in sicer severni in osrednji del z mestom Tržič.

(2)Občina bo postala prepoznavno turistično območje z navezavo na širša regijska jedrna turistična območja Gorenjske, Ljubljanske urbane regije in Avstrijsko-Koroške regije.

(3)Prednostno se razvoj turizma usmerja v staro mestno jedro Tržiča. Pestrost ohranjene bogate kulturne dediščine in naravnega okolja sta dobra osnova za razvoj turizma. V gospodarskem smislu se bo turizem na območju občine krepil tako, da se bo vztrajno razvijal na vseh nivojih.

(4)Turizem in rekreacijo se v prostoru usmerja tako, da se ohranjajo naravne in kulturne kakovosti prostora, ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti.

(5)Kot manjši turistični centri s turistično in rekreativno ponudbo se bodo še naprej razvijala naslednja območja: mejni prehod Ljubelj, Podljubelj, Dolina, Jelendol, Gozd, Leše, Brezje pri Tržiču, Lom pod Storžičem, Sebenje in Žiganja vas. – Razvoj celotne podljubeljske doline od Raven do mejnega prehoda Ljubelj se usmerja v turizem z rekreacijo (gorništvo) in v dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Območje mejnega prehoda Ljubelj – plato se nameni za ureditev nočitvenih kapacitet in spremljajočih programov za potrebe turizma. – Razvoj Jelendola, izrazito gozdnatega območja z vodnim potencialom Tržiške Bistrice in njenih pritokov, z naravnim spomenikom Dovžanova soteska in z Bornovim lovskim dvorcem, se usmerja v razvoj sonaravnega turizma. – Obstoječe kmetije v Gozdu se spodbuja k oživitvi in v urejanje dopolnilne dejavnosti turizma. Počitniški objekti se namenijo tudi za potrebe turizma. – Občina bo spodbujala razvoj turizma na ureditvenih območjih obstoječih počitniških naselij. Obstoječi in predvideni počitniški objekti bi tako doprinesli k pospešenemu razvoju turizma v občini. – Razvoj naselij pod Dobrčo se usmerja v turizem z rekreacijo, kjer se obstoječe kmetije usmerja k ekološkemu kmetovanju in turizmu na kmetiji. Rekreacija se usmerja v gorništvo, padalstvo in obisk tematske poti. – Na območju Loma pod Storžičem, Potarij in Grahovš se obstoječe turistične kmetije spodbuja k širitvi kakovostne ponudbe in prostočasnih dejavnosti za celoletne aktivnosti. V razvoj turizma na obmejnem območju se vključuje lokalno prebivalstvo in lokalne skupnosti. – Območje Sebenj in Žiganje vasi se usmerja v turizem z rekreacijo. Razvoj turizma se usmerja z oživljanjem dediščine vsakdanjega življenja (etnološke dediščine) in žive kulturne dediščine (običaji, znanja, veščine, predstavitve). Rekreacija se usmerja v pohodništvo, obisk tematskih poti in zimske športe. – Razvija in spodbuja se ponudbo turizma na kmetiji tudi na območjih, ki v tovrstno ponudbo še niso vključena.

(6)Razvoj bo temeljil na: večji promociji in trženju turistične ponudbe v občini, povečanju nastanitvenih zmogljivosti tudi v obstoječih počitniških objektih, obnovi oziroma razvoju in izgradnji potrebne turistične in rekreacijske infrastrukture, vključevanje zavarovanih območij, naravnih vrednot, območij Natura 2000 in kulturne dediščine v turistično ponudbo, spodbujanju in nadaljnjem razvoju turistično kulturnih prireditev, oživljanju tradicionalnih obrti (tkalstvo in čevljarstvo) in kulinarične ponudbe ter povezovanju s sosednjimi občinami, regijami in državami. 31. člen (vode)

(1)Vode se rabi za oskrbne, gospodarske in turistično-reakcijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.

(2)Za zagotavljanje varstva kakovosti podzemne vode je potrebno upoštevati prepovedi in omejitve iz veljavnih predpisov o zavarovanju virov pitne vode. – Odpadne vode čistiti v CČN ali z individualnimi čistilnimi sistemi (rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave in z nepretočnimi greznicami). – Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, potrebno je urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine. – Vse lokalne vodne vire (opuščeni ali aktivni vodnjaki) v naseljih je potrebno ohraniti oziroma očistiti in ustrezno vzdrževati. – Evidentirati in sanirati je treba divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe. – Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti z vidika varstva vodnih virov, ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih, zato se na ta območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oziroma je večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena.

(3)Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno zemljišče). Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda.

(4)Zunanja meja priobalnih zemljišč v poselitvenem območju sega na vodah

1. reda (Tržiška Bistrica) 15 metrov od meje vodnega zemljišča, 40 metrov od meje vodnega zemljišča zunaj območij naselij, na vodah
2. reda (vsi ostali vodotoki) pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda, razvrstijo v
3. in
4. red.

