Zakon o trošarinah (ZTro-1), stran 6837.

(1)S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja trošarine od alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter energentov in električne energije (v nadaljnjem besedilu: trošarinski izdelki), ki se na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) sprostijo v porabo, v skladu z: – Direktivo Sveta 92/83/EGS z dne

1. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 316 z dne
3. 1992, str. 21); – Direktivo Sveta 92/84/EGS z dne
4. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 316 z dne
6. 1992, str. 29); – Direktivo Sveta 95/60/ES z dne
7. novembra 1995 o davčnem označevanju plinskega olja in kerozina (UL L št. 291 z dne
9. 1995, str. 46); – Direktivo Sveta 2003/96/ES z dne
10. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L št. 283 z dne
12. 2003, str. 51), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2004/75/ES z dne
13. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 2003/96/ES glede možnosti Cipra za uporabo začasnih izjem ali znižanih stopenj obdavčitve energentov in električne energije (UL L št. 157 z dne
15. 2004, str. 100, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/96/ES); – Direktivo Sveta 2006/79/ES z dne
16. oktobra 2006 o oprostitvi davkov na uvoz manjših pošiljk nekomercialnega značaja iz tretjih držav (UL L št. 286 z dne
18. 2006, str. 15); – Direktivo Sveta 2007/74/ES z dne
19. decembra 2007 o oprostitvi plačila davka na dodano vrednost in trošarine na uvoz blaga za osebe, ki potujejo iz tretjih držav (UL L št. 346 z dne
21. 2007, str. 6); – Direktivo Sveta 2008/118/ES z dne
22. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L št. 9 z dne
24. 2009, str. 12), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/61/EU z dne
25. decembra 2013 o spremembi direktiv 2006/112/ES in 2008/118/ES, kar zadeva najbolj oddaljene francoske regije in zlasti Mayotte (UL L št. 353 z dne
27. 2013, str. 5, v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2008/118/ES), in – Direktivo Sveta 2011/64/EU z dne
28. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke (UL L št. 176 z dne
30. 2011, str. 24, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/64/EU).

(2)S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Unije): – Uredbe Komisije (EGS) št. 3649/92 z dne

1. decembra 1992 o poenostavljenem spremnem dokumentu za gibanje trošarinskih izdelkov v Skupnosti, ki so bili sproščeni za porabo v državi članici odpreme (UL L št. 369 z dne
3. 1992, str. 17, v nadaljnjem besedilu: Uredba 3649/92/EGS); – Uredbe Komisije (ES) št. 684/2009 z dne
4. julija 2009 o izvajanju Direktive Sveta 2008/118/ES v zvezi z računalniškimi postopki za gibanje trošarinskega blaga v režimu odloga plačila trošarine (UL L št. 197 z dne
6. 2009, str. 24), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 76/2014 z dne
7. januarja 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 684/2009 v zvezi s podatki, ki jih je treba predložiti v okviru računalniškega postopka za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine (UL L št. 26 z dne
9. 2014, str. 4, v nadaljnjem besedilu: Uredba 684/2009/ES), in – Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
10. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L št. 269/1 z dne
12. 2013, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 952/2013/EU).
13. člen (pomen izrazov)

(1)Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: 1. »ozemlje Slovenije« je ozemlje pod suverenostjo Slovenije, vključno z zračnim prostorom in morskim območjem, nad katerimi ima Slovenija suverenost ali jurisdikcijo v skladu z notranjim in mednarodnim pravom; 2. »ozemlje države članice«, »država članica« in »Unija« je ozemlje držav članic in ozemlje Unije, ki je kot tako opredeljeno v predpisih Unije; 3. »uvoz trošarinskih izdelkov« je vsak vnos trošarinskih izdelkov v Unijo iz tretjih držav oziroma s tretjih ozemelj, če ni s tem zakonom določeno drugače; 4. »vnos trošarinskih izdelkov« v Slovenijo je vsak vnos trošarinskih izdelkov z ozemlja druge države članice oziroma Unije, kot je določeno v zakonodaji Unije; 5. »tretja država« je katera koli država, razen Slovenije in drugih držav članic oziroma Unije; 6. »tretja ozemlja« so:

1. a)ozemlja, ki so del carinskega območja Unije: – Kanarski otoki; – francoska ozemlja iz 349. člena in prvega odstavka 355. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 115 z dne 9. 5. 2008, prečiščena različica, str. 47); – Alandski otoki; – Kanalski otoki;
2. b)ozemlja, ki niso del carinskega območja Unije: – otok Heligoland; – območje Büsingen; – Ceuta; – Melilla; – Livigno; – Campione d'Italia; – italijanski del Luganskega jezera;
3. c)gora Atos; 7. »imetnik trošarinskega skladišča« je oseba, ki ima dovoljenje, da lahko v okviru svoje dejavnosti v trošarinskem skladišču proizvaja, predeluje, dodeluje, obdeluje (v nadaljnjem besedilu: proizvaja), skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke v režimu odloga plačila trošarine (v nadaljnjem besedilu: režim odloga); 8. »trošarinsko skladišče« je ena ali več med seboj povezanih ograjenih površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko enoto, ki je vidno označena ter fizično ločena od preostalih površin in prostorov, kjer imetnik trošarinskega skladišča proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke v režimu odloga; 9. »režim odloga« je ureditev, v skladu s katero je za proizvodnjo, skladiščenje, prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov odložen nastanek obveznosti za obračun in plačilo trošarine; 10. »uvoznik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke iz tretje države oziroma s tretjega ozemlja, oziroma carinski dolžnik, določen v skladu s carinsko zakonodajo; 11. »izvoznik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti pošilja trošarinske izdelke iz Unije v tretje države oziroma na tretja ozemlja, določena v skladu s carinsko zakonodajo; 12. »pooblaščeni uvoznik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti trošarinske izdelke, ki jih prejme iz tretje države ali s tretjega ozemlja, po sprostitvi v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo, odpremi v režimu odloga osebi, ki lahko prejema trošarinske izdelke v režimu odloga v Sloveniji ali drugi državi članici v skladu z zakonodajo namembne države članice; 13. »pooblaščeni prejemnik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice, v režimu odloga; 14. »začasno pooblaščeni prejemnik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti občasno prejme trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice, v režimu odloga; 15. »oproščeni uporabnik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti za namene iz 72. in 97. člena tega zakona trošarinske izdelke prejema in skladišči v režimu odloga in porablja brez plačila trošarine; 16. »obrat oproščenega uporabnika« je obrat, v katerem oproščeni uporabnik trošarinske izdelke prejema in skladišči v režimu odloga in porablja brez plačila trošarine; 17. »trošarinski zastopnik« je oseba s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Sloveniji, ki jo potrdi davčni organ in jo prodajalec trošarinskih izdelkov iz druge države članice, na podlagi pisnega pooblastila pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov račun v Sloveniji izvršuje obveznosti in uveljavlja pravice po tem zakonu; 18. »trgovec« je oseba, ki v Sloveniji opravlja trgovinsko oziroma gostinsko dejavnost, dejavnost prevoza ali skladiščenja trošarinskih izdelkov izven režima odloga; 19. »opravljanje dejavnosti s trošarinskimi izdelki« pomeni vsako proizvodnjo, dobavo iz omrežja, prejem trošarinskih izdelkov iz vnosa oziroma uvoza za namen opravljanja dejavnosti ali končno porabo; 20. »carinski odložni postopek« je kateri koli poseben postopek in začasna hramba, določena v Uredbi 952/2013/EU, in se nanaša na carinski nadzor ter se izvaja ob vstopu blaga iz tretjih držav na carinsko območje Unije. 21. »carinski organ« je organ v skladu s točko

(1)5. člena Uredbe 952/2013/EU.

(2)Po tem zakonu se gibanje trošarinskih izdelkov: – v kneževini Monako ali iz nje obravnava kot gibanje v Republiki Franciji oziroma iz nje; – v suvereni coni Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ali iz njiju obravnava kot gibanje na Ciper ali z njega; – v Jungholz in Mittelberg (Kleines Walsertal) ali iz njiju obravnava kot gibanje v Zvezno republiko Nemčijo oziroma iz nje; – v San Marino ali iz njega obravnava kot gibanje v Italijansko republiko oziroma iz nje; – na otok Man ali z njega obravnava kot gibanje v Združeno kraljestvo oziroma iz njega. 3. člen (pripadnost trošarin) Prihodki od trošarin pripadajo proračunu Republike Slovenije. 4. člen (predmet obdavčitve) Trošarina se plačuje od trošarinskih izdelkov, proizvedenih na ozemlju Slovenije, vnesenih z ozemlja drugih držav članic v Slovenijo ali uvoženih v Unijo. 5. člen (trošarinski zavezanec)

(1)Trošarinski zavezanec ali zavezanka (v nadaljnjem besedilu: trošarinski zavezanec) je oseba, ki proizvaja, vnaša ali uvaža trošarinske izdelke ali trošarinske izdelke odpremi iz režima odloga v porabo oziroma trošarinske izdelke dobavi ali pridobi iz omrežja.

(2)Oseba iz prejšnjega odstavka se priglasi Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčni organ), v skladu s

1. členom tega zakona, če ni s tem zakonom določeno drugače. II. NASTANEK OBVEZNOSTI ZA OBRAČUN TROŠARINE
2. člen (obveznost za obračun trošarine)

(1)Obveznost za obračun trošarine nastane, ko se trošarinski izdelki v Sloveniji sprostijo v porabo. Za sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo se štejejo:

1. odprema trošarinskih izdelkov iz režima odloga;
2. vnos trošarinskih izdelkov, razen če se zanje po prejemu nadaljuje režim odloga v skladu s tem zakonom;
3. uvoz trošarinskih izdelkov, razen če se zanje po uvozu začne režim odloga v skladu s tem zakonom;
4. vsak zaključek proizvodnje trošarinskih izdelkov izven režima odloga.

(2)Za odpremo trošarinskih izdelkov iz režima odloga se šteje vsaka odprema, ki ni odprema prejemniku, ki v skladu s tem zakonom ali zakonodajo druge države članice lahko prejema trošarinske izdelke v režimu odloga ali, ki ni odprema v izvoz.

(3)Pri vnosu trošarinskih izdelkov se šteje, da so trošarinski izdelki sproščeni v porabo:

1. ko jih prejme pooblaščeni prejemnik ali začasno pooblaščeni prejemnik;
2. ko so prejeti na kraju neposredne dobave v skladu s
3. členom tega zakona, razen če se zanje po prejemu nadaljuje režim odloga v skladu s tem zakonom ali
4. ko so prejeti za namene v skladu s prvim odstavkom
5. člena tega zakona.

(4)Za vnos trošarinskih izdelkov, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici, nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji:

1. ko jih prejemnik prejme, če je bil prejem davčnemu organu napovedan;
2. v trenutku vnosa, če prejem davčnemu organu ni bil napovedan.

(5)Za sprostitev v porabo v Sloveniji se štejeta tudi storjena oziroma ugotovljena nepravilnost pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga v skladu s

1. členom tega zakona in storjena oziroma ugotovljena nepravilnost pri gibanju trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, v skladu z
2. členom tega zakona. Za nepravilnost se štejejo okoliščine, ki nastanejo med gibanjem trošarinskih izdelkov in niso popolno uničenje in nepovratna izguba trošarinskih izdelkov, zaradi katerih trošarinski izdelki ne prispejo v namembni kraj.

(6)Za uvoz trošarinskih izdelkov iz 3. točke prvega odstavka tega člena se šteje sprostitev trošarinskih izdelkov v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo. Obveznost za obračun in plačilo trošarine nastane, kot da bi bila trošarina uvozna dajatev, razen v primerih, ko je obveznost za obračun trošarine odložena v skladu s tem zakonom.

(7)Če so trošarinski izdelki v režimu odloga prodani v skladu s prvim odstavkom

1. člena tega zakona oziroma prodani za namene v skladu s prvim odstavkom
2. člena tega zakona, zanje ne nastane obveznost za obračun trošarine.

(8)Če so bili trošarinski izdelki:

1. v režimu odloga popolnoma uničeni ali nepovratno izgubljeni zaradi svoje narave, nepredvidljivih okoliščin ali višje sile, se ne šteje, da so bili sproščeni v porabo in zanje ne nastane obveznost za obračun trošarine v skladu s prvim odstavkom tega člena;
2. sproščeni v porabo v drugi državi članici, med prevozom iz druge države članice v Slovenijo popolnoma uničeni ali nepovratno izgubljeni zaradi svoje narave, nepredvidljivih okoliščin ali višje sile, zanje ne nastane obveznost za obračun trošarine v skladu s četrtim odstavkom tega člena.

(9)Izdelki se štejejo za popolnoma uničene ali nepovratno izgubljene, kadar jih ni več mogoče uporabiti za prvotni namen. Odtujitev ali kraja trošarinskih izdelkov se ne šteje za nepredvidljive okoliščine oziroma višjo silo. V primeru popolnega uničenja ali nepovratne izgube trošarinskih izdelkov zaradi njihove narave, nepredvidljivih okoliščin ali višje sile trošarinski zavezanec oziroma prevoznik o tem takoj obvesti davčni organ in predloži ustrezno dokazilo. Davčni organ izda odločbo, v kateri odloči o količini trošarinskih izdelkov, za katere za trošarinskega zavezanca ne nastane obveznost za obračun trošarine.

(10)Trošarina se obračuna od trošarinske osnove z uporabo zneska trošarine ali zneska in stopnje trošarine, ki velja na dan nastanka obveznosti za obračun trošarine.

(11)Obveznost za obračun trošarine se lahko prenese od pooblaščenega prejemnika ali pooblaščenega uvoznika na imetnika trošarinskega skladišča oziroma oproščenega uporabnika ob pogojih in na način, določen s tem zakonom.

(12)Način dokazovanja uničenja oziroma nepovratne izgube iz osmega in devetega odstavka tega člena predpiše minister ali ministrica, pristojna za finance (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za finance). 7. člen (vnos trošarinskih izdelkov fizičnih oseb)

(1)Obveznost za obračun trošarine iz prejšnjega člena ne nastane pri vnosu trošarinskih izdelkov v Slovenijo, če jih fizična oseba sama vnese in prevaža za lastno porabo in količine v trenutku vnosa ne presegajo: – 800 kosov cigaret oziroma 100 mililitrov polnila za elektronske cigarete oziroma 800 zvitkov tobaka za segrevanje; – 400 kosov cigarilosov; – 200 kosov cigar; – 1 kilograma drobno rezanega tobaka oziroma drugega tobaka za kajenje; – 10 litrov žganih pijač; – 20 litrov vmesnih pijač; – 90 litrov vina, ki vključujejo največ 60 litrov penečega vina; – 110 litrov piva.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je vnos cigaret brez obveznosti za obračun trošarine količinsko omejen na 300 kosov, če trošarina v državi članici, v kateri je za te cigarete bila trošarina plačana, ne dosega minimalnega zneska, določenega z Direktivo 2011/64/EU.

(3)Za trošarinske izdelke, ki ne presegajo količin iz prvega in drugega odstavka tega člena, lahko davčni organ presodi, da so vneseni trošarinski izdelki namenjeni za opravljanje dejavnosti in zanje nastane obveznost za obračun trošarine v skladu z 2. točko četrtega odstavka prejšnjega člena. Pri presoji davčni organ upošteva predvsem naslednje: – status osebe, ki razpolaga s trošarinskimi izdelki; – namembni kraj pošiljke in obliko prevoza; – dokumente, ki se nanašajo na pošiljko; – naravo in količino izdelkov; – pogostost vnašanja izdelkov.