(5)Za dosego dobrega stanja površinskih voda v Občini Tržič in za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta se upošteva naslednje usmeritve: – Obstoječe naravne retenzijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij) se zavaruje pred nadaljnjo degradacijo. – Ohranja in vzdržuje se vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečuje se širjenje površinskega onesnaževanja vodotokov). Na območju kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso. – V obvodnem pasu se v območju z naravovarstvenimi statusi ohranjajo obstoječa morfologija, hidrologija in naravni procesi. – Naravne vodotoke se ohranja v naravnem stanju, nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.). – Vzpostavlja se naravno stanje reguliranih vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer imajo le-ti velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu. – Uredi se ustrezno zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, kar bo pripomoglo k izboljšavi kakovosti podzemnih in površinskih voda ter hkrati omogočilo razmah oziroma razvoj vrste dopolnilnih dejavnosti na in ob vodi (šport, turizem, ribištvo ...). – Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena (ZV–1) v kolikor gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če: se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost; se s tem ne poslabšuje stanja voda; je omogočeno izvajanje javnih služb; se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda; to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. – Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda ter obvodnih zemljišč naj zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja se obstoječi hidrološki režim z majhnimi vodnimi in močvirnimi biotopi (mokrišča). – Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. – Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja. Izvaja se s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavljanje narave rečne dinamike in s soglasjem organa pristojnega za vode. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku.

(6)Zaradi zmanjšanja poplavne ogroženosti naselij v severnem delu povodja potoka Drage skozi Sebenje in Žiganjo vas, se predvidi nova trasa odprte struge ob lokalni cesti Duplje – Žiganja vas – Križe.

(7)Raba vode kot naravnega vira (npr. odvzem vode za male vodne elektrarne) mora biti prehodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov.

(8)Gradnja na vodotokih, ki so skladno s kategorizacijo urejanja vodotokov v

1. in 1.–
2. razredu vodotokov ter na vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, ni dopustna. Prehodno je potrebno s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in omilitvene ukrepe.
3. člen (usmeritve za prostorski razvoj pridobivanja mineralnih surovin)

(1)Pri izkoriščanju mineralnih surovin se skuša doseči optimizacijo pridobivanja in postopnega zapiranja manjših objektov ter sanacije nelegalnih kopov. Število objektov se optimizira glede na okoljska, gospodarska in družbena merila, ki vključujejo tudi geološko ustreznost, zadostno količino zalog, funkcionalno povezanost z uporabniki, vidno neizpostavljenost območij in primerno oddaljenost od poselitve. Podana merila se uporabi tudi pri izdajanju koncesij za izkoriščanje mineralnih surovin.

(2)V občini ni pridobivalnega prostora, za katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin.

(3)Za zagotavljanje oskrbe z mineralnimi surovinami so planirana območja mineralnih surovin (LN). Občina bo območja izkoriščanja mineralnih surovin za gradbeništvo usmerjala predvsem na obstoječe lokacije (nelegalne kope), kjer je možna in smiselna širitev.

(4)Novih območij za izkoriščanje mineralnih surovin se ne načrtuje. Lokacije (nelegalni kopi), ki so s strani države ocenjeni kot perspektivna nahajališča, so v prostorskem aktu označena kot potencialno perspektivna nahajališča mineralnih surovin.

(5)Nelegalne kope je potrebno ustrezno sanirati (brez izkoriščanja mineralnih surovin), ali prepustiti nadaljnji samosanaciji in rekultivaciji, s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter sanacijo krajinskih kvalitet prostora, predvsem na območjih Nature 2000. 33. člen (usmeritve za varstvo kulturne dediščine)

(1)Prostorski razvoj v občini se usmerja tako, da se celostno ohranja kulturno dediščino ter značilno poselitveno, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Hkrati se dediščino vključuje v razvoj turizma ter se objekte in območja dediščine ureja skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(2)Varstvo kulturne krajine se spodbuja skozi sistem prostorskega načrtovanja in ob ohranjanju tradicionalnih rab prostora. Urbanizacija ne sme vplivati na kakovost in tipologijo dediščine in kulturne krajine. Na območju občine je ohranjenih več objektov kulturne dediščine, ki dajejo prostoru prepoznavnost. Z načrtovanjem prostorskega razvoja je potrebno zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dobrino današnje in bodočih generacij.

(3)Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, sakralno-profana, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna in dediščinska kulturna krajina) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina). Poleg enot kulturne dediščine se varuje tudi okolica varovane dediščine oziroma njeno vplivno območje. Vplivno območje je tisto, v katerem se presoja vpliv posega na varovane lastnosti enote dediščine, določeno je z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika.

(4)Pri prostorskem načrtovanju se prostorske ureditve in posegi usmerjajo in načrtujejo tako, da se pri tem ohranjajo in prenavljajo območja in objekti obstoječe kulturne dediščine, še posebej naselbinske dediščine.

(5)Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora se zagotavlja na celotnem območju. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje obdelovalnih površin, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, kmečka gospodarstva, skupine ali posamični kozolci), ohranjanje vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine.

(6)Večino propadajočih enot kulturne dediščine predstavljajo opuščeni industrijski objekti, gospodarska poslopja in kmečke hiše, za katere je treba poskrbeti in jih obnoviti zlasti tam, kjer tvorijo značilne ambiente v okviru naselij, saj le-ti pomembno vplivajo na prepoznavnost prostora. Preprečuje se upadanje števila objektov kulturne dediščine zaradi slabega gospodarjenja z njimi in nelegalnih posegov v prostor (nelegalne rušitve). V okviru varstva dediščine se posege pripravlja v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji, določenimi za varstvo posameznih tipov kulturne dediščine. 34. člen (usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)

(1)Pri načrtovanju poselitve je potrebno zagotavljati varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave in upoštevati omejitve na območjih, ki se urejajo s posebnimi varstvenimi režimi in odloki: vodovarstvena območja, zavarovana območja narave (naravni spomeniki), naravne vrednote, območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja.

(2)Posegi na zavarovanih območjih Spominski park Udin boršt, Dovžanova soteska, Skupina hrastov ob poti Novake – Senično ter Ostanki grajskega parka gradu Neuhaus in ob zavarovanih drevesih oziroma skupinah dreves morajo biti usklajeni z varstvenimi režimi zavarovanih območij in naravnih vrednot.

(3)Ohranjanje naravnih vrednot se zagotavlja na celotnem območju občine. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti in ob upoštevanju varstvenih in razvojnih usmeritev, določenih v Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot.

(4)V primeru posegov, ki so vezani na obsežna zemeljska dela, se poseg predhodno uskladi s pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave, da se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot.

(5)Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.

(6)Pri izvajanju posegov in dejavnosti v območjih Natura 2000 se zagotavljajo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Na območja Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.

(7)Posegov in dejavnosti na območjih Natura 2000 naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno posebno in potencialno posebno varstveno območje (rastišča rastlin, gnezdišča, kotišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja. 35. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti na območjih planin)

(1)Spodbuja se ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

(2)Spodbuja se tradicionalno visokogorsko pašništvo in preprečevanje zaraščanje kmetijskih zemljišč – pašnikov.

(3)Na planinah se ohranja avtohtone grajene strukture (pastirski stanovi, planšarije) in druge objekte memorialne dediščine. 36. člen (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1)Za poplavna območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na takem območju so v skladu s področno zakonodajo prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

(2)Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.

(3)Na poplavnem območju so prepovedane gradnje in posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna.

(4)Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.

(5)V zemljišče se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Ne sme se posegati: – z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; – s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; – z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča; – s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(6)Splošni ukrepi za zmanjševanje tveganja na območjih potencialnih naravnih in drugih nesreč: – razmeščanje dejavnosti v prostoru izven območij potencialnih nesreč; – ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih; – nadzor aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.

(7)Na drugih območjih občine naj se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje preveri gibanje nivoja podtalne vode.

(8)Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.

(9)Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči.

(10)Skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Tržič so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: – Lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primerih naravnih in drugih nesreč, so na vseh gasilskih domovih na območju občine, v Kulturnem centru Tržič, v vrtcu Palček, v HE BPT in na drogu v Jelendolu. – Zbirno mesto za reševalne ekipe je na Občini Tržič, rezervni lokaciji sta gasilski dom Bistrica in Komunala Tržič. – Helikopterji pristajajo ob objektu Policije v Tržiču. – Pokopališča: na vseh obstoječih pokopališčih, razen na pokopališču Tržič, je možna širitev (Križe, Kovor, Lom in Leše). – Pokopališča za živali: ob deponiji Kovor. – Deponija ruševin: deponija Kovor. – Začasna deponija za potrebe ob elementarnih nesrečah: območje deponije Kovor. – Sanitetna sprejemališča: Dom Petra Uzarja v Bistrici, Osnovna šola Križe, Dom krajanov Lom. – Zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: parkirišče Palovče in Komunala Tržič. – Zbirna mesta za materialno pomoč: Dom Petra Uzarja v Bistrici, Osnovna šola Križe, Dom krajanov Lom. – Zbirna mesta tuje pomoči: Osnovne šole Križe, Tržič in Bistrica. – Lokacije za postavitev zasilnih bivališč: Športno rekreacijski center pri šoli v Križah. – Skozi poselitveno območje mesta Tržič so urejeni protipoplavni zidovi, na ostalem delu Občine Tržič so zagotovljene retenzijske površine na naslednjih lokacijah: pod Čadovljami, nad jezom Tokos ob Cankarjevi cesti, pod Retnjami nad Krišljevim jezom in pod Smukom. – Na območju občine bodo v okviru usmeritev za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.