(4)Za vnos energentov v Slovenijo, za katere ne nastane obveznost za obračun trošarine, se šteje prevoz energentov v skladu s 3. točko prvega odstavka 14. člena tega zakona.

(5)Za trošarinske izdelke, ki presegajo količine iz prvega in drugega odstavka tega člena in niso tobačni izdelki, za katere sprostitev v porabo v Sloveniji v skladu s prvim odstavkom

1. člena tega zakona ni dovoljena, ali vnos energentov ni v skladu s četrtim odstavkom tega člena, nastane v skladu z
2. točko četrtega odstavka prejšnjega člena obveznost za obračun trošarine, ki se obračuna v skladu z desetim odstavkom
3. člena tega zakona.
4. člen (drugi primeri nastanka obveznosti za obračun trošarine)

(1)Ne glede na

1. člen tega zakona nastane obveznost za obračun trošarine za trošarinske izdelke:
2. sproščene v porabo oziroma odpremljene upniku v postopku stečaja oziroma prisilnega prenehanja imetnika trošarinskega skladišča ali oproščenega uporabnika;
3. za katere preneha režim odloga zaradi prenehanja veljavnosti dovoljenja imetnika trošarinskega skladišča ali dovoljenja za oproščenega uporabnika;
4. porabljene v trošarinskem skladišču za namene, ki niso v skladu z izdanim dovoljenjem oziroma za katere je ugotovljen primanjkljaj in zanj ni bil uveljavljen ali s strani davčnega organa odobren odpust plačila trošarine;
5. porabljene v obratu oproščenega uporabnika za drug namen kot za oproščeno rabo, določeno v dovoljenju, oziroma za katere je ugotovljen primanjkljaj pri oproščenem uporabniku in zanj ni bil uveljavljen ali s strani davčnega organa odobren odpust plačila trošarine;
6. ki jih je odpremil pooblaščeni uvoznik in je zanje ugotovljen primanjkljaj, za katerega ni bil uveljavljen ali s strani davčnega organa odobren odpust plačila trošarine;
7. odvzete in prodane s strani davčnega organa;
8. ki so drobno rezani tobak ali cigarete in so na zalogi izven trošarinskih skladišč ter se zanje zviša trošarina ali drobnoprodajna cena;
9. za katere se ugotovi, da trošarina zanje ni bila obračunana in plačana v skladu s tem zakonom.

(2)Pri nastanku obveznosti za obračun trošarine iz prejšnjega odstavka se trošarina obračuna od trošarinske osnove z uporabo zneska trošarine ali zneska in stopnje trošarine, ki velja na dan nastanka obveznosti za obračun trošarine.

(3)V primeru prenehanja veljavnosti dovoljenja imetnika trošarinskega skladišča ali oproščenega uporabnika zaradi stečajnega postopka oziroma postopka prisilnega prenehanja je plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki so na dan začetka stečajnega postopka oziroma postopka prisilnega prenehanja na zalogi, odloženo do dneva, ko so trošarinski izdelki, ki so skladiščeni v trošarinskem skladišču ali obratu oproščenega uporabnika, sproščeni v porabo v postopku stečaja ali prisilnega prenehanja, toda največ do dneva, ko so odpremljeni upniku na podlagi sklepa o razdelitvi premoženja. Za trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo oziroma odpremljeni upniku, za imetnika trošarinskega skladišča oziroma oproščenega uporabnika oziroma upnika nastane obveznost za obračun trošarine na dan sprostitve v porabo oziroma na dan odpreme upniku.

(4)V primeru prenehanja veljavnosti dovoljenja imetnika trošarinskega skladišča ali oproščenega uporabnika, razen za primere iz tretjega odstavka tega člena, nastane za imetnika trošarinskega skladišča oziroma oproščenega uporabnika obveznost za obračun trošarine na dan prenehanja veljavnosti dovoljenja.

(5)Za trošarinske izdelke, ki jih je imetnik trošarinskega skladišča porabil za namene, ki niso navedeni v izdanem dovoljenju, ter od primanjkljaja trošarinskih izdelkov, ki nastane pri skladiščenju ali prevozu izdelkov, za katerega ni bil uveljavljen ali s strani davčnega organa odobren odpust plačila trošarine v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona, za imetnika trošarinskega skladišča nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni oziroma v katerem je nastal oziroma je bil ugotovljen primanjkljaj.

(6)Za trošarinske izdelke, ki jih je oproščeni uporabnik porabil za namene, ki niso v skladu z izdanim dovoljenjem, ter od primanjkljaja trošarinskih izdelkov, za katerega ni bil uveljavljen ali s strani davčnega organa odobren odpust plačila trošarine v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona, za oproščenega uporabnika nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni oziroma v katerem je nastal oziroma je bil ugotovljen primanjkljaj.

(7)Za trošarinske izdelke, ki jih je pooblaščeni uvoznik odpremil in je zanje ugotovljen primanjkljaj, za katerega ni bil uveljavljen ali s strani davčnega organa odobren odpust plačila trošarine v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona, za pooblaščenega uvoznika nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem je nastal oziroma je bil ugotovljen primanjkljaj.

(8)Za trošarinske izdelke, ki so odvzeti ali zarubljeni in prodani s strani davčnega organa, za kupca oziroma prejemnika nastane obveznost za obračun trošarine na dan prodaje trošarinskih izdelkov.

(9)Za drobno rezani tobak in cigarete, ki so na zalogi izven trošarinskega skladišča in za katere se zviša trošarina ali se zanje zviša drobnoprodajna cena, nastane obveznost za obračun trošarine na dan, ko se zviša trošarina ali drobnoprodajna cena. Trgovec, ki ima drobno rezan tobak oziroma cigarete na zalogi izven trošarinskega skladišča, na dan pred zvišanjem trošarine oziroma drobnoprodajne cene drobno rezanega tobaka in cigaret, ki jih ima na zalogi, opravi popis in davčnemu organu predloži zapisnik o popisu ter obračun trošarine najpozneje

1. dan po popisu. Trošarina se plača najpozneje
2. dan po opravljenem popisu. Minister, pristojen za finance, podrobneje določi vsebino zapisnika o popisu drobno rezanega tobaka in cigaret ter način obračuna in plačila trošarine v skladu s tem odstavkom. Obračun trošarine iz tega odstavka se davčnemu organu ne predloži, če je znesek trošarine, ki bi jo bilo treba obračunati, nižji od 10 eurov. V tem primeru se v zapisniku o popisu drobno rezanega tobaka in cigaret navede, da je znesek trošarine nižji od 10 eurov.

(10)Obveznost za obračun trošarine nastane za trošarinske izdelke, za katere se ugotovi, da trošarina zanje ni bila obračunana in plačana v skladu s tem zakonom. Zavezanec za plačilo trošarine je oseba, ki bi v skladu s tem zakonom morala obračunati trošarino, oziroma oseba, ki ima v lasti ali posesti ali uporabi ali je proizvedla trošarinske izdelke, za katere trošarina ni bila obračunana v skladu s tem zakonom, razen če fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti s trošarinskimi izdelki, dokaže, da je trošarinske izdelke pridobila v dobri veri. Za osebo iz tega odstavka nastane obveznost za obračun trošarine na dan pridobitve oziroma proizvodnje trošarinskih izdelkov oziroma na dan, ko je bilo ugotovljeno, da trošarina zanje ni bila obračunana.

(11)Za trošarino, obračunano v skladu s tretjim, četrtim, šestim, sedmim in osmim odstavkom tega člena, se obračun trošarine predloži davčnemu organu najkasneje v roku 25 dni od dneva nastanka obveznosti za obračun trošarine, trošarino pa plača najpozneje v 30 dneh po nastanku obveznosti za obračun trošarine. Obveznost za obračun trošarine v skladu s petim odstavkom tega člena imetnik trošarinskega skladišča izkaže na obračunu trošarine, ki ga predloži v skladu z 11. členom tega zakona. III. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE TROŠARINE 9. člen (opredelitev osebe, ki je zavezana k obračunu in plačilu trošarine)

(1)Trošarino obračuna, ko so trošarinski izdelki sproščeni v porabo oziroma ko nastane obveznost za obračun trošarine:

1. trošarinski zavezanec, ko nastane obveznost za obračun trošarine v skladu s prvim ali četrtim odstavkom
2. člena, 73., 79.,
3. ali
4. členom tega zakona;
5. oseba, ko nastane obveznost za obračun trošarine v skladu z 8.,
6. ali
7. členom tega zakona.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek obračuna in plača trošarino vsaka oseba, ki pridobi ali porabi trošarinski izdelek brez plačane trošarine, za katerega je nastala obveznost za obračun in plačilo trošarine v skladu s tem zakonom, oziroma oseba, za katero je določeno, da v skladu s tem zakonom obračuna in plača trošarino.

1. člen (vsebina obračuna) Trošarinski zavezanec oziroma oseba, ki v skladu s tem zakonom obračuna trošarino, predloži obračun trošarine, ki vsebuje pravilne in popolne podatke za izračun trošarine za trošarinske izdelke, za katere je nastala obveznost za obračun trošarine.
2. člen (predložitev obračuna trošarine)

(1)Trošarinski zavezanec oziroma oseba, ki v skladu s tem zakonom obračuna trošarino, predloži obračun trošarine za davčno obdobje, v katerem je nastala obveznost za obračun trošarine, če ni s tem zakonom določeno drugače. Davčno obdobje je koledarski mesec.

(2)Trošarinski zavezanec oziroma oseba, ki v skladu s tem zakonom obračuna trošarino, predloži obračun trošarine do 25. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, v katerem je nastala obveznost za obračun trošarine, če ni s tem zakonom določeno drugače. Obveznost predložitve obračuna velja, tudi če je za trošarinske izdelke predpisan znesek trošarine 0 eurov oziroma znesek in stopnja trošarine 0.

(3)Če ima imetnik trošarinskega skladišča več kot eno trošarinsko skladišče, predloži skupni obračun trošarine za vsa trošarinska skladišča.

(4)Obliko in vsebino obračuna trošarine predpiše minister, pristojen za finance. 12. člen (plačilo trošarine)

(1)Trošarinski zavezanec oziroma oseba, ki v skladu s tem zakonom obračuna trošarino, obračunano trošarino za davčno obdobje plača v državni proračun do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(2)Za trošarinske izdelke, za katere nastane v skladu s tem zakonom obveznost za obračun trošarine, je lahko plačnik trošarine v imenu in za račun trošarinskega zavezanca ali druge osebe, ki obračuna in plača trošarino v skladu s tem zakonom, trošarinski zastopnik ali oseba, ki je v skladu s tem zakonom predložila instrument zavarovanja plačila trošarine, ali katera koli druga oseba.

(3)Če je v skladu s tem zakonom za plačilo trošarine zavezanih več oseb, za plačilo trošarine odgovarjajo solidarno. 13. člen (obračunavanje in plačevanje trošarine v posebnih primerih)

(1)Za začasno pooblaščenega prejemnika nastane obveznost za obračun trošarine na dan prejema trošarinskih izdelkov. Obračun predloži najpozneje v roku treh delovnih dni od dneva prejema trošarinskih izdelkov, trošarino pa plača najpozneje v 30 dneh po nastanku obveznosti za obračun trošarine.

(2)Za trošarinske izdelke, za katere je nastala obveznost za obračun trošarine v skladu z

1. oziroma
2. členom tega zakona, za prejemnika, pošiljatelja oziroma prodajalca trošarinskih izdelkov oziroma drugo osebo iz
3. oziroma
4. člena tega zakona nastane obveznost za obračun trošarine na dan, ko je prejemnik prejel trošarinske izdelke. Obračun predloži najpozneje v roku treh delovnih dni od dneva prejema trošarinskih izdelkov, trošarino pa plača najpozneje v 30 dneh po nastanku obveznosti za obračun trošarine. IV. OPROSTITEV IN ODPUST PLAČILA TROŠARINE
5. člen (oprostitev plačila trošarine pri vnosu ali uvozu)

(1)Obveznost za obračun trošarine v Sloveniji ob vnosu ali uvozu v Slovenijo ne nastane za trošarinske izdelke:

1. ki jih potnik prinese s seboj v svoji osebni prtljagi iz tretjih držav oziroma s tretjih ozemelj, če so namenjeni za lastno porabo potnika ali njegove družine;
2. ki jih od fizične osebe iz druge države članice ali tretje države oziroma s tretjega ozemlja prejme fizična oseba v brezplačnih, priložnostnih malih pošiljkah, ki vsebujejo samo izdelke, ki so namenjeni za lastno porabo prejemnika ali njegove družine;
3. ki so energenti in so: – v standardnih rezervoarjih motornih vozil, plovil ali letal, ki prihajajo iz drugih držav članic ali tretjih držav oziroma s tretjih ozemelj ter so namenjeni za uporabo kot pogonsko gorivo v teh vozilih in ne za nadaljnjo prodajo in so oproščeni plačila uvoznih dajatev v skladu s carinsko zakonodajo ali – v posebnih zabojnikih, ki prihajajo iz drugih držav članic ali tretjih držav oziroma s tretjih ozemelj ter so namenjeni specifični porabi za delovanje oskrbnih sistemov teh zabojnikov med prevozom in so oproščeni plačila uvoznih dajatev v skladu s carinsko zakonodajo ali – v prenosnih posodah za rezervno gorivo v količini do 10 litrov.

(2)Za namen tega člena imajo izrazi naslednji pomen:

1. standardni rezervoarji so: – rezervoarji, ki jih proizvajalec trajno pritrdi v vsa motorna vozila istega tipa, kot je zadevno vozilo, in katerih stalna napeljava omogoča neposredno uporabo goriva tako za pogon kakor za, kjer je to ustrezno, delovanje hladilnih ali drugih sistemov med prevozom, plinski rezervoarji, montirani v motornih vozilih za neposredno uporabo plina kot goriva, in rezervoarji, montirani v drugih sistemih, s katerimi je lahko opremljeno vozilo; – rezervoarji, ki jih proizvajalec trajno pritrdi na vse posebne zabojnike istega tipa, kot je zadevni posebni zabojnik, in katerih stalna napeljava omogoča, da se gorivo med prevozom porabi neposredno za delovanje hladilnih in drugih sistemov, s katerimi so opremljeni posebni zabojniki;
2. posebni zabojnik je vsak rezervoar z montirano posebno napravo za hladilne sisteme, sisteme dovajanja kisika, sisteme toplotne izolacije ali druge sisteme.

(3)Količinske omejitve iz

1. točke prvega odstavka tega člena in način uveljavljanja oprostitev po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.
2. člen (oprostitev plačila trošarine pri iznosu v tretje države ali na tretja ozemlja)

(1)Trošarina se pri iznosu v tretje države ali na tretja ozemlja ne plačuje od trošarinskih izdelkov:

1. ki so v prodaji na letalih in ladjah med poletom ali morsko plovbo med Slovenijo in tretjim ozemljem ali tretjo državo, pri čemer je odhodni kraj v Sloveniji;
2. ki se v davka prosti prodajalni prodajo potnikom, ki jih iznesejo v svoji osebni prtljagi pri poletu ali morski plovbi na tretje ozemlje ali v tretjo državo, kar potniki dokazujejo s predložitvijo vozovnice ali vstopnega kupona.