(11)Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi plazenja, erozije, poplav in zaradi nesreč z nevarnimi snovmi.

1. člen (območja in objekti za potrebe obrambe) Na območju Občine Tržič se nahaja del območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture z antenskimi stebri ali stolpi Dobrča.
2. člen (usmeritve za določitev stavbnih zemljišč in namenske rabe zemljišč)

(1)V izvedbenem delu OPN se določijo območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja posameznih dejavnosti delijo na območja podrobne namenske rabe.

(2)Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih prostorskih evidenc kot podlage za prikaz stanja prostora, na podlagi strokovnih podlag o naravnih omejitvah, strokovnih podlag za poselitev ter analiz in usmeritev grajenih in krajinskih struktur.

(3)Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe.

(4)Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov.

(5)Druga zemljišča se določijo na podlagi dejanskega stanja in ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine. 39. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev – PIP)

(1)PIP določajo pogoje za načrtovanje posegov v prostor glede namembnosti, lege, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varovanja zdravja ljudi.

1. IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
2. člen (namen) Izvedbeni del OPN določa za celotno območje občine: enote ureja prostora, območja namenske rabe prostora, dopustno izrabo prostora, prostorske izvedbene pogoje (PIP), posebne prostorsko izvedbene pogoje (PPIP) po posameznih ureditvenih enotah in usmeritve za pripravo OPPN. 3.
3. Enote urejanja prostora
4. člen (enote urejanja prostora – EUP)

(1)EUP so določene za celotno območje Občine Tržič skladno z namensko rabo prostora.

(2)Podrobnejša namenska raba prostora je v posamezni enoti urejanja prostora določena po načelu pretežnosti.

(3)EUP so za območja naselij označene z tročrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja in zaporedne številke enote/podenote.

(4)Za posamezno EUP veljajo: – splošni PIP za istovrstna območja in površine po namenu, razen če v PPIP ni določeno drugače, – določila za dopustno izrabo prostora, ki so prav tako opredeljena za posamezne vrste namenskih rab, – varstveni in drugi režimi.

(5)EUP, na katerih je predviden občinski podrobni prostorski načrt, je označena z oznako OPPN.

(6)Za EUP, v katerih se nahaja kulturna dediščina, veljajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine in PPIP, če so za dediščino pripadajoči EUP določeni. Kulturna dediščina je razvidna iz prikaza stanja prostora.

(7)Za EUP, v katerih se nahajajo naravne vrednote, veljajo PIP za celostno ohranjanje naravnih vrednot ali PPIP. Naravne vrednote so razvidne iz prikaza stanja prostora. 3.2. Območja namenske rabe prostora 42. člen (vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe)

(1)Območja namenske rabe prostora in območja podrobnejše namenske rabe prostora imajo v OPN Tržič naslednji pomen: I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S OBMOČJA STANOVANJ, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in so členjena na podrobnejšo namensko rabo: SS stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi; SK površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju; SP Površine počitniških objektov, ki so namenjene za počitek A OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE C OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim in bivanju; CU Osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnih ali novih jeder, kjer gre za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje; I OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI IG Gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. IK Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali. B POSEBNA OBMOČJA BT Površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev. BC Športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam. Z OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ZS Površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem. ZP Parki, kot urejena območja odprtega prostora v naselju. ZK Pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle. ZV Površine za vrtičkarstvo. P OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN PC Površine cest PO Ostale prometne površine PH Helioporti O OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE O Okoljska infrastruktura s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. E OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE T OBMOČJA TELEKOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K1 Najboljša kmetijska zemljišča K2 Druga kmetijska zemljišča III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G GOZDNA ZEMLJIŠČA G Območja gozdov, zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom z gozdovih določena kot gozd. IV. OBMOČJA VODA V OBMOČJA VODA VC Celinske vode VI Območja vodne infrastrukture V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ L OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN LN Območja mineralnih surovin N OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI oo OSTALA OBMOČJA

(2)Preko območij podrobnejše namenske rabe segajo območja sekundarne rabe. To so varstveni pasovi vodnih virov, območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine ter varovanja in varstveni pasovi gospodarske javne infrastrukture.

(3)Namenska raba prostora je prikazana na kartah v merilu 1:5000 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(4)Preglednica EUP: Enota urejanja prostora EUP Podenota urejanja prostora PEUP OPPN Enota urejanja prostora – naziv Podrobna namenska raba PNRP BIS 01 BIS 01 Bistrica – Deteljica šola CU BIS 02 BIS 02 Bistrica – Nakupovalni center CU, PC BIS 03 BIS 03 Bistrica – Deteljica SS BIS 04 BIS 04 Bistrica – Kovorska cesta- vrtički G, ZV BIS 05 BIS 05 Bistrica – Kovorska cesta SS BIS 06 BIS 06 Bistrica – Deteljica CU BIS 07 BIS 07 Bistrica pod Šijo SS BIS 08 BIS 08 Bistrica – stari del SK BIS 09 BIS 09 Bistrica – Zelenica SS BIS 10 BIS 10 Bistrica – Bistriška planina SS BIS 11 BIS 11 Bistrica – Športni center Bistrica PH, BC BIS 12 BIS 12 OPPN Bistrica – Traibach SS BIS 13 BIS 13 Bistrica – Peko IG BIS 14 BIS 14 Bistrica – Spodnja Bistrica G, CU, K2 BIS 15 BIS 15 Bistrica – Na logu IG, ZP BIS 16 BIS 16 Bistrica – Na logu PC, SS BIS 17 BIS 17/1 Bistrica – pod kopališčem IG, PC BIS 17 BIS 17/2 Bistrica – pod kopališčem IG BIS 18 BIS 18 OPPN Bistrica – peskokop sv. Jurij O BIS 19 BIS 19/2 Bistrica – Cerkev sv. Jurij CU BIS 19 BIS 19/1 Bistrica – Vila Bistrica CU BIS 19 BIS 19/3 Bistrica – Vila Bistrica park G, K2 BIS 20 BIS 20 Bistrica – peskokop pod Šijo OO BIS 21 BIS 21 Bistrica – peskokop Hudi grad OO BIS 22 BIS 22 Bistrica – spodnji del VC, O, K1, G, K2, PC BIS 23 BIS 23 Bistrica PC, A, OO, O, K2, K1, G BOB 01 BOB 01 Breg – Na produ SS BOB 02 BOB 02 Breg – Na vrbicah SK BOB 03 BOB 03 Breg PC, VC, G, K1 BRD 01 BRD 01 Brdo – stari del A BRD 02 BRD 02 OPPN Brdo SS BRD 03 BRD 03 Brdo K1, G, O, PC BRE 01 BRE 01 Brezje – zgornja vas SK, K1, SS BRE 02 BRE 02 Brezje – Sleme SS BRE 03 BRE 03 Brezje – V dolini SK BRE 04 BRE 04 Brezje – Pod jesenom SS BRE 05 BRE 05 Brezje CU, O, G, PC, A, OO, K2, K1 ČAD 01 ČAD 01/1 Čadovlje – Jamen vrh A ČAD 01 ČAD 01/2 Čadovlje – Jamen vrh A, K2, VC ČAD 02 ČAD 02 Čadovlje VC, G, PC, A, K1, K2 DOL 01 DOL 01 OPPN Dolina – Dovžanova soteska PC, VC, A, PO, G, K2 DOL 02 DOL 02 OPPN Dolina – Pinč PC, SP, K1, K2 DOL 03 DOL 03 Dolina – domačija Pr Ukc A DOL 04 DOL 04 Dolina – domačija Pr Urh A DOL 07 DOL 07 Dolina – planina Ilovica K1, A, G DOL 08 DOL 08 Dolina K1, VC, PC, K2, A, O, G, OO DOL 09 DOL 09 Dolina – Košuta OO, G, K1, K2 GRH 01 GRH 01 Grahovše – Slaparska vas A GRH 02 GRH 02 OPPN Grahovše – Ivje SS GRH 03 GRH 03 OPPN Grahovše – peskokop Ivje LN GRH 04 GRH 04 Grahovše Planina Javornik K1, G, A GRH 07 GRH 07 Grahovše PC, OO, O, K2, K1, G, VC, A, ZS GRH 08 GRH 08 Grahovše Planina Mala Poljana A, K2 GRH 09 GRH 09 Planina Sp. Konjščica A, K1 GRH 10 GRH 10 Planina Zg. Konjščica K1 GZD 01 GZD 01 Gozd – vas A GZD 02 GZD 02 Gozd – Pod Ranjšco BT GZD 03 GZD 03 Gozd – vzletišče ZS, K2 GZD 05 GZD 05 Gozd – vplivno območje K2, PC, SP, O, G, K1, A GZD 06 GZD 06 Gozd OO, G, PC, K1 GZD 07 GZD 07 Gozd – planina Kriška gora A, G, K2 HGR 01 HGR 01 Hudi graben – vas SS HGR 02 HGR 02 Hudi graben – drsališče ZS HGR 03 HGR 03 Hudi graben – Lešanska planina A, K1, G HGR 04 HGR 04 Hudi graben K2, PC, OO, O, K1, G, A HUD 01 HUD 01 Hudo – vas IK, K1, A, PC HUD 02 HUD 02 Hudo K1, G, A, PC, K2 HUŠ 01 HUŠ 01 Hušica PC, K1, A, G, K2 JED 01 JED 01 OPPN Jelendol – Bornova graščina ZS, A, K2 JED 02 JED 02 Jelendol – Bornovo posestvo K2, A, G, ZS, PC, VC JED 03 JED 03 Jelendol – Bornovo posestvo vplivni območje VC, K1, G, PC, A, K2 JED 04 JED 04 Jelendol planina Zali potok G, A, K2 JED 06 JED 06 OPPN Jelendol – peskokop Javorše Lonec LN JED 07 JED 07 Jelendol – planina Šija A, K2, OO, K1, G JED 08 JED 08 Jelendol planina Pungart OO, A, G, K2, K1 JED 09 JED 09 Jelendol planina Tegošče A, K1, K2, OO, G JED 10 JED 10 Jelendol planina Dolga njiva OO, A, K1, G JED 11 JED 11 Jelendol A, OO, K2, PC, G, VC, K1 JED 12 JED 12 Jelendol – Medvodje K2, G, PC, BT, VC, ZS KOV 01 KOV 01 Kovor – vas ZS, SK KOV 02 KOV 02 Kovor – Za Krajem SS KOV 03 KOV 03 Kovor – pokopališče ZK KOV 04 KOV 04 Kovor – V delih I SS KOV 05 KOV 05 UN Kovor – Deponija O KOV 07 KOV 07 OPPN Kovor – V delih II SS KOV 08 KOV 08 OPPN Kovor – Centralna čistilna naprava O KOV 09 KOV 09 OPPN Kovor – Gospodarska cona IG KOV 10 KOV 10 Kovor G, O, K1, T, K2, PC KOV 11 KOV 11 Kovor K2, G, PC, K1, A, VC KRŽ 01 KRŽ 01 Križe – šola ZS, ZP, CU, PC KRŽ 02 KRŽ 02 Križe – Na Ledinah SS, CU, PC KRŽ 03 KRŽ 03 Križe – popkopališče ZK, CU KRŽ 04 KRŽ 04 Križe – vas SK KRŽ 05 KRŽ 05 Križe – Snakovo I SS KRŽ 06 KRŽ 06 Križe – Snakovo II SK KRŽ 07 KRŽ 07 Križe – Snakovo IIII SS KRŽ 09 KRŽ 09 Križe – Snakovo polje ZS KRŽ 10 KRŽ 10 OPPN Križe – šola BC KRŽ 11 KRŽ 11 Križe K2, G, IK, K1, PC, O, A LEŠ 01 LEŠ 01 Leše – vas SK LEŠ 02 LEŠ 02 Leše – zgornji del SS LEŠ 03 LEŠ 03 OPPN Leše – ob grabnu SS LEŠ 05 LEŠ 05 Leše G, A, PC, K2, ZK, K1 LEŠ 06 LEŠ 06 Leše – tenis ZS LOK 01 LOK 01 Loka – Loka SS LOK 03 LOK 03 Loka – gospodarska cona G, IG LOK 04 LOK 04 Loka – Brezovo RTP E LOK 05 LOK 05 Loka – Brezovo IG LOK 06 LOK 06 Loka – Brezovo PC, SS, K1 LOK 07 LOK 07 Loka K1, ZS, A, BT, G, PC, VC LOM 01 LOM 01 Lom – Globel SS, PC LOM 02 LOM 02 Lom – spodnja vas SS LOM 03 LOM 03 Lom – zgornja vas ZK, SK LOM 04 LOM 04 Lom SK LOM 05 LOM 05 Lom OO, VI, A, G, VC, K2, SS, PC, K1, E NOV 01 NOV 01 OPPN Novake – Senožet BT NOV 02 NOV 02 Novake PC, G, K1, A PAL 01 PAL 01 Palovče – vas SK, PC PAL 02 PAL 02 OPPN Palovče – počitniško naselja G, SP, K2 PAL 03 PAL 03 Palovče K1, A, ZS, G, PC, K2 POD 01 POD 01 Podljubelj – Deševo SS POD 02 POD 02 Podljubelj – Pri skalah K2, SK POD 03 POD 03 Podljubelj – pod Jezernico SS POD 04 POD 04 Podljubelj – nad Jezernico SK POD 05 POD 05 Podljubelj – pod Krogovnekom SS POD 06 POD 06 Podljubelj – kamp E, ZS, VC, SS POD 07 POD 07 Podljubelj – pri Žvircu SS POD 08 POD 08 Podljubelj – Lajba SS POD 09 POD 09 Podljubelj – Koren BT POD 10 POD 10 Podljubelj – taborišče PO, PC, ZP POD 11 POD 11 Podljubelj – Hospic ZP, BT POD 12 POD 12 OPPN Ljubelj – Mejni prehod BT POD 14 POD 14 Smučišče Zelenica A, G, OO, K2 POD 17 POD 17 OPPN Podljubelj – Reber SP, PC, K2 POD 18 POD 18 Podljubelj – Snedic SS, VC, IG POD 19 POD 19 OPPN Podljubelj – Geben I SS POD 20 POD 20 OPPN Podljubelj – Geben II SP POD 21 POD 21 Podljubelj – Ljubelj A, G, K2, BT, O, OO, PC POD 24 POD 24 OPPN Podljubelj – peskokop Kramarjevo LN POD 26 POD 26 Podljubelj – planina Kofce K2, A, K1, G POD 27 POD 27 Podljubelj planina Korošica K1, A, K2, G POD 30 POD 30 Podljubelj A, PC, OO, G, K1, ZS, T, IK, VC, K2, BT, SP, E, SS, O POD 31 POD 31 Podljubelj G, K2, OO POD 32 POD 32 Podljubelj – ribogojnica IK POP 01 POP 01 Popovo – vas SK POP 02 POP 02 OPPN Popovo – zahod SS POP 03 POP 03 Popovo K1, O, PC, A, G POT 01 POT 01 Potarje – Lajšarica G, SS, SK, PC, K2 POT 02 POT 02 OPPN Potarje – Pod Strmcem SP POT 03 POT 03 OPPN Potarje – Strmec G, SP, K1 POT 04 POT 04 Potarje A, PC, K2, G, K1 PRI 01 PRI 01/1 Pristava – Podvasca SS PRI 01 PRI 01/2 Pristava – Podvasca SS PRI 01 PRI 01/3 Pristava – Podvasca SS PRI 01 PRI 01/4 Pristava – Podvasca SS PRI 02 PRI 02 Pristava – vaško jedro SS PRI 03 PRI 03 Pristava SS PRI 04 PRI 04 Pristava – Mlaka SS PRI 05 PRI 05 Pristava – Mlaka gospodarska cona IG PRI 06 PRI 06 Pristava G, PC, A, K1, VC, K2, E PRI 07 PRI 07 Pristava G, A, K2, O RET 01 RET 01 Retnje – gospodarska cona IG RET 02 RET 02 Retnje – Babja vas SS RET 03 RET 03/1 Retnje – vahtnica CU RET 03 RET 03/2 Retnje – vahtnica PO, PC RET 04 RET 04 Retnje – vahtnica SS RET 05 RET 05 Retnje – Graben I SS RET 07 RET 07 Retnje – ob polju SS RET 08 RET 08 Retnje – vas jug SK, PC RET 09 RET 09 Retnje – Graben III BT RET 10 RET 10 Retnje – mlin A RET 11 RET 11 Retnje E, G, PC, K1, K2, VC, A ROČ 01 ROČ 01 Ročevnica – dom starostnikov CU, ZP ROČ 02 ROČ 02 Ročevnica – Ročevnica SS ROČ 03 ROČ 03 Ročevnica – Na jasi I SS ROČ 04 ROČ 04 Ročevnica – Na jasi II SS ROČ 06 ROČ 06 Ročevnica – Blajšnica SS ROČ 07 ROČ 07 Ročevnica A, PC, K2, G, K1 SEB 01 SEB 01 Sebenje – vas SK, K2 SEB 02 SEB 02 Sebenje – Spodnje polje SS, PO SEB 03 SEB 03 Sebenje – Pod Vasjo SS SEB 04 SEB 04 Sebenje – skakalnice BC SEB 05 SEB 05 Sebenje SS SEB 06 SEB 06 Sebenje K2, K1, A, G, PC SEB 07 SEB 07 Sebenje K1 SEN 01 SEN 01 Senično – vas SK SEN 02 SEN 02 Senično – pod Vetrnem SS, ZS SEN 03 SEN 03 Senično – Spodnja gmajna SS SEN 04 SEN 04 Senično – Podovnica SS SEN 05 SEN 05 Senično – kamp SS, K2 SEN 06 SEN 06 Senično G, K2, A, PC, K1 SLP 01 SLP 01 Slap – vas SK SLP 02 SLP 02 Slap – pri Lepenki SS SLP 03 SLP 03 Slap – Lepenka IG, ZP SLP 04 SLP 04 Slap – Polana SS SLP 05 SLP 05 Slap SS SLP 06 SLP 06 Slap G, K2, O, VC, PC, K1 SVE 01 SVE 01 Spodnje Vetrno – vas SK, PC, K1 SVE 03 SVE 03 Spodnje Vetrno K2, PC, O, K1, G TRŽ 01 TRŽ 01/1 Tržič – Mestno jedro CU TRŽ 01 TRŽ 01/3 Tržič – Peko PUR CU TRŽ 01 TRŽ 01/2 Tržič – TIKO CU TRŽ 02 TRŽ 02 Tržič – šola CU TRŽ 03 TRŽ 03 Tržič – Grad Neuhaus ZP, CU TRŽ 04 TRŽ 04 Tržič – Kajtan CU TRŽ 05 TRŽ 05 Tržič – pokopališče ZK TRŽ 06 TRŽ 06 Tržič – Kovar SS TRŽ 07 TRŽ 07 Tržič – za Krtom K2, SS TRŽ 08 TRŽ 08 Tržič – Virje SS TRŽ 09 TRŽ 09 Tržič – Hraste SS TRŽ 10 TRŽ 10 Tržič – Balos/ zdravstveni dom ZP, CU TRŽ 11 TRŽ 11 OPPN Tržič – BPT CU TRŽ 12 TRŽ 12 Tržič – Cankarjeva CU TRŽ 13 TRŽ 13 Tržič – na Blekah E, IG, G, SS TRŽ 14 TRŽ 14 Tržič – za Fužinami SS TRŽ 15 TRŽ 15 Tržič – Zali rovt SS, PC TRŽ 16 TRŽ 16 Tržič – Preska SS TRŽ 17 TRŽ 17 Tržič – Ravne SS TRŽ 18 TRŽ 18 Tržič – Čegeljše SS, K2 TRŽ 19 TRŽ 19 OPPN Tržič – Cimper SS TRŽ 20 TRŽ 20 OPPN Tržič – Za Farovžem K2, SP, PC, G TRŽ 21 TRŽ 21 Tržič – Maršalat SS TRŽ 22 TRŽ 22 Tržič – plaz Preska N TRŽ 23 TRŽ 23 OPPN Tržič – Severni priključek PC TRŽ 25 TRŽ 25 Tržič – za Virjem Hraste ZS TRŽ 26 TRŽ 26 Tržič – za Virjem SS, ZP TRŽ 27 TRŽ 27 Tržič – za Virjem Hraste SS TRŽ 28 TRŽ 28 Tržič – za Virjem Hraste SS, O TRŽ 29 TRŽ 29 Tržič – Preska SS TRŽ 30 TRŽ 30 Tržič – Preska SS TRŽ 31 TRŽ 31 Tržič – delavsko naselje Preska SS TRŽ 32 TRŽ 32 Tržič – Preska bloki SS TRŽ 33 TRŽ 33 Tržič – Preska SS TRŽ 34 TRŽ 34 Tržič – Preska SS TRŽ 35 TRŽ 35 Tržič PC, OO, O, VC, K2, A, CU, G TRŽ 36 TRŽ 36 Tržič G, K1, K2, PC, VC, O, A VAD 01 VAD 01 Vadiče – vas A VAD 02 VAD 02 Vadiče A, K1, K2, G, PC VIS 01 VIS 01 Visoče – vas A VIS 02 VIS 02 Visoče – Motane SS VIS 04 VIS 04 Visoče G, PC, K1, K2 ZGV 01 ZGV 01 Zgornje Vetrno – vas SK, SS ZGV 02 ZGV 02 Zgornje Vetrno G, K1, PC, O ZGV 03 ZGV 03 Zgornje Vetrno G, K1 ZVI 01 ZVI 01 Zvirče – vas SS, PO ZVI 02 ZVI 02 Zvirče K2, VC, G, E, A, K1, PC ŽGV 01 ŽGV 01 Žiganja Vas – Na travnikih SK ŽGV 02 ŽGV 02 Žiganja Vas – Na platičih SS ŽGV 03 ŽGV 03 Žiganja Vas – V novinah SS ŽGV 04 ŽGV 04 Žiganja Vas G, PC, A, O, K1, K2 ŽGV 05 ŽGV 05 Žiganja Vas ZS, A, K2, PC, G, K1 3.3 Dopustna izraba prostora 43. člen (dopustna izraba prostora)

(1)Za stavbe splošnega družbenega pomena v območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin) se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti.

(2)V območjih kulturne dediščine se ohranja faktor zazidanosti dejanskega stanja. 3.

1. Prostorski izvedbeni pogoji
2. člen (PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor)

(1)V vseh EUP so pod pogoji tega odloka dovoljene: – gradnje (novogradnje, rekonstrukcije in odstranitve objektov) in drugi posegi v prostor, razen, če ni za posamezno EUP določeno drugače, – spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb ali delov stavb, pod pogojem, da je nova namembnost skladna z dopustno namembnostjo stavb v posamezni EUP in dejavnostmi, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. Izven stavbnih zemljišč niso dopustne spremembe namembnosti pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v objekte za občasno ali stalno bivanje, – vzdrževanje o