(2)Oprostitev plačila trošarine lahko imetnik davka proste prodajalne, ki trošarinske izdelke proda v skladu s prejšnjim odstavkom, uveljavi kot neposredno oprostitev ali kot vračilo plačane trošarine.

(3)Način uveljavljanja oprostitve po tem členu predpiše minister, pristojen za finance. 16. člen (vnos in prodaja trošarinskih izdelkov v davka prosti prodajalni)

(1)Davka prosta prodajalna je prodajalna, ki se nahaja za izstopno mejno carinsko kontrolo na letališču ali v pristanišču, odprtem za mednarodni promet.

(2)Davka prosta prodajalna se ustanovi in deluje na podlagi dovoljenja, ki ga izda davčni organ. Dovoljenje se lahko nanaša na eno ali več prodajaln.

(3)Imetnik dovoljenja za davka prosto prodajalno sme v okviru svoje dejavnosti v davka prosti prodajalni prejemati, skladiščiti in prodajati izdelke v režimu odloga in izdelke s plačano trošarino, pri tem pa: – zagotovi, da se izvaja prodaja trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine samo potnikom na poletu ali morski plovbi, ki jih bodo v osebni prtljagi odnesli na tretje ozemlje ali v tretjo državo. Potnik uveljavlja pravico do nakupa trošarinskih izdelkov brez obračunane trošarine s predložitvijo vozovnice ali vstopnega kupona; – predloži ustrezen instrument zavarovanja plačila trošarine za tiste trošarinske izdelke, ki so dobavljeni v prodajalno v režimu odloga; – vodi evidence, s katerimi zagotovi natančno sledljivost trošarinskih izdelkov, ki se prodajajo v prodajalni, in sicer ločeno po dobavah iz trošarinskih skladišč in dobavah s plačano trošarino; – vodi ločeno evidenco za vsako prodajalno o vseh izvedenih prodajah izdelkov z oprostitvijo plačila trošarine, vključno s podatkom o namembnem kraju iz potnikove vozovnice ali vstopnega kupona in o vseh izvedenih prodajah izdelkov s plačano trošarino. Iz evidence mora biti razvidna povezava med številko računa, s katerim je bilo blago prodano, in vstopnim kuponom oziroma vozovnico; – redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti; – obvešča davčni organ o vseh spremembah podatkov, navedenih v dovoljenju, oziroma podatkov, ki bi lahko vplivali na veljavnost dovoljenja; – zagotavlja vse, kar je potrebno za nemoteno izvajanje nadzora.

(4)Za izdajo dovoljenja in delovanje davka proste prodajalne se smiselno uporabljata 44. in 45. člen tega zakona.

(5)Podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati vložnik zahtevka za izdajo dovoljenja za davka prosto prodajalno, vsebino vloge za izdajo dovoljenja in evidence predpiše minister, pristojen za finance. 17. člen (oprostitev plačila trošarine za diplomatska predstavništva, konzulate in mednarodne organizacije)

(1)Trošarina se ne plačuje od trošarinskih izdelkov, ki so nabavljeni za:

1. službene potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov v Sloveniji, ter za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev, vključno z njihovimi družinskimi člani, razen častnih konzularnih funkcionarjev in njihovih družinskih članov;
2. službene potrebe mednarodnih organizacij oziroma predstavništev mednarodnih organizacij med njihovim delovanjem v Sloveniji in za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi družinskimi člani, če tako določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo;
3. službene potrebe agencij ali organov Unije, za katere velja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije (UL C št. 83 z dne
5. 2010, str. 266) s sedežem v Sloveniji, v drugi državi članici ali tretji državi, in sicer v okvirih in pod pogoji iz Protokola in sporazumov o njegovem izvajanju ali sporazumov o sedežu ter predvsem le do obsega, ki ne povzroča izkrivljanja konkurence;
6. službene potrebe diplomatskih predstavništev, konzulatov ter mednarodnih organizacij oziroma predstavništev mednarodnih organizacij s sedežem v drugi državi članici ali v tretji državi ter za osebne potrebe njihovega osebja, vključno z njihovimi družinskimi člani;
7. potrebe oboroženih sil drugih držav članic Severnoatlantske zveze ali njihovega spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri zagotavljanju skupne obrambe.

(2)Oprostitev po tem členu se uveljavlja na podlagi potrdil ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.

(3)Če je mogoče oprostitev uveljavljati le ob pogoju vzajemnosti, to potrdi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(4)Oprostitve plačila trošarine po

1. in
2. točki prvega odstavka tega člena ne morejo uveljavljati državljani Slovenije oziroma tuji državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

(5)Oprostitev plačila trošarine po tem členu se lahko uveljavi kot neposredna oprostitev ali kot vračilo plačane trošarine.

(6)Upravičenci iz prvega odstavka tega člena lahko pridobijo trošarinske izdelke iz druge države članice v režimu odloga, če pošiljko spremljata elektronski trošarinski dokument in potrdilo o oprostitvi plačila trošarine.

(7)Če pošiljatelj pošilja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico osebam, katerih položaj je po zakonodaji te države članice primerljiv s položajem oseb iz prvega odstavka tega člena, jih lahko odpošlje v režimu odloga, če za pošiljko izda elektronski trošarinski dokument v skladu s 34. členom tega zakona, ki mu priloži potrdilo o oprostitvi plačila trošarin.

(8)Način uveljavljanja oprostitev po tem členu predpiše minister, pristojen za finance. 18. člen (odpust plačila trošarine v režimu odloga)

(1)Obveznost za obračun in plačilo trošarine se imetniku trošarinskega skladišča oziroma oproščenemu uporabniku lahko odpusti za trošarinske izdelke v režimu odloga, za katere velja, da:

1. je bil zanje ugotovljen primanjkljaj, ki je neposredno povezan s procesom skladiščenja ali prevoza izdelkov;
2. so bili uporabljeni za namene trošarinskega nadzora;
3. so bili uporabljeni kot vzorci za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje oziroma za znanstvene namene;
4. so bili predloženi in uporabljeni za namene kontrole kakovosti;
5. so alkohol in so v trošarinskem skladišču popolnoma denaturirani v skladu z
6. členom tega zakona;
7. so tobačni izdelki in so v trošarinskem skladišču denaturirani in uporabljeni za industrijske oziroma hortikulturne namene;
8. so bili uporabljeni kot surovina za proizvodnjo drugih trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču;
9. so bili popolnoma uničeni pod nadzorom davčnega organa.

(2)Obveznost za obračun in plačilo trošarine se pooblaščenemu uvozniku lahko odpusti za trošarinske izdelke, za katere je bil ugotovljen primanjkljaj, ki je neposredno povezan s procesom prevoza.

(3)Odpust v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena upravičenec uveljavlja z zahtevkom, ki ga vloži v roku 20 dni po poteku davčnega obdobja, v katerem je nastal razlog za odpust obračuna in plačila trošarine. Davčni organ o zahtevku odloči z odločbo, zoper katero je dovoljenja pritožba. Če davčni organ ugodi ali delno ugodi zahtevku za odpust, v izreku odločbe navede količino trošarinskih izdelkov, za katere je obračun in plačilo trošarine odpuščeno.

(4)Način ugotavljanja primanjkljaja, način uveljavljanja in dokazila za odpust plačila trošarine, največji dopustni primanjkljaj pri skladiščenju in prevozu trošarinskih izdelkov, ki so v režimu odloga, predpiše minister, pristojen za finance. V. VRAČILO TROŠARINE 19. člen (pravica do vračila trošarine)

(1)Pravico do vračila plačane trošarine ima:

1. imetnik trošarinskega skladišča, ki je trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo v Sloveniji, vnesel v trošarinsko skladišče;
2. oseba, ki je izvozila trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v Sloveniji;
3. oseba, ki je pridobila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih je porabila za namene iz
4. in
5. člena tega zakona;
6. oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih porabila kot sestavino za izdelavo drugih trošarinskih izdelkov;
7. oseba, ki je trošarinske izdelke prodala v skladu s predpisanimi pogoji osebi iz
8. in
9. člena tega zakona brez obračunane trošarine, sama pa jih je nabavila po ceni z vključeno trošarino;
10. trgovec, ki je nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih umaknil s tržišča, ker so postali neužitni oziroma neuporabni in so bili uničeni pod nadzorom davčnega organa;
11. proizvajalec trošarinskih izdelkov izven režima odloga za proizvedene trošarinske izdelke na zalogi, za katere je plačal trošarino, vendar so postali neužitni oziroma neuporabni in so bili uničeni pod nadzorom davčnega organa;
12. oseba, ki je utekočinjeni zemeljski plin, ki je že bil sproščen v porabo v Sloveniji, vnesla v omrežje zemeljskega plina.

(2)Če s tem zakonom ni določeno drugače, upravičenec iz prejšnjega odstavka vloži zahtevek za vračilo trošarine kot mesečni zahtevek do zadnjega dne tekočega meseca za pretekli mesec, v katerem je nastal razlog za vračilo iz prvega odstavka tega člena, ali kot letni zahtevek do 30. junija tekočega leta za preteklo leto, v katerem je nastal razlog za vračilo iz prvega odstavka tega člena. Mesečni in letni način uveljavljanja vračila trošarine v posameznem koledarskem letu se izključujeta.

(3)Oseba iz 4. točke prvega odstavka tega člena uveljavlja pravico do vračila trošarine za trošarinski izdelek, porabljen v lastni proizvodnji, na podlagi dokazila o plačilu trošarine za končni izdelek.

(4)Pri izračunu zneska za vračilo trošarine se uporabita znesek in stopnja oziroma znesek trošarine, veljaven na dan, ko je bila trošarina obračunana, oziroma na dan nabave trošarinskih izdelkov, navedenem na računu, s katerim upravičenec dokazuje, da je trošarinske izdelke nabavil s plačano trošarino.

(5)Vračilo trošarine lahko imetnik trošarinskega skladišča in pooblaščeni prejemnik uveljavita z zahtevkom za vračilo trošarine ali kot neposredno oprostitev, z odbitkom od trošarinske obveznosti v obračunu trošarine vloženim v skladu z 11. členom tega zakona. Oba načina uveljavljanja vračila trošarine za isto davčno obdobje se izključujeta.

(6)Vsebino zahtevka za vračilo trošarine, način vračila trošarine in potrebna dokazila ter evidence po tem členu predpiše minister, pristojen za finance. 20. člen (vračilo trošarine pri gibanju trošarinskih izdelkov med državami članicami)

(1)Vračilo trošarine lahko zahteva oseba, ki v okviru opravljanja dejavnosti trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo v Sloveniji, odpremi v drugo državo članico.

(2)Oseba iz prejšnjega odstavka lahko zahteva vračilo trošarine, tako da: – pred začetkom odpreme napove odpremo trošarinskih izdelkov pri davčnem organu v skladu z drugim odstavkom

1. člena oziroma petim odstavkom
2. člena tega zakona; – najkasneje v 30 dneh od dneva napovedi odpreme trošarinskih izdelkov pri davčnem organu vloži zahtevek za vračilo trošarine, ki mu priloži izvod poenostavljenega trošarinskega dokumenta, na katerem je prejemnik potrdil prejem trošarinskih izdelkov, v primerih, ko je predpisano, da poenostavljeni trošarinski dokument spremlja pošiljko. Zahtevku predloži dokazilo, da je v namembni državi članici trošarina plačana ali da je predloženo zavarovanje plačila trošarine ali uveden predpisan postopek za plačilo trošarine oziroma odpust plačila trošarine. Dokazilo vsebuje najmanj naslednje podatke: naslov pristojnega organa v namembni državi članici, datum in sklicno ali evidenčno številko obračuna trošarine; – predloži vsa druga dokazila, ki jih davčni organ v Sloveniji glede na okoliščine konkretnega primera zahteva z namenom, da bi ugotovil dejansko upravičenost do vračila plačane trošarine.

(3)Vsebino zahtevka za vračilo trošarine, način vračila trošarine in potrebna dokazila po tem členu predpiše minister, pristojen za finance. VI. REŽIM ODLOGA IN GIBANJE TROŠARINSKIH IZDELKOV V REŽIMU ODLOGA 21. člen (režim odloga)

(1)Obveznost za obračun trošarine je odložena, ko za trošarinske izdelke velja režim odloga, in sicer v primeru:

1. proizvodnje trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču;
2. skladiščenja trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču, v obratu oproščenega uporabnika ali v davka prosti prodajalni;
3. gibanja trošarinskih izdelkov, vključno s prejemanjem in odpremljanjem trošarinskih izdelkov, pod pogoji, določenimi s tem zakonom.

(2)Režim odloga preneha, vendar ne nastane obveznost za obračun trošarine, ko je imetniku trošarinskega skladišča ali oproščenemu uporabniku ali imetniku davka proste prodajalne ali prejemniku iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, ob izpolnitvi pogojev v skladu s tem zakonom, plačilo trošarine odpuščeno ali oproščeno.

(3)Pri vnosu trošarinskih izdelkov v Slovenijo iz druge države članice preneha režim odloga: – ko jih prejme pooblaščeni prejemnik oziroma začasno pooblaščeni prejemnik ali – ko so trošarinski izdelki prejeti na kraju neposredne dobave v skladu s 27. členom tega zakona, razen če je kraj neposredne dobave trošarinsko skladišče ali obrat oproščenega uporabnika in se zanje po prejemu nadaljuje režim odloga.

(4)Pri uvozu trošarinskih izdelkov velja režim odloga, če so trošarinski izdelki takoj po uvozu v Unijo iz tretjih držav ali s tretjih ozemelj dani v carinski odložni postopek.

(5)Ko so trošarinski izdelki iz prejšnjega odstavka sproščeni v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo, velja zanje režim odloga, če so neposredno po sprostitvi v prost promet, vneseni v trošarinsko skladišče ali obrat oproščenega uporabnika ali odposlani osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice sme prejemati trošarinske izdelke v režimu odloga.

(6)Za gibanje trošarinskih izdelkov v skladu s

1. točko prvega odstavka tega člena se šteje tudi gibanje za trošarinske izdelke, za katere je s tem zakonom predpisan znesek trošarine 0 eurov oziroma stopnja trošarine
3. člen (gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga v Sloveniji)

(1)Trošarinski izdelki se v Sloveniji gibajo v režimu odloga, in je pošiljatelj imetnik trošarinskega skladišča, iz trošarinskega skladišča:

1. v drugo trošarinsko skladišče;
2. v obrat oproščenega uporabnika ali
3. v davka prosto prodajalno.

(2)Trošarinski izdelki se v Sloveniji gibajo v režimu odloga, in je pošiljatelj oproščeni uporabnik:

1. med obrati istega oproščenega uporabnika;
2. izjemoma v trošarinsko skladišče.

(3)Pred začetkom gibanja iz

1. točke prejšnjega odstavka vloži oproščeni uporabnik pri davčnem organu vlogo za odobritev gibanja.
2. člen (gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga med Slovenijo in drugimi državami članicami)

(1)Trošarinski izdelki se gibajo v režimu odloga v drugo državo članico, in je pošiljatelj imetnik trošarinskega skladišča v Sloveniji, od trošarinskega skladišča do osebe, ki lahko prejema trošarinske izdelke v režimu odloga v skladu z zakonodajo namembne države članice.

(2)Trošarinski izdelki se gibajo v režimu odloga iz druge države članice v Slovenijo, in je pošiljatelj oseba, ki lahko v skladu z zakonodajo te države pošilja trošarinske izdelke v režimu odloga od pošiljatelja:

1. v trošarinsko skladišče;
2. pooblaščenemu prejemniku;
3. začasno pooblaščenemu prejemniku ali
4. osebam iz
5. člena tega zakona.
6. člen (gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga pri uvozu in izvozu)

(1)Trošarinski izdelki se pri uvozu in izvozu gibajo v režimu odloga:

1. iz trošarinskega skladišča v Sloveniji v izvoz do iznosa z ozemlja Unije;
2. če je pošiljatelj pooblaščeni uvoznik, po uvozu od kraja uvoza v Sloveniji: – v trošarinsko skladišče v Sloveniji; – v obrat oproščenega uporabnika v Sloveniji ali – do osebe, ki lahko prejema trošarinske izdelke v režimu odloga v skladu z zakonodajo namembne države članice.

(2)Če je za trošarinske izdelke takoj po uvozu na ozemlje Unije dovoljen carinski odložni postopek, se lahko gibajo v režimu odloga, ne da bi bil zanje izdan trošarinski dokument v skladu s tem zakonom, vendar mora biti zanje zagotovljen ustrezen carinski nadzor. 25. člen (začetek in konec gibanja v režimu odloga)

(1)Gibanje v režimu odloga se začne, ko trošarinski izdelki zapustijo trošarinsko skladišče odpreme ali kadar jih takoj po sprostitvi v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo odpremlja pooblaščeni uvoznik.

(2)Gibanje v režimu odloga se konča, ko prejemnik prejme pošiljko ali ko trošarinski izdelki zapustijo Unijo. 26. člen (nepravilnosti pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga)

(1)Če je v zvezi z gibanjem trošarinskih izdelkov v režimu odloga v skladu z

1. do
2. členom tega zakona med državami članicami prišlo do nepravilnosti, nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji, če: – je nepravilnost storjena na ozemlju Slovenije in je blago sproščeno v porabo v Sloveniji ali – če je bila nepravilnost ugotovljena v Sloveniji in ni mogoče ugotoviti, v kateri državi članici je bila nepravilnost dejansko storjena.

(2)Če v zvezi z gibanjem trošarinskih izdelkov v režimu odloga iz Slovenije v drugo državo članico ali v izvoz, trošarinski izdelki ne prispejo v namembni kraj in med gibanjem ni bila odkrita nobena nepravilnost, se šteje, da je bila nepravilnost storjena v Sloveniji in nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji v trenutku odpreme trošarinskih izdelkov. Obveznost za obračun trošarine se odloži do največ štiri mesece po odpremi, v katerih lahko pošiljatelj ali prejemnik davčnemu organu v Sloveniji predloži dokazilo o prejemu pošiljke ali o kraju, kjer je bila nepravilnost storjena. Ne glede na prejšnji stavek osebi, ki je predložila instrument zavarovanja plačila trošarine in ni pošiljatelj ali prejemnik trošarinskih izdelkov ter ni vedela, da trošarinski izdelki niso prispeli v namembni kraj, davčni organ omogoči, da v roku enega meseca od seznanitve predloži dokazilo o končnem prejemu trošarinskih izdelkov oziroma dokazilo o kraju, kjer je bila nepravilnost storjena.

(3)V skladu s prvim odstavkom ter drugim in devetim odstavkom tega člena je zavezanec za plačilo trošarine pošiljatelj trošarinskih izdelkov oziroma oseba, ki je predložila instrument zavarovanja plačila trošarine.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek lahko davčni organ določi, da je zavezanec za plačilo trošarine tudi oseba, ki je sodelovala pri nepravilnosti.

(5)Trošarina se osebi iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena obračuna z uporabo zneska trošarine oziroma zneska in stopnje trošarine, ki velja na dan nastanka obveznosti za obračun trošarine, ki je dan, ko je bila storjena oziroma ugotovljena nepravilnost, oziroma dan odpreme trošarinskih izdelkov.

(6)Trošarina se osebi iz drugega oziroma devetega odstavka tega člena obračuna z uporabo zneska trošarine oziroma zneska in stopnje trošarine, ki velja na dan nastanka obveznosti za obračun trošarine, v skladu z drugim oziroma devetim odstavkom tega člena.

(7)Če pristojni organ druge države članice ugotovi, da je bila nepravilnost, ki je bila ugotovljena v Sloveniji, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena in drugim odstavkom tega člena, storjena na ozemlju druge države članice in je bila v tej državi članici trošarina plačana, lahko davčni organ v Sloveniji v roku treh let od dneva odpreme odobri vračilo ali odpust plačila trošarine osebi iz prejšnjega odstavka tega člena. Davčni organ odobri vračilo ali odpust plačila trošarine na podlagi dokazila pristojnega organa druge države članice, kjer je bila nepravilnost dejansko storjena in trošarina plačana.

(8)Davčni organ o nastanku obveznosti za plačilo trošarine iz prvega odstavka tega člena obvesti pristojni organ države članice odpreme.

(9)Če je v zvezi z gibanjem trošarinskih izdelkov v režimu odloga v Sloveniji bila storjena ali ugotovljena nepravilnost oziroma v roku 16 dni od dneva odpreme ni bil potrjen prejem pošiljke v namembnem kraju, nastane obveznost za obračun trošarine v trenutku odpreme trošarinskih izdelkov. 27. člen (neposredna dobava trošarinskih izdelkov)

(1)Davčni organ lahko na podlagi vloge imetnika trošarinskega skladišča oziroma pooblaščenega prejemnika odobri gibanje v režimu odloga iz države članice do drugega kraja v Sloveniji, ki ni lokacija trošarinskega skladišča imetnika trošarinskega skladišča oziroma sedež pooblaščenega prejemnika.

(2)Za namen odobritve neposredne dobave imetnik trošarinskega skladišča oziroma pooblaščeni prejemnik davčnemu organu v vlogi predloži seznam lokacij neposredne dobave in njihove identifikacijske oznake. VII. GIBANJE TROŠARINSKIH IZDELKOV, SPROŠČENIH V PORABO

1. člen (gibanje trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, med državami članicami) Za gibanje trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, se šteje vsako gibanje med Slovenijo in drugimi državami članicami za trošarinske izdelke, ki so bili v Sloveniji oziroma drugi državi članici sproščeni v porabo in zanje nastane obveznost za obračun trošarine tudi v drugi državi članici oziroma Sloveniji.
2. člen (prejem in odprema trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, v komercialne namene)

(1)Če se v Slovenijo dobavljajo trošarinski izdelki, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici, in nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji, pošiljko spremlja spremni dokument, ki ga pošiljatelj izda v skladu z zakonodajo države članice, iz katere so trošarinski izdelki odpremljeni. Prejemnik trošarinskih izdelkov oziroma oseba, ki je plačnik trošarine v Sloveniji, izpolni naslednje zahteve: – davčnemu organu pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov iz druge države članice napove prejem pošiljke trošarinskih izdelkov in predloži instrument zavarovanja plačila trošarine v skladu z 59. členom tega zakona; – plača trošarino v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona in – omogoči, da davčni organ preveri prejem trošarinskih izdelkov in plačilo trošarine.

(2)Če se v drugo državo članico pošiljajo trošarinski izdelki, ki so bili sproščeni v porabo v Sloveniji, in nastane obveznost za obračun trošarine v namembni državi članici, pošiljatelj davčnemu organu napove odpremo pošiljke pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov in za pošiljko izda poenostavljeni trošarinski dokument v skladu s 33. členom tega zakona.

(3)Če se trošarinski izdelki, ki so že sproščeni v porabo v Sloveniji, pošiljajo iz enega v drug kraj v Sloveniji preko ozemlja druge države članice, pošiljatelj pred odpremo davčnemu organu napove gibanje pošiljke po vnaprej določeni poti ter izda poenostavljeni trošarinski dokument, ki bo spremljal pošiljko trošarinskih izdelkov. Prejemnik trošarinskih izdelkov potrdi prejem pošiljke na poenostavljenem trošarinskem dokumentu in davčni organ obvesti o prejemu pošiljke. Pošiljatelj in prejemnik omogočita davčnemu organu, da preveri odpremo in prejem trošarinskih izdelkov.

(4)Minister, pristojen za finance, določi način prijave in podrobnejše postopke za prejem in pošiljanje trošarinskih izdelkov po tem členu. 30. člen (prodaja na daljavo)

(1)Če trošarinske izdelke, ki so v drugi državi članici sproščeni v porabo, nabavi oseba v Sloveniji, ki ni imetnik trošarinskega skladišča ali pooblaščeni prejemnik ali začasno pooblaščeni prejemnik in ki ne opravlja dejavnosti, ter jih prodajalec sam ali druga oseba za njegov račun neposredno ali posredno odpošlje prejemniku v Slovenijo, nastane obveznost za plačilo trošarine v Sloveniji.

(2)Prodajalec oziroma trošarinski zastopnik davčnemu organu pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov napove pošiljko davčnemu organu v Sloveniji in predloži instrument zavarovanja plačila trošarine v skladu z 59. členom tega zakona ter ob prejemu trošarinskih izdelkov obračuna in plača trošarino v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona.

(3)Prodajalec iz druge države članice lahko imenuje trošarinskega zastopnika, ki v njegovem imenu in za njegov račun izvršuje pravice in obveznosti. Če trošarinski zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega člena, mu davčni organ lahko prepove zastopanje.

(4)Če obveznosti iz drugega odstavka tega člena ne izpolni prodajalec oziroma trošarinski zastopnik, prejemnik ob prejemu trošarinskih izdelkov obračuna in plača trošarino v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona.

(5)Če trošarinske izdelke, ki so v Sloveniji sproščeni v porabo, nabavi oseba iz druge države članice, ki ni registrirana za prejem trošarinskih izdelkov in ki ne opravlja dejavnosti, ter jih prodajalec iz Slovenije sam ali druga oseba za njegov račun neposredno ali posredno odpošlje prejemniku v drugo državo članico, tako da obveznost plačila trošarine nastane v tej namembni državi članici, prodajalec: – davčnemu organu napove odpremo pošiljke pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov; – predloži dokazila, iz katerih je razvidno, da je v namembni državi članici predložil instrument zavarovanja plačila trošarine; – v namembni državi članici izpelje vse predpisane postopke za plačilo trošarine in – vodi evidenco tovrstnih dobav.

(6)Minister, pristojen za finance, določi podrobnejše postopke za prejem in pošiljanje trošarinskih izdelkov po tem členu. 31. člen (nepravilnosti pri gibanju trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo)

(1)Če je zvezi z gibanjem trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo v skladu z

1. in
2. členom tega zakona, za katere gibanje ni bilo začeto v Sloveniji ali v zvezi z gibanjem trošarinskih izdelkov sproščenih v porabo med državami članicami, prišlo do nepravilnosti, nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji, če: – je nepravilnost storjena na ozemlju Slovenije ali – če je bila nepravilnost ugotovljena v Sloveniji, pa ni mogoče ugotoviti, v kateri državi članici je bila nepravilnost dejansko storjena.

(2)V skladu s prejšnjim odstavkom trošarino obračuna oseba, ki je prejemnik trošarinskih izdelkov, oziroma oseba, ki je za trošarinske izdelke predložila instrument zavarovanja plačila trošarine, oziroma oseba, ki je sodelovala pri nepravilnosti pri gibanju trošarinskih izdelkov.

(3)Obveznost za obračun trošarine nastane na dan, ko je bila nepravilnost storjena oziroma ugotovljena. Trošarina se obračuna z uporabo zneska trošarine oziroma zneska in stopnje trošarine, ki velja na dan nastanka obveznosti za obračun trošarine.

(4)Če pristojni organ druge države članice v roku treh let od dneva odpreme trošarinskih izdelkov ugotovi, da je bila nepravilnost, ki je bila ugotovljena v Slovenji, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena storjena na ozemlju druge države članice in je bila v tej državi članici trošarina plačana, lahko davčni organ v Sloveniji osebi iz drugega odstavka tega člena odobri vračilo ali odpust plačila trošarine. Vračilo ali odpust plačila trošarine odobri davčni organ na podlagi dokazila pristojnega organa druge države članice, da je bila nepravilnost v tej državi članici storjena in da je bila trošarina v tej državi članici plačana.

(5)Če pristojni organ druge države članice obvesti davčni organ, da je bila zaradi storjene oziroma ugotovljene nepravilnosti trošarina za trošarinske izdelke, za katere je bil v Sloveniji predložen instrument zavarovanja plačila trošarine, v drugi državi članici plačana, davčni organ na zahtevo sprosti zavarovanje plačila trošarine. VIII. TROŠARINSKI DOKUMENT 32. člen (trošarinski dokument)

(1)Trošarinski dokument je listina, ki jo izda pošiljatelj trošarinskih izdelkov in ki spremlja pošiljko trošarinskih izdelkov pri gibanju v režimu odloga znotraj Slovenije.

(2)Za gibanja trošarinskih izdelkov med trošarinskimi skladišči oziroma obrati oproščenega uporabnika istega imetnika dovoljenja ali iz trošarinskega skladišča v davka prosto prodajalno istega imetnika dovoljenja ali kadar gre za večkratno pošiljanje istemu prejemniku, lahko davčni organ odobri uporabo komercialnega dokumenta. Kot komercialni dokument se lahko šteje listina, ki spremlja pošiljko trošarinskih izdelkov, kot je račun, dobavnica, prevozni dokument in podobno, in vsebuje zadostne podatke o vrsti in količini trošarinskih izdelkov, ki omogočajo njihovo identifikacijo.

(3)Trošarinski dokument se izda v štirih izvodih, če s tem zakonom ali predpisom, izdanim na njegovi podlagi, ni določeno drugače, in sicer:

1. en izvod obdrži pošiljatelj;
2. en izvod spremlja blago in je namenjen prejemniku;
3. en izvod spremlja blago in ga prejemnik potrjenega vrne pošiljatelju;
4. en izvod spremlja blago in je namenjen davčnemu organu.

(4)Prejemnik trošarinskih izdelkov, ki prejme trošarinske izdelke skupaj s pravilno izpolnjenim trošarinskim dokumentom, potrdi njihov prejem tako, da na trošarinskem dokumentu navede datum in kraj prejema ter podpiše izvod trošarinskega dokumenta, ki ga vrne pošiljatelju. Pred potrditvijo prejema trošarinskih izdelkov na trošarinskem dokumentu označi, da je preveril vsebino pošiljke in da je ta skladna z navedbami v trošarinskem dokumentu. Prejemnik trošarinskih izdelkov potrjeni izvod trošarinskega dokumenta iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka pošiljatelju vrne in davčnemu organu dostavi najpozneje v 15 dneh po odpremi pošiljke.

(5)Pošiljatelj, ki ne prejme potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta v roku iz prejšnjega odstavka, takoj ali najkasneje v desetih delovnih dneh po izteku roka iz prejšnjega odstavka o tem obvesti davčni organ, da davčni organ ugotovi razloge, zaradi katerih trošarinski dokument ni bil vrnjen pošiljatelju oziroma da ugotovi, ali je v skladu s tem zakonom nastala obveznost za obračun trošarine.

(6)Izvoz trošarinskih izdelkov potrdi carinski organ na trošarinskem dokumentu, ko se izdelki dejansko iznesejo iz Unije na ozemlju Slovenije.

(7)Za izmenjavo listin med pošiljateljem in prejemnikom iz četrtega odstavka tega člena lahko davčni organ odobri uporabo elektronske izmenjave podatkov.

(8)Za večkratno pošiljanje trošarinskih izdelkov istemu prejemniku se šteje postopno dobavljanje trošarinskih izdelkov na podlagi pogodbe, v kateri se navede količina in vrsta trošarinskih izdelkov, ki se dobavljajo v režimu odloga.

(9)Vsebino in obliko trošarinskega dokumenta ter vsebino komercialnega dokumenta iz drugega odstavka tega člena, in podrobnejše postopke v zvezi z izdajanjem trošarinskih dokumentov v skladu s tem členom, določi minister, pristojen za finance. 33. člen (poenostavljen trošarinski dokument)

(1)Poenostavljen trošarinski dokument je listina, ki jo v treh izvodih izda pošiljatelj trošarinskih izdelkov in ki spremlja: – pošiljke trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, ki se gibajo med Slovenijo in drugimi državami članicami ali prek druge države članice v skladu z 29. členom tega zakona in – pošiljke popolnoma denaturiranega alkohola, ki se gibajo med Slovenijo in drugimi državami članicami.

(2)Kot poenostavljen trošarinski dokument se lahko uporabi komercialni dokument pod pogojem, da vsebuje iste podatke kot obrazec poenostavljenega trošarinskega dokumenta in da so posamezni podatki označeni s številko, ki ustreza številki polja v tem obrazcu. Komercialni dokument, ki se uporablja kot poenostavljen trošarinski dokument v skladu s tem odstavkom, mora biti vidno označen z izjavo »Poenostavljeni trošarinski dokument – gibanje izdelkov, sproščenih v porabo, znotraj Skupnosti« v skladu z Uredbo 3649/92/EGS.

(3)Minister, pristojen za finance, določi vsebino in obliko poenostavljenega trošarinskega dokumenta ter način potrditve prejema pošiljke trošarinskih izdelkov. IX. RAČUNALNIŠKO PODPRT SISTEM 34. člen (elektronski trošarinski dokument)

(1)Elektronski trošarinski dokument je dokument v računalniško podprtem sistemu za nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov (v nadaljevanju: računalniško podprt sistem), ki omogoča spremljanje in nadzor gibanja trošarinskih izdelkov v režimu odloga med državami članicami. Šteje se, da se trošarinski izdelki gibajo v režimu odloga iz ene države članice v drugo državo članico oziroma v izvoz, če jih spremlja elektronski trošarinski dokument.

(2)Vsebina in oblika osnutka elektronskega trošarinskega dokumenta in elektronskega trošarinskega dokumenta, vključno s sporočili, ki se izmenjujejo prek računalniško podprtega sistema, so določene v Prilogi I Uredbe 684/2009/ES. 35. člen (pošiljanje trošarinskih izdelkov v drugo državo članico oziroma v izvoz)

(1)Pošiljatelj, v skladu z drugim odstavkom 3. člena Uredbe 684/2009/ES, pred začetkom gibanja trošarinskih izdelkov, vendar ne prej kot sedem dni pred začetkom gibanja, predloži osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta, ki vsebuje pravilne podatke, davčnem organu, ki elektronsko preveri točnost in popolnost podatkov v predloženem elektronskem trošarinskem dokumentu. Če so podatki ustrezni, davčni organ opremi elektronski trošarinski dokument z enotno trošarinsko referenčno oznako in jo sporoči pošiljatelju. Če podatki niso pravilni, davčni organ o tem takoj obvesti pošiljatelja. Enotna trošarinska referenčna oznaka je zaporedna številka podatkovnega niza iz elektronskega trošarinskega dokumenta.

(2)Davčni organ pošlje elektronski trošarinski dokument pristojnemu organu namembne države članice, ta pa ga predloži prejemniku. Če davčni organ prejme elektronski trošarinski dokument od pristojnega organa druge države članice pošiljateljice, ker so trošarinski izdelki namenjeni prejemniku v Sloveniji, ga predloži prejemniku.

(3)Pošiljatelj prekliče elektronski trošarinski dokument, če obstaja razlog za preklic iz

1. člena Uredbe 684/2009/ES in se gibanje trošarinskih izdelkov v skladu s prvim odstavkom
2. člena tega zakona še ni začelo.

(4)Pri izvozu trošarinskih izdelkov carinski organ, pri katerem je vložena izvozna deklaracija, sporoči enotno trošarinsko referenčno oznako carinskemu organu, pri katerem bodo trošarinski izdelki zapustili Unijo. Če je izvozna deklaracija vložena pri carinskem organu druge države članice, mu pristojni organ odpremne države članice pošlje elektronski trošarinski dokument.

(5)Tiskana različica elektronskega trošarinskega dokumenta spremlja trošarinske izdelke med celotnim gibanjem v režimu odloga.

(6)Tiskano različico elektronskega trošarinskega dokumenta iz prejšnjega odstavka lahko nadomesti komercialni dokument ali upravni dokument, v katerem je navedena enotna trošarinska referenčna oznaka.

(7)Pošiljatelj lahko med gibanjem trošarinskih izdelkov v elektronskem trošarinskem dokumentu v skladu z zahtevami iz tabele 3 v Prilogi I k Uredbi 684/2009/ES spremeni namembni kraj in navede novega, ki je dejanski namembni kraj in ki je: – trošarinsko skladišče; – lokacija, kjer pooblaščeni in začasno pooblaščeni prejemnik lahko prejemata trošarinske izdelke; – kraj, kjer trošarinski izdelki zapustijo Unijo pri izvozu ali – kraj neposredne dobave v skladu s 27. členom tega zakona. Pošiljatelj spremembo namembnega kraja vnese takoj, ko ugotovi, da dejanski namembni kraj prejema ne ustreza podatku, navedenem v elektronskem trošarinskem dokumentu. Podatek o spremembi se posreduje pristojnemu organu države članice prejema in prejemniku, navedenem v prvotnem elektronskem trošarinskem dokumentu, ter pristojnemu organu države članice prejema in novemu prejemniku.

(8)Če je pošiljatelj po začetku gibanja ugotovil, da je v elektronskem trošarinskem dokumentu navedel nepravilne podatke, o tem takoj obvesti davčni organ in mu posreduje pravilne podatke o odpremljeni pošiljki.

(9)Če pošiljatelj ne prejme poročila o prejemu oziroma poročila o izvozu po izteku časa, določenega za gibanje in predpisanega za potrditev prejema trošarinskih izdelkov, takoj ali najkasneje v desetih delovnih dneh po izteku tega časa obvesti davčni organ o razlogih in okoliščinah, zaradi katerih gibanje ni bilo zaključeno. 36. člen (potrditev prejema trošarinskih izdelkov iz druge države članice)

(1)Prejemnik trošarinskih izdelkov z uporabo računalniško podprtega sistema predloži poročilo o prejemu trošarinskih izdelkov takoj oziroma najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu pošiljke. Prejemnik lahko predloži poročilo o prejemu tudi po roku iz prejšnjega stavka, če to davčnemu organu ustrezno obrazloži. Prejemnik v poročilo o prejemu, ki izpolnjuje zahteve iz tabele 6 v Prilogi I k Uredbi 684/2009/ES, vpiše pravilne podatke o prejeti pošiljki.

(2)Davčni organ elektronsko preveri točnost in popolnost podatkov v poročilu o prejemu trošarinskih izdelkov in če so podatki ustrezni, prejemniku potrdi prejem poročila. Če podatki niso ustrezni, davčni organ o tem takoj obvesti prejemnika.

(3)Če je prejemnik trošarinskih izdelkov v poročilu o prejemu navedel nepravilne podatke, o tem takoj obvesti davčni organ in mu posreduje pravilne podatke o prejeti pošiljki.

(4)Za začasno pooblaščenega prejemnika in osebe iz

1. člena tega zakona prejem trošarinskih izdelkov v računalniško podprtem sistemu potrdi davčni organ. V ta namen začasno pooblaščeni prejemnik in osebe iz
2. člena tega zakona najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu pošiljke trošarinskih izdelkov davčnemu organu predložijo pravilne podatke o prejeti pošiljki.

(5)Način potrjevanja prejema trošarinskih izdelkov iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance. 37. člen (potrditev izvoza)

(1)Carinski organ, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, izda poročilo o izvozu na podlagi potrditve carinskega organa, pri katerem so trošarinski izdelki zapustili Unijo, in ga pošlje pošiljatelju. Poročilo o izvozu izpolnjuje zahteve iz tabele 6 v Prilogi I k Uredbi 684/2009/ES.

(2)Če je kraj odpreme izvoženih trošarinskih izdelkov v drugi državi članici, pošlje carinski organ, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, poročilo o izvozu pristojnemu organu odpremne države članice, ta pa ga predloži pošiljatelju. X. NADOMESTNI POSTOPEK

1. člen (nedelovanje računalniško podprtega sistema) Če računalniško podprt sistem ni na voljo, davčni organ informacijo o nedelovanju računalniško podprtega sistema objavi na svoji spletni strani, in s tem odobri uporabo nadomestnega postopka.
2. člen (nadomestni postopek za pošiljatelja)

(1)Pošiljatelj začne gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga z uporabo nadomestnega postopka tako, da: – trošarinske izdelke spremlja papirni dokument, ki vsebuje iste podatke kot osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta iz

1. člena tega zakona; – pred začetkom gibanja obvesti davčni organ o odpremi; – davčnemu organu pošlje kopijo dokumenta iz prve alineje, ki bo pošiljko spremljal. Papirni dokument je sestavljen v skladu s prvim odstavkom
2. člena Uredbe 684/2009/ES.

(2)Ko je računalniško podprt sistem spet na voljo, pošiljatelj predloži osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta. Če so podatki ustrezni, davčni organ opremi elektronski trošarinski dokument z enotno trošarinsko referenčno oznako, s čimer elektronski trošarinski dokument nadomesti papirni dokument. Do potrditve podatkov iz elektronskega trošarinskega dokumenta poteka gibanje v režimu odloga na podlagi papirnega dokumenta.

(3)Pošiljatelj hrani izvod papirnega dokumenta v skladu z 62. členom tega zakona.

(4)Če ob morebitni spremembi namembnega kraja računalniško podprt sistem ni na voljo, pošiljatelj ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena. 40. člen (nadomestni postopek za prejemnika)

(1)Če računalniško podprt sistem ni na voljo v času oziroma na kraju prejema ali ni bil na voljo v času oziroma v kraju pošiljanja, lahko prejemnik ob koncu gibanja trošarinskih izdelkov v režimu odloga predloži davčnemu organu papirni dokument, ki je sestavljen v skladu s tretjim odstavkom 8. člena Uredbe 684/2009/ES, in vsebuje iste podatke kakor poročilo o prejemu, in tako potrdi konec gibanja.

(2)Če je pošiljatelj trošarinskih izdelkov v drugi državi članici, davčni organ pošlje izvod papirnega dokumenta pristojnim organom odpremne države članice, ta pa ga predloži pošiljatelju.

(3)Ko je računalniško podprt sistem spet na voljo, prejemnik potrdi prejem v skladu s

1. členom tega zakona.
2. člen (nadomestni postopek za izvoznika)

(1)Če ob zaključku izvoza računalniško podprt sistem ni na voljo in zato ni mogoče pripraviti poročila o izvozu v skladu s

1. členom tega zakona, pošlje carinski organ, pri katerem so bile opravljene izvozne formalnosti, pošiljatelju papirni dokument, ki je sestavljen v skladu s tretjim odstavkom
2. člena Uredbe 684/2009/ES, in vsebuje enake podatke kot poročilo o izvozu in tako potrdi, da se je končalo gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga.

(2)Če je kraj odpreme izvoženih trošarinskih izdelkov v drugi državi članici, pošlje carinski organ, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, pristojnemu organu odpremne države članice papirni dokument iz prejšnjega odstavka.

(3)Če davčni organ v kraju odpreme izvoženih trošarinskih izdelkov prejme papirni dokument iz prvega odstavka tega člena od carinskega organa druge države članice, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, ga predloži pošiljatelju.

(4)Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena ni treba sestaviti papirnega dokumenta, če se poročilo o izvozu, v skladu s 37. členom tega zakona, lahko izpolni najpozneje naslednji dan po dejanskem izvozu trošarinskih izdelkov iz Unije.

(5)Ko je računalniško podprt sistem spet na voljo, carinski organ pošlje poročilo o izvozu v skladu s

1. členom tega zakona.
2. člen (potrditev prejema oziroma izvoza v posebnih primerih)

(1)Davčni organ lahko za trošarinske izdelke, ki so bili odpremljeni iz Slovenije, v računalniško podprtem sistemu potrdi konec gibanja tudi brez pridobitve poročila o prejemu oziroma poročila o izvozu, če od prejemnika prejme dokument, ki vsebuje enake podatke kot poročilo o prejemu, in če: – prejme potrdilo pristojnega organa namembne države članice, da so trošarinski izdelki dejansko prispeli v namembni kraj, ali – če pri izvozu prejme potrditev pristojnega carinskega organa države članice, pri katerem so trošarinski izdelki dejansko zapustili Unijo.

(2)Če je bila v primeru nepravilnosti pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga v skladu s

1. členom tega zakona trošarina plačana, lahko davčni organ v računalniško podprtem sistemu potrdi konec gibanja tudi brez pridobitve poročila o prejemu oziroma poročila o izvozu. XI. TROŠARINSKO SKLADIŠČE
2. člen (trošarinsko skladišče)

(1)Proizvodnja, skladiščenje, prejem in odprema trošarinskih izdelkov v režimu odloga se lahko opravljajo le v trošarinskem skladišču, za katerega je davčni organ izdal dovoljenje imetniku trošarinskega skladišča.

(2)V istem trošarinskem skladišču se lahko proizvaja samo ena skupina trošarinskih izdelkov, in sicer skupina energentov, skupina alkohola in alkoholnih pijač ali skupina tobačnih izdelkov.

(3)V trošarinskem skladišču se lahko proizvajajo, obdelujejo, predelujejo in dodelujejo samo trošarinski izdelki, drugi izdelki pa le v primeru, če so stranski proizvod te dejavnosti. Zadrževanje drugih izdelkov in surovin, polizdelkov, ki niso potrebni za proizvodnjo, obdelovanje, predelovanje in dodelovanje trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem davčnega organa.

(4)V trošarinskem skladišču se lahko skladišči več skupin trošarinskih izdelkov, pod pogojem, da se skladiščijo ločeno, glede na skupino in vrsto trošarinskega izdelka.

(5)V trošarinskem skladišču, kjer več imetnikov dovoljenja skladišči trošarinske izdelke, morajo biti prostori ločeni. V prostoru, kjer posamezni imetnik trošarinskega dovoljenja skladišči več skupin trošarinskih izdelkov, morajo biti trošarinski izdelki ločeni po skupinah in vrstah. Kadar to zahtevajo tehnološke posebnosti skladišča davčni organ odobri, da se trošarinski izdelki skladiščijo skupaj, vendar le, če gre za enakovrstne trošarinske izdelke. Trošarinski izdelki se štejejo za enakovrstne, če so razvrščeni v isto štirimestno postavko tarifne oznake kombinirane nomenklature carinske tarife iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne

1. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne
3. 1987, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 2015/1754 z dne
4. oktobra 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 285 z dne
6. 2015, str. 1, v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka), imajo enako trgovsko kvaliteto in so enakih tehničnih karakteristik.

(6)V primeru iz prejšnjega odstavka so imetniki dovoljenj solidarno odgovorni za plačilo trošarine in izpolnjevanje drugih obveznosti iz dovoljenja.

(7)V trošarinskem skladišču enega imetnika dovoljenja je dovoljeno skladiščiti trošarinske izdelke ene ali več oseb, ki niso imetniki dovoljenj ali trošarinske izdelek imetnikov dovoljenj, ki lokacije trošarinskega skladišča nimajo navedenega v svojem dovoljenju, s posebnim dovoljenjem davčnega organa. Posebno dovoljenje se izda imetniku dovoljenja za trošarinsko skladišče, ki je odgovoren za izpolnjevanje vseh obveznosti iz dovoljenja za trošarinsko skladišče, vključno s plačilom trošarine.

(8)V trošarinskem skladišču je lahko samo oprema, ki je potrebna za opravljanje trošarinske dejavnosti. Trošarinsko skladišče mora biti opremljeno z merili za ugotavljanje fizikalnih količin v predpisanih merskih enotah za posamezne trošarinske izdelke. Merila so lahko samostojna ali pa so povezana z drugo opremo, ki je nameščena v trošarinskem skladišču. Namestitev meril mora biti v takem obsegu, da je ugotavljanje količin zagotovljeno tako za trošarinske izdelke, ki so vmesni proizvodi trošarinske dejavnosti, kakor tudi za proizvedene končne izdelke ter za izdelke, ki zapuščajo trošarinsko skladišče.

(9)Posebno dovoljenje lahko davčni organ izda le, če imetnik trošarinskega skladišča izpolnjuje pogoje nadzora nad skladiščenjem in proizvodnjo izdelkov v trošarinskem skladišču.

(10)Podrobnejši način delovanja trošarinskih skladišč, vsebino vloge za izdajo posebnega dovoljenja in vsebino posebnega dovoljenja iz tega člena predpiše minister, pristojen za finance. 44. člen (dovoljenje za trošarinsko skladišče)

(1)Dovoljenje za trošarinsko skladišče izda davčni organ na podlagi pisne vloge vložnika.

(2)Dovoljenje za trošarinsko skladišče se izda za nedoločen čas. Dovoljenja za trošarinsko skladišče ni mogoče izdati za opravljanje dejavnosti trgovine s trošarinskimi izdelki na drobno.

(3)Dovoljenje za trošarinsko skladišče se izda za eno ali več skladišč.

(4)Za dovoljenje za trošarinsko skladišče lahko zaprosi oseba, ki ima sedež v Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:

1. neodvisno, v skladu s predpisanimi pogoji, opravlja dejavnost v zvezi s trošarinskimi izdelki;
2. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma prisilnega prenehanja;
5. predloži instrument zavarovanja plačila trošarine;
6. ima v lasti ali najemu proizvodni prostor oziroma skladišče oziroma drug prostor za skladiščenje ali proizvodnjo trošarinskih izdelkov, organiziran in opremljen tako, da omogoča varno proizvodnjo, skladiščenje, prejemanje in odpremo trošarinskih izdelkov ter pravilno merjenje količin teh izdelkov;
7. zagotovi elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih izdelkov in
8. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.

(5)Pred izdajo dovoljenja za trošarinsko skladišče davčni organ na kraju samem ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja za trošarinsko skladišče.

(6)Podrobnejše pogoje iz četrtega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati vložnik zahtevka, vsebino vloge za izdajo dovoljenja in vsebino dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance. 45. člen (obveznosti imetnika trošarinskega skladišča)

(1)Imetnik trošarinskega skladišča:

1. zagotovi ustrezno varovanje trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču, nadzira vse postopke, vključno z odpremljanjem in prejemanjem trošarinskih izdelkov, ugotavlja izgube oziroma primanjkljaje, razišče kakršno koli nepravilnost v poslovanju trošarinskega skladišča;
2. zagotovi vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora;
3. sprotno vodi evidenco zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini in evidenco gibanja trošarinskih izdelkov za vsako trošarinsko skladišče ter davčnemu organu predloži mesečni popis zalog trošarinskih izdelkov v posameznem trošarinskem skladišču;
4. ugotavlja količine trošarinskih izdelkov z merilnimi napravami, za katere je bil izveden postopek ugotavljanja skladnosti oziroma overitve v skladu s predpisi, izdanimi na podlagi zakona, ki ureja področje meroslovja;
5. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
6. sprotno obvešča davčni organ o vseh spremembah podatkov, navedenih v dovoljenju;
7. v primeru statusne spremembe, širitve, omejitve ali opustitve dejavnosti ali ustanovitve in delovanja novih trošarinskih skladišč pri davčnem organu vloži vlogo za spremembo dovoljenja oziroma za prenehanje veljavnosti dovoljenja;
8. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.

(2)Če davčni organ ugotovi, da imetnik trošarinskega skladišča ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka, določi rok za odpravo nepravilnosti.

(3)Podrobnejšo vsebino in način vodenja evidenc iz

1. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
2. člen (izdaja dokumentov pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča) Trošarinski izdelki se iz trošarinskega skladišča:
3. odpremijo v režimu odloga, če pošiljko spremlja trošarinski dokument;
4. sprostijo v porabo, če pošiljko spremlja komercialni dokument, ki dokazuje odpremo trošarinskih izdelkov. XII. OPROŠČENI UPORABNIK TROŠARINSKIH IZDELKOV
5. člen (oproščeni uporabnik) Oseba, ki pridobi dovoljenje za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, sme v okviru svoje dejavnosti za namene iz
6. in
7. člena tega zakona trošarinske izdelke prejemati in skladiščiti v režimu odloga in porabljati brez plačila trošarine.
8. člen (dovoljenje za oproščenega uporabnika)

(1)Dovoljenje za oproščenega uporabnika izda davčni organ na podlagi pisne vloge vložnika.

(2)Dovoljenje za oproščenega uporabnika se izda za nedoločen čas.

(3)Za dovoljenje za oproščenega uporabnika lahko zaprosi oseba, ki ima sedež v Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:

1. neodvisno opravlja dejavnost v skladu s predpisanimi pogoji in porablja trošarinske izdelke za namene iz
2. ali
3. člena tega zakona;
4. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
5. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
6. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma prisilnega prenehanja;
7. predloži instrument zavarovanja plačila trošarine;
8. ima v lasti ali najemu proizvodni prostor, skladišče oziroma drug prostor za skladiščenje trošarinskih izdelkov, organiziran in opremljen tako, da omogoča varno skladiščenje in porabo trošarinskih izdelkov ter pravilno merjenje količin zalog teh izdelkov in
9. knjigovodsko spremlja izdelke in zagotavlja natančen vpogled v porabo trošarinskih izdelkov in stanje zalog izdelkov, za katere proizvodnjo so bili trošarinski izdelki porabljeni.

(4)V dovoljenju davčni organ navede količine trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev, kraj obrata oproščenega uporabnika, kjer bodo trošarinski izdelki skladiščeni in porabljeni, namen porabe, normativ porabe trošarinskih izdelkov in merilne naprave za merjenje količin trošarinskih izdelkov oziroma način ugotavljanja porabe trošarinskih izdelkov. Količine trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine, se določijo glede na proizvodne kapacitete oziroma pričakovano porabo za letala oziroma plovila in obdobje, na katero se nanaša dovoljenje.

(5)Spremembo količin v obdobju iz prejšnjega odstavka in odobritev količin trošarinskih izdelkov za naslednje obdobje oproščeni uporabnik uveljavlja z zahtevkom, ki ga vloži pri davčnem organu do zadnjega dne tekočega obdobja. Če imetnik dovoljenja ne vloži zahtevka za odobritev količin trošarinskih izdelkov za naslednje obdobje, se mu dovoljenje odvzame v skladu s 3. točko prvega odstavka 57. člena tega zakona.

(6)Pred izdajo dovoljenja davčni organ na kraju samem ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja in ali namen porabe trošarinskih izdelkov dejansko ustreza navedbam v vlogi za izdajo dovoljenja, ter preveri in odobri normativ porabe trošarinskih izdelkov za proizvodnjo drugih izdelkov.

(7)Podrobnejše pogoje iz tretjega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati vložnik vloge, vsebino vloge za izdajo dovoljenja, vsebino dovoljenja in vsebino zahtevka iz petega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance. 49. člen (obveznosti oproščenega uporabnika)

(1)Oproščeni uporabnik:

1. nabavlja trošarinske izdelke brez plačila trošarine za predpisane namene do količin, ki se v skladu z dovoljenjem lahko nabavljajo brez plačila trošarine;
2. zagotovi ustrezno varovanje trošarinskih izdelkov v obratu oproščenega uporabnika, nadzira vse postopke, vključno s prejemanjem in porabo trošarinskih izdelkov, ugotavlja izgube oziroma primanjkljaje, razišče kakršno koli nepravilnost v poslovanju s trošarinskimi izdelki v obratu oproščenega uporabnika;
3. zagotovi vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora;
4. ugotavlja količine trošarinskih izdelkov z merilnimi napravami in na način, naveden v dovoljenju;
5. sprotno vodi evidenco o nabavi, gibanju, porabi in zalogah trošarinskih izdelkov po vrsti, količini in vrednosti;
6. davčnemu organu letno predloži poročilo o nabavi v režimu odloga in porabi trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine za obdobje iz četrtega odstavka
7. člena tega zakona;
8. knjigovodsko spremlja izdelke in zagotavlja natančen vpogled v porabo trošarinskih izdelkov in stanje zalog izdelkov, za katere proizvodnjo so bili trošarinski izdelki porabljeni;
9. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
10. sprotno obvešča davčni organ o vseh spremembah podatkov, navedenih v dovoljenju;
11. v primeru statusne spremembe, širitve, omejitve ali opustitve dejavnosti ali ustanovitve in delovanja novih obratov pri davčnem organu vloži vlogo za spremembo dovoljenja oziroma za prenehanje veljavnosti dovoljenja;
12. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.

(2)Če davčni organ ugotovi, da oproščeni uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka, določi rok za odpravo nepravilnosti.

(3)Oproščeni uporabnik pred nabavo trošarinskih izdelkov s plačano trošarino, za katere mu je bilo izdano dovoljenje za oproščenega uporabnika, o nabavi obvesti davčni organ. Za tako nabavljene trošarinske izdelke vodi ločeno evidenco nabave in porabe trošarinskih izdelkov.

(4)Podrobnejšo vsebino in način vodenja evidenc iz

1. točke prvega odstavka tega člena ter vsebino poročila iz
2. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance. XIII. POOBLAŠČENI IN ZAČASNO POOBLAŠČENI PREJEMNIK
3. člen (pooblaščeni prejemnik) Oseba, ki pridobi dovoljenje za pooblaščenega prejemnika, lahko v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke v režimu odloga iz druge države članice. Pooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov v režimu odloga.
4. člen (dovoljenje za pooblaščenega prejemnika)

(1)Dovoljenje za pooblaščenega prejemnika izda davčni organ na podlagi pisne vloge vložnika.

(2)Dovoljenje za pooblaščenega prejemnika se izda za nedoločen čas.

(3)Za dovoljenje za pooblaščenega prejemnika lahko zaprosi oseba, ki ima sedež v Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:

1. neodvisno, v skladu s predpisanimi pogoji, opravlja dejavnost v zvezi s trošarinskimi izdelki;
2. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma prisilnega prenehanja;
5. predloži instrument zavarovanja plačila trošarine;
6. zagotovi elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih izdelkov in
7. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.

(4)Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka, ki jih mora izpolnjevati vložnik zahtevka, vsebino vloge za izdajo dovoljenja in vsebino dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance. 52. člen (obveznosti pooblaščenega prejemnika)

(1)Pooblaščeni prejemnik:

1. nadzira vse postopke v zvezi s prejemanjem trošarinskih izdelkov, ugotavlja izgube oziroma primanjkljaje oziroma razišče kakršno koli nepravilnost pri prejemu trošarinskih izdelkov;
2. zagotovi vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora;
3. ugotavlja prejete količine trošarinskih izdelkov z merilnimi napravami, navedenimi v dovoljenju;
4. sprotno vodi evidenco prejetih trošarinskih izdelkov po vrsti, količini, datumu prejema in številki elektronskega trošarinskega dokumenta;
5. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
6. sprotno obvešča davčni organ o vseh spremembah podatkov, navedenih v dovoljenju;
7. v primeru statusne spremembe, širitve, omejitve ali opustitve dejavnosti pri davčnem organu vloži vlogo za spremembo dovoljenja oziroma za prenehanje veljavnosti dovoljenja;
8. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.

(2)Če davčni organ ugotovi, da pooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka, določi rok za odpravo nepravilnosti.

(3)Podrobnejšo vsebino in način vodenja evidenc iz

1. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
2. člen (začasno pooblaščeni prejemnik)

(1)Oseba, ki pridobi dovoljenje za začasno pooblaščenega prejemnika, lahko v okviru svoje dejavnosti prejme trošarinske izdelke v režimu odloga iz druge države članice. Začasno pooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov v režimu odloga.

(2)Za dovoljenje lahko zaprosi oseba, ki ima sedež v Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:

1. najmanj tri delovne dni pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov iz druge države članice pri davčnem organu vloži vlogo za izdajo dovoljenja na predpisanem obrazcu,
2. predloži instrument zavarovanja plačila trošarine v višini trošarinskega dolga za trošarinske izdelke, ki jih bo prejela v režimu odloga, ali plača trošarino v višini trošarinskega dolga za trošarinske izdelke še preden jih dobavitelj odpremi,
3. davčnemu organu omogoči nemoteno opravljanje nadzora glede vrste in količine prejetih trošarinskih izdelkov in zneska plačane trošarine,
4. vodi poslovne knjige tako, da lahko davčni organ preverja prejemanje trošarinskih izdelkov po vrsti, količini, datumu prejema in dobavitelju.

(3)Davčni organ izda dovoljenje za posamezno pošiljko in odobreno količino trošarinskih izdelkov, vezano na pošiljatelja in časovno obdobje, v katerem se lahko začne in konča gibanje pošiljke.

(4)Podrobnejše pogoje iz drugega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati vložnik vloge, vsebino in obliko obrazca za izdajo dovoljenja ter vsebino dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance. XIV. POOBLAŠČENI UVOZNIK

1. člen (pooblaščeni uvoznik) Oseba, ki pridobi dovoljenje za pooblaščenega uvoznika, v okviru svoje dejavnosti trošarinske izdelke, ki jih je prejela iz tretje države oziroma s tretjega ozemlja, po sprostitvi v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo odpremlja v režimu odloga na lokacijo trošarinskega skladišča ali v obrat oproščenega uporabnika ali do namembnega kraja v drugi državi članici do prejemnikov, ki trošarinske izdelke lahko prejemajo v režimu odloga.
2. člen (dovoljenje za pooblaščenega uvoznika)

(1)Dovoljenje za pooblaščenega uvoznika izda davčni organ na podlagi pisne vloge vložnika.

(2)Dovoljenje za pooblaščenega uvoznika se izda za nedoločen čas.

(3)Za dovoljenje za pooblaščenega uvoznika lahko zaprosi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
2. predloži instrument zavarovanja plačila trošarine;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma prisilnega prenehanja;
5. zagotovi elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih izdelkov in
6. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.

(4)Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka, ki jih mora izpolnjevati vložnik vloge, vsebino vloge za izdajo dovoljenja in vsebino dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance. 56. člen (obveznosti pooblaščenega uvoznika)

(1)Pooblaščeni uvoznik:

1. zagotovi vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora;
2. sprotno vodi evidenco odprem trošarinskih izdelkov;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4. sprotno obvešča davčni organ o vseh spremembah podatkov, navedenih v dovoljenju;
5. v primeru statusne spremembe, širitve ali omejitve oziroma opustitve dejavnosti pri davčnem organu vloži vlogo za spremembo dovoljenja oziroma za prenehanje veljavnosti dovoljenja.

(2)Če davčni organ ugotovi, da pooblaščeni uvoznik ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka, določi rok za odpravo nepravilnosti.

(3)Podrobno vsebino in način vodenja evidenc iz

1. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance. XV. PRENEHANJE VELJAVNOSTI DOVOLJENJA IN INSTRUMENT ZAVAROVANJA PLAČILA TROŠARINE
2. člen (prenehanje veljavnosti dovoljenja)

(1)Če ni s tem zakonom določeno drugače, dovoljenje, izdano v skladu s tem zakonom, preneha veljati:

1. s prenehanjem imetnika dovoljenja;
2. na zahtevo imetnika dovoljenja;
3. z odvzemom dovoljenja.

(2)O prenehanju dovoljenja, izdanega v skladu s tem zakonom, davčni organ odloči po prejemu vloge za prenehanje veljavnosti dovoljenja ali po uradni dolžnosti, če ugotovi, da je imetnik dovoljenja prenehal, na podlagi podatka o njegovem izbrisu iz ustreznih evidenc. Imetnik dovoljenja pri davčnem organu vloži vlogo za prenehanje veljavnosti dovoljenja, če namerava opustiti dejavnost s trošarinskimi izdelki, za katere mu je bilo dovoljenje izdano, ali če dovoljenja ne uporablja. Davčni organ izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja.

(3)Imetniku dovoljenja se dovoljenje odvzame, če davčni organ ugotovi, da imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev, ki so določeni z dovoljenjem, ali če:

1. ne zagotavlja ustreznega sistema nadzora nad stanjem zalog, prejetimi, porabljenimi in odpremljenimi količinami trošarinskih izdelkov ali ne opravlja popisov v rokih, določenih v dovoljenju;
2. ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine ali ga ne predloži v znesku, ki lahko zagotovi plačilo trošarinskega dolga;
3. ne odpravi nepravilnosti v roku, ki mu ga je določil davčni organ;
4. prenehajo obstajati razlogi in pogoji, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano ali
5. je bilo dovoljenje izdano na podlagi nepopolnih ali netočnih podatkov.

(4)O odvzemu dovoljenja davčni organ odloči z odločbo. Odločba o odvzemu dovoljenja učinkuje z dnem izdaje.

(5)Pritožba zoper odločbo o odvzemu dovoljenja ne zadrži izvršitve odločbe.

(6)Podrobnejše določbe o prenehanju veljavnosti dovoljenj iz tega člena predpiše minister, pristojen za finance. 58. člen (instrument zavarovanja plačila trošarine)

(1)Za zavarovanje izpolnitve obveznosti plačila trošarine in za plačilo obresti, ki so nastale ali bi lahko nastale v zvezi s plačilom trošarine, za katero je bil instrument zavarovanja predložen, predloži davčnemu organu instrument zavarovanja plačila trošarine v skladu s tem zakonom:

1. imetnik trošarinskega skladišča za trošarinske izdelke, ki se odpremljajo v režimu odloga, in za trošarinske izdelke, ki se dobavljajo neposredno;
2. oproščeni uporabnik za trošarinske izdelke, ki jih prejema in skladišči v režimu odloga;
3. pooblaščeni prejemnik za trošarinske izdelke, ki jih prejema v režimu odloga, in za trošarinske izdelke, ki se dobavljajo neposredno;
4. trošarinski zastopnik za pošiljko trošarinskih izdelkov v skladu s
5. členom tega zakona oziroma v višini, določeni v skladu s tem zakonom;
6. pooblaščeni uvoznik za trošarinske izdelke, ki jih odpremlja v režimu odloga;
7. imetnik dovoljenja za davka prosto prodajalno za trošarinske izdelke, ki se dobavljajo v režimu odloga v davka prosto prodajalno.

(2)Če ima imetnik trošarinskega skladišča več trošarinskih skladišč, velja instrument zavarovanja za vsa trošarinska skladišča.

(3)Instrument zavarovanja plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki se proizvajajo, skladiščijo in prejemajo v trošarinskem skladišču, se predloži na zahtevo davčnega organa največ v višini trošarinskega dolga za te izdelke v davčnem obdobju. Trošarinski dolg se za imetnika trošarinskega skladišča določi na podlagi predložene ocene količin trošarinskih izdelkov, ki se bodo v koledarskem letu proizvajali, skladiščili in prejemali, ali na podlagi proizvedenih, skladiščenih oziroma prejetih količin trošarinskih izdelkov v preteklem koledarskem letu.

(4)Za trošarinske izdelke, ki se dobavljajo iz elektroenergetskega omrežja ali omrežja za prenos plina, in za trošarinske izdelke, ki jih proizvajalec proizvaja izven režima odloga, lahko davčni organ zahteva predložitev instrumenta zavarovanja plačila trošarine, če oceni, da bi bilo plačilo trošarine oteženo oziroma če zavezanec ne plačuje redno svojih obveznosti. Višino zneska instrumenta zavarovanja plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki se dobavljajo iz elektroenergetskega omrežja ali omrežja za prenos plina, in za trošarinske izdelke, ki se proizvajajo izven režima odloga, davčni organ določi največ v višini trošarinskega dolga za te izdelke v davčnem obdobju. Trošarinski dolg se določi na podlagi podatkov o predvideni količini dobavljenih oziroma proizvedenih trošarinskih izdelkov ali glede na povprečne količine dobavljenih oziroma proizvedenih trošarinskih izdelkov v preteklem koledarskem letu.

(5)Namesto imetnika trošarinskega skladišča, ki odpremlja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico, lahko instrument zavarovanja plačila trošarine predloži prevoznik ali lastnik ali prejemnik trošarinskih izdelkov ali katera koli druga oseba.

(6)Višino zneska instrumenta zavarovanja plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki se iz trošarinskega skladišča odpremljajo v režimu odloga, davčni organ določi največ v višini trošarinskega dolga za te izdelke v posameznem davčnem obdobju. Trošarinski dolg se določi na podlagi predložene ocene pričakovane količinske odpreme po posameznih trošarinskih izdelkih za naslednje koledarsko leto ali na podlagi odpremljenih količin trošarinskih izdelkov v preteklem koledarskem letu.

(7)Višino zneska instrumenta zavarovanja plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki se v obratu oproščenega uporabnika prejemajo in skladiščijo v režimu odloga, davčni organ določi največ v višini trošarinskega dolga za te izdelke v posameznem davčnem obdobju. Trošarinski dolg se določi na podlagi podatkov o odobrenih količinah iz četrtega in petega odstavka 48. člena tega zakona.

(8)Višino zneska instrumenta zavarovanja plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki jih pooblaščeni prejemnik prejema, davčni organ določi največ v višini trošarinskega dolga za te izdelke v treh davčnih obdobjih. Trošarinski dolg se določi na podlagi podatkov o povprečni količini trošarinskih izdelkov, prejeti v preteklem koledarskem letu, oziroma na podlagi pričakovane ocene dobave.

(9)Trošarinski zastopnik za zavarovanje izpolnitve obveznosti za plačilo trošarine predloži instrument zavarovanja plačila trošarine v višini zneska trošarine za najavljeno pošiljko trošarinskih izdelkov oziroma v višini, določeni v skladu s tem zakonom.

(10)Višino zneska instrumenta zavarovanja plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki jih pooblaščeni uvoznik odpremlja v režimu odloga, davčni organ določi največ v višini trošarinskega dolga za te izdelke v davčnem obdobju. Trošarinski dolg se določi na podlagi predložene ocene pričakovane količinske odpreme po posameznih trošarinskih izdelkih za naslednje koledarsko leto.

(11)Če ni s tem zakonom določeno drugače, se plačilo trošarine zavaruje na način, kot je določen z zakonom, ki ureja davčni postopek, način predložitve, kriterije za določitev višine, način sprostitve in unovčitve instrumenta zavarovanja plačila trošarine pa s pravilnikom, ki ureja izvajanje zakona o davčnem postopku.

(12)Pri določitvi višine zneska instrumenta zavarovanja plačila trošarine davčni organ upošteva predvsem naslednje kriterije: – vrsto oziroma občutljivost trošarinskih izdelkov; – dosedanje poslovanje, ugled, zanesljivost in finančno stabilnost osebe, ki je dolžna predložiti instrument zavarovanja; – obseg poslovanja s trošarinskimi izdelki; – čas trajanja proizvodnje oziroma skladiščenja; – vrsto, vsebino in način vodenja evidenc in knjigovodske dokumentacije.

(13)Davčni organ lahko kadar koli zahteva, da se spremeni višina zneska instrumenta zavarovanja plačila trošarine, če ugotovi, da višina zneska ne ustreza podatkom, na podlagi katerih je bil znesek določen ali višina zneska ne pokriva trošarinskega dolga.

(14)Če je kot instrument zavarovanja predložen gotovinski polog, se ta ne obrestuje.

(15)Kadar carinski organ v zvezi s carinskim postopkom zahteva zavarovanje plačila carinskega dolga v skladu s carinsko zakonodajo, se predloženi instrument zavarovanja uporablja tudi za zavarovanje plačila trošarine.

(16)Instrument zavarovanja plačila trošarine se ne predloži za trošarinske izdelke, za katere trošarina v skladu s tem zakonom znaša 0 eurov.

(17)V primeru prenehanja veljavnosti dovoljenja oziroma izbrisa trošarinskega zavezanca iz evidence trošarinskih zavezancev se instrument zavarovanja plačila trošarine sprosti šele po tem, ko je bila trošarina za trošarinske izdelke na zalogi oziroma prejete trošarinske izdelke plačana oziroma ko obveznost za plačilo trošarine ne more več nastati.

(18)Če so bili trošarinski izdelki v skladu z osmim in devetim odstavkom 6. člena tega zakona popolnoma uničeni ali nepovratno izgubljeni, in je bilo predloženo ustrezno dokazilo, lahko davčni organ zanje sprosti instrument zavarovanja.

(19)Podrobnejši način izračuna višine instrumenta zavarovanja plačila trošarine predpiše minister, pristojen za finance.

1. člen (zavarovanje plačila trošarine v posebnih primerih) Vložnik zahtevka za začasno pooblaščenega prejemnika v skladu z
2. točko drugega odstavka
3. člena tega zakona oziroma oseba, ki je v skladu z
4. oziroma
5. členom tega zakona dolžna predložiti instrument zavarovanja plačila trošarine, predložita davčnemu organu instrument zavarovanja plačila trošarine v višini pričakovane trošarinske obveznosti za posamezno pošiljko trošarinskih izdelkov. Instrument zavarovanja plačila trošarine lahko predloži tudi druga oseba, če davčni organ tako zavarovanje šteje za ustrezno. Instrument zavarovanja plačila trošarine iz tega člena se sprosti šele potem, ko je bila trošarina za prejete trošarinske izdelke plačana oziroma ko obveznost za plačilo trošarine ne more več nastati. XVI. KNJIGOVODSTVO TROŠARINSKEGA ZAVEZANCA IN HRAMBA DOKUMENTACIJE
6. člen (izdajanje računov oziroma drugih dokumentov)

(1)Trošarinski zavezanec, ki opravlja dejavnost, mora za vsako sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo izdati komercialni dokument ali sprostitev v porabo evidentirati v svoje poslovne knjige. Če imetnik trošarinskega skladišča ni lastnik blaga mora vsako sprostitev trošarinskih izdelkov evidentirati v evidenco zalog ter gibanja trošarinskih izdelkov.

(2)Pri trošarinskih izdelkih, ki so iz trošarinskega skladišča v režimu odloga odpremljeni v drugo trošarinsko skladišče oziroma oproščenemu uporabniku, ali jih pooblaščeni prejemnik oziroma imetnik trošarinskega skladišča oziroma pooblaščeni uvoznik v režimu odloga neposredno dobavi oproščenemu uporabniku, mora biti na računu oziroma drugem dokumentu navedeno, da gre za odpremo brez plačila trošarine na podlagi dovoljenja za trošarinsko skladišče oziroma dovoljenja za oproščenega uporabnika z navedbo številke in datuma izdaje dovoljenja. 61. člen (knjigovodstvo trošarinskega zavezanca)

(1)Trošarinski zavezanec, razen če s tem zakonom ni določeno drugače, v svojem knjigovodstvu oziroma evidenci zagotovi vse podatke, potrebne za obračunavanje in plačevanje trošarine glede na vrsto trošarinskih izdelkov, še posebej pa o:

1. proizvedenih količinah trošarinskih izdelkov;
2. prejetih količinah trošarinskih izdelkov;
3. količinah trošarinskih izdelkov na zalogi, v proizvodnji, skladiščih ali drugih poslovnih prostorih;
4. prodanih količinah trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, za katere je bila trošarina obračunana po predpisanih zneskih in stopnjah;
5. prodanih količinah trošarinskih izdelkov, odpremljenih v režimu odloga ali prodanih z oprostitvijo plačila trošarine;
6. količinah trošarinskih izdelkov za lastno rabo;
7. količinah trošarinskih izdelkov, za katere je bilo plačilo trošarine odpuščeno;
8. zneskih obračunane in plačane trošarine.

(2)Za osebo iz prvega in drugega odstavka

1. člena tega zakona se za namene nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem trošarine kot evidenca o pridelavi, predelavi, lastni porabi in prometu z vinom štejejo podatki, ki se za njeno kmetijsko gospodarstvo evidentirajo v registru pridelovalcev grozdja in vina v skladu s predpisi o vinu.
2. člen (hramba dokumentacije)

(1)Trošarinski zavezanec za trošarinske izdelke hrani izdane in prejete račune, trošarinske dokumente, dokumente o opravljenem izvozu in uvozu, iznosu, vnosu, nakupu, prodaji, dokumente, na podlagi katerih je uveljavljal oprostitev ali odpust plačila trošarine, obračune trošarine in vse knjigovodske listine, ki se kakor koli nanašajo na proizvodnjo, skladiščenje, odpošiljanje, prejemanje, nakup, prodajo, prevoz, izvoz oziroma uvoz, iznos oziroma vnos trošarinskih izdelkov in so pomembni za obračunavanje in plačevanje trošarine, deset let po poteku leta, na katero se te listine nanašajo.

(2)Upravičenec do vračila trošarine iz

1. in
2. člena ter iz
3. do
4. člena tega zakona hrani listine, na podlagi katerih mu je bila vrnjena trošarina, deset let po poteku leta, na katero se listine nanašajo.

(3)Trošarinski zavezanci in upravičenci do vračila trošarine lahko dokumente iz tega člena hranijo tudi v elektronski obliki, če je davčnemu organu zagotovljen dostop do tako shranjenih podatkov in če so izpolnjeni naslednji pogoji: – podatki, vsebovani v elektronskem dokumentu ali zapisu, so dosegljivi in primerni za poznejšo uporabo; – podatki so shranjeni v obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani ali prejeti; – iz shranjenega elektronskega sporočila je mogoče ugotoviti od kod izvira, komu je bilo poslano ter čas in kraj njegovega pošiljanja ali prejema in – uporabljena tehnologija in postopki onemogočajo spremembo ali izbris podatkov oziroma obstaja zanesljivo jamstvo za nespremenljivost podatkov oziroma sporočil. XVII. PRIJAVA DEJAVNOSTI IN REGISTRACIJA TROŠARINSKIH ZAVEZANCEV 63. člen (prijava trošarinskih zavezancev in vpis v evidenco trošarinskih zavezancev)

(1)Pred začetkom opravljanja dejavnosti s trošarinskimi izdelki oseba iz 5. člena tega zakona davčnemu organu prijavi, kdaj se njena dejavnost s trošarinskimi izdelki začne ali spremeni, tako da pred opravljanjem dejavnosti pridobi dovoljenje davčnega organa v skladu s tem zakonom ali se prijavi kot trošarinski zavezanec.

(2)Za opravljanje dejavnosti s trošarinskimi izdelki v režimu odloga je treba pridobiti dovoljenje. Če namerava oseba:

1. proizvajati, skladiščiti, prejemati ali odpremljati trošarinske izdelke v režimu odloga v Sloveniji oziroma Uniji, pridobi dovoljenje za trošarinsko skladišče;
2. vnašati trošarinske izdelke v režimu odloga iz drugih držav članic v Slovenijo, pridobi dovoljenje za pooblaščenega prejemnika ali začasno pooblaščenega prejemnika;
3. uvažati trošarinske izdelke v Unijo in jih odpremljati v režimu odloga, pridobi dovoljenje za pooblaščenega uvoznika;
4. prodajati trošarinske izdelke v davka prosti prodajalni, pridobi dovoljenje za davka prosto prodajalno. Osebo iz tega odstavka, ki ji je bilo izdano dovoljenje v skladu s tem zakonom, v evidenco trošarinskih zavezancev na dan vročitve dovoljenja vpiše davčni organ po uradni dolžnosti. Ob vročitvi odločbe o spremembi dovoljenja davčni organ v evidenci trošarinskih zavezancev po uradni dolžnosti spremeni podatke, kot izhajajo iz izdane odločbe.

(3)Za opravljanje dejavnosti s trošarinskimi izdelki izven režima odloga je obvezna prijava v evidenco trošarinskih zavezancev. Če namerava oseba:

1. proizvajati trošarinske izdelke izven režima odloga, se prijavi kot trošarinski zavezanec – proizvajalec trošarinskih izdelkov;
2. dobavljati električno energijo oziroma zemeljski plin končnemu odjemalcu, se prijavi kot trošarinski zavezanec – dobavitelj električne energije oziroma zemeljskega plina;
3. pridobiti električno energijo oziroma zemeljski plin za svojo končno rabo iz drugih držav članic Unije ali uvoziti iz tretjih držav oziroma če ji električno energijo oziroma zemeljski plin dobavi dobavitelj, ki nima sedeža v Sloveniji, se prijavi kot trošarinski zavezanec – končni odjemalec električne energije oziroma zemeljskega plina;
4. proizvajati električno energijo oziroma zemeljski plin za lastne potrebe ali za dobavo končnemu porabniku, se prijavi kot trošarinski zavezanec – proizvajalec električne energije oziroma zemeljskega plina. Oseba iz tega odstavka pri davčnem organu vloži prijavo za vpis v evidenco trošarinskih zavezancev pred začetkom opravljanja dejavnosti s trošarinskimi izdelki. Davčni organ s potrditvijo prijave v evidenco trošarinskih zavezancev vpiše osebo, ki je vložila prijavo.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se oseba, ki uvaža trošarinske izdelke v Unijo in je trošarinski zavezanec, ne prijavi davčnemu organu.

(5)Ne glede na tretji odstavek tega člena osebo, ki vnaša trošarinske izdelke iz Unije, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici, in je prejemnik trošarinskih izdelkov v komercialne namene, v evidenco trošarinskih zavezancev vpiše davčni organ po uradni dolžnosti.

(6)Ne glede na tretji odstavek tega člena davčni organ ob prejemu obračuna trošarine vpiše malega proizvajalca žganja, malega proizvajalca piva in malega proizvajalca vina v evidenco trošarinskih zavezancev po uradni dolžnosti.

(7)Trošarinski zavezanec iz tretjega odstavka tega člena davčni organ obvesti, kdaj se njegova dejavnost s trošarinskimi izdelki spremeni ali preneha.

(8)Davčni organ poleg evidence trošarinskih zavezancev iz tega člena vzpostavi in vodi evidenco oproščenih uporabnikov, trošarinskih zastopnikov, oseb iz tretjega odstavka 101. člena tega zakona in drugih plačnikov trošarine.

(9)Minister, pristojen za finance, določi vsebino in obliko obrazca iz tega člena. 64. člen (prijava prenehanja opravljanja dejavnosti in izbris iz evidence trošarinskih zavezancev)

(1)Trošarinski zavezanec davčnemu organu prijavi predvideno prenehanje opravljanja dejavnosti s trošarinskimi izdelki. Prenehanje opravljanja dejavnosti s trošarinskimi izdelki zaradi nepredvidenih razlogov trošarinski zavezanec prijavi davčnemu organu nemudoma. Pri izdaji odločbe o prenehanju veljavnosti dovoljenja, izdanega v skladu s tem zakonom, davčni organ v odločbi o prenehanju veljavnosti dovoljenja odloči tudi o izbrisu trošarinskega zavezanca iz evidence trošarinskih zavezancev, ki nastopi z dnem dokončnosti odločbe o prenehanja veljavnosti dovoljenja.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek davčni organ iz evidence trošarinskih zavezancev po uradni dolžnosti izbriše začasno pooblaščenega prejemnika s potekom časovnega obdobja, za katerega je bilo dovoljenje izdano, in prejemnika trošarinskih izdelkov v komercialne namene po prejemu obračuna trošarine za pošiljko trošarinskih izdelkov.

(3)Če davčni organ ugotovi, da ne obstajajo več razlogi, zaradi katerih je trošarinski zavezanec vpisan v evidenco trošarinskih zavezancev ali trošarinski zavezanec ne prijavi prenehanja opravljanja dejavnosti v skladu s prvim odstavkom tega člena ali če trošarinski zavezanec že več kot dve leti ne opravlja dejavnosti s trošarinskimi izdelki, davčni organ trošarinskemu zavezancu iz tega odstavka, razen če gre za imetnika dovoljenja, izdanega v skladu s tem zakonom, izda odločbo o izbrisu iz evidence trošarinskih zavezancev in ga iz evidence izbriše po uradni dolžnosti. XVIII . TROŠARINSKI IZDELKI 1. Alkohol in alkoholne pijače 65. člen (opredelitev alkohola in alkoholnih pijač)

(1)Trošarina se plačuje od piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač in etilnega alkohola (v nadaljnjem besedilu: alkohol in alkoholne pijače).

(2)Vrsta alkohola oziroma alkoholne pijače se določi glede na uvrstitev izdelka v tarifno oznako in v odvisnosti od vsebnosti alkohola.

(3)Vsebnost alkohola je volumenski odstotek alkohola pri temperaturi 20 stopinj Celzija. Vsebnost alkohola se označi z oznako »vol. %«.

1. člen (pivo) Pivo je:
2. vsak izdelek iz tarifne oznake 2203 00 z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %;
3. vsak izdelek, ki je mešanica piva in brezalkoholnih pijač, ki se uvršča v tarifno oznako 2206 00, z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %.
4. člen (mirno in peneče vino)

(1)Mirno vino je vsak izdelek iz tarifne oznake 2204 in 2205, razen penečega vina, in sicer:

1. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne presega pa 15 vol. %, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo;
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 15 vol. %, ne presega pa 18 vol. %, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo in da ni oplemeniten.

(2)Peneče vino je vsak izdelek iz tarifnih oznak 2204 10, 2204 21 06, 2204 21 07, 2204 21 08, 2204 21 09, 2204 29 10 in 2205, in sicer:

1. v steklenicah s šampanjskim zamaškom, pritrjenim z žičnimi košaricami, ali povišanim tlakom zaradi ogljikovega dioksida v raztopini treh ali več barov in
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne presega pa 15 vol. %, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.
3. člen (druge fermentirane pijače, razen vina in piva)

(1)Med druge mirne fermentirane pijače se uvrščajo vsi drugi izdelki iz tarifnih oznak 2204 in 2205, ki se ne uvrščajo med mirno vino po prejšnjem členu, in izdelki iz tarifne oznake 2206 00, ki se ne uvrščajo med pivo iz

1. člena tega zakona, in izdelki, ki se ne uvrščajo med druge peneče fermentirane pijače po tem členu, in sicer:
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne presega pa 10 vol. %;
3. z vsebnostjo alkohola, ki presega 10 vol. %, ne presega pa 15 vol. %, pod pogojem, da je ves alkohol v izdelku dobljen samo s fermentacijo.

(2)Med druge peneče fermentirane pijače se uvrščajo izdelki iz tarifnih oznak 2206 00 31, 2206 00 39, 2204 10, 2204 21 06, 2204 21 07, 2204 21 08, 2204 21 09, 2204 29 10 in 2205, ki se ne uvrščajo med mirno vino in peneče vino, in sicer:

1. v steklenicah s šampanjskim zamaškom, pritrjenim z žičnimi košaricami, ali povišanim tlakom zaradi ogljikovega dioksida v raztopini treh ali več barov in
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne presega pa 13 vol. %;
3. z vsebnostjo alkohola, ki presega 13 vol. %, ne presega pa 15 vol. %, pod pogojem, da je ves alkohol v izdelku dobljen samo s fermentacijo.
4. člen (vmesne pijače)

(1)Vmesne pijače so vsi izdelki z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne presega pa 22 vol. %, iz tarifnih oznak 2204, 2205 in 2206 00, ki niso zajeti v 66., 67. in 68. členu tega zakona.

(2)Ne glede na

1. člen tega zakona so vmesne pijače vse mirne fermentirane pijače iz prvega odstavka
2. člena tega zakona z vsebnostjo alkohola, ki presega 5,5 vol. % in ni dobljen samo s fermentacijo, ter vse peneče fermentirane pijače iz drugega odstavka
3. člena tega zakona z vsebnostjo alkohola, ki presega 8,5 vol. % in ni dobljen samo s fermentacijo.
4. člen (etilni alkohol) Med etilni alkohol se uvrščajo:
5. vsi izdelki iz tarifnih oznak 2207 ali 2208 z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne glede na to, ali so sestavni del izdelka, ki se uvršča v drugo poglavje kombinirane nomenklature carinske tarife;
6. izdelki iz tarifnih oznak 2204, 2205 in 2206 00 z vsebnostjo alkohola, ki presega 22 vol. %;
7. druge alkoholne pijače, ki niso zajete v prejšnjih členih.
8. člen (trošarinska osnova in znesek trošarine)

(1)Trošarinska osnova za vino, druge fermentirane in vmesne pijače je količina trošarinskih izdelkov, merjena v hektolitrih, za pivo in etilni alkohol pa vsebnost alkohola za en hektoliter.

(2)Trošarina se plačuje v višini:

1. 12,10 eurov za 1 vol. % alkohola za en hektoliter piva;
2. 0 eurov za en hektoliter mirnega vina;
3. 0 eurov za en hektoliter penečega vina;
4. 0 eurov za en hektoliter drugih fermentiranih pijač;
5. 132,00 eurov za en hektoliter vmesnih pijač;
6. 1.320,00 eurov za 100 vol. % alkohola za en hektoliter etilnega alkohola.
7. člen (uporaba alkohola in alkoholnih pijač za namene, za katere se ne plača trošarina)

(1)Uporaba alkohola in alkoholnih pijač je oproščena plačila trošarine, če se uporablja za proizvodnjo:

1. zdravil, opredeljenih z zakonom, ki ureja področje zdravil, razen za vodno-alkoholne mešanice;
2. kisa iz tarifne oznake 2209 00;
3. živil, neposredno ali kot sestavina polizdelkov, kot polnilo ali drugače, pod pogojem, da vsebnost alkohola pri čokoladi v nobenem primeru ne presega 8,5 litra čistega alkohola na 100 kilogramov izdelka in pri drugih izdelkih 5 litrov čistega alkohola na 100 kilogramov izdelka;
4. neprehrambnih izdelkov;
5. arom, namenjenih za pripravo prehrambnih izdelkov in brezalkoholnih pijač z vsebnostjo, ki ne presega 1,2 vol. %.

(2)Uporaba etilnega alkohola v zdravstvene namene je oproščena plačila trošarine, če ga nabavljajo zdravstveni domovi, bolnišnice, klinični inštitut in lekarne, ki ga porabijo sami.

(3)Uporaba etilnega alkohola za znanstvenoraziskovalno delo je oproščena plačila trošarine, če ga nabavljajo javni zavodi ali druge osebe in ga porabijo pri opravljanju znanstveno raziskovalne in razvojne dejavnosti.

(4)Oprostitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko uveljavlja na podlagi pridobljenega dovoljenja za oproščenega uporabnika v skladu s

1. členom tega zakona ali kot vračilo pod pogoji in na način iz
2. člena tega zakona. Če osebe iz drugega ali tretjega odstavka tega člena pridobijo dovoljenje za oproščenega uporabnika, ne glede na
3. točko prvega odstavka
4. člena tega zakona, ne predložijo instrumenta za zavarovanje plačila trošarine po tem zakonu.

(5)Etilni alkohol se lahko odpremi oproščenemu uporabniku iz trošarinskega skladišča ali uvozi ali vnese v Slovenijo brez plačila trošarine za uporabo v proizvodnji neprehrambnih izdelkov iz 4. točke prvega odstavka tega člena samo, če je denaturiran.

(6)Davčni organ lahko v skladu s predhodno vloženim utemeljenim zahtevkom odstopi od zahteve za denaturiranje, če uporaba predpisanega denaturanta dokazljivo onemogoča uporabo etilnega alkohola v proizvodnem procesu ali če ima denaturiran alkohol v končnem izdelku škodljiv vpliv na zdravje.

(7)Postopek denaturacije etilnega alkohola se lahko opravi le v trošarinskem skladišču z uporabo predpisanega denaturanta.

(8)Etilni alkohol, popolnoma denaturiran v skladu z zahtevami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 162/2013 z dne

1. februarja 2013 o spremembi Priloge k Uredbi (ES) št. 3199/93 o vzajemnem priznavanju postopkov za popolno denaturacijo alkohola za namene oprostitve plačila trošarine (UL L št. 49 z dne
2. februarja 2013), je ob uvozu in vnosu v Slovenijo oproščen plačila trošarine.

(9)Denaturant iz petega odstavka tega člena in popolni denaturant iz osmega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance. 73. člen (mali proizvajalec vina)

(1)Mali proizvajalec vina je oseba, ki ima v lasti oziroma v uporabi največ 20 hektarov vinograda in letno ne proizvede več kakor 100.000 litrov vina.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru proizvodnje vina v okviru kmetijskega gospodarstva, ki se v skladu s predpisi o kmetijstvu šteje za kmetijo, kot mali proizvajalec vina šteje kmetija, če ima v lasti oziroma v uporabi vsaj 0,1 hektarja vinograda, vendar največ 20 hektarov vinograda in opremo za proizvodnjo vina, s katero predeluje vino iz lastnega pridelka grozdja in letno ne proizvede več kakor 100.000 litrov vina.

(3)Mali proizvajalec vina plača trošarino za proizvedene količine vina v koledarskem letu, in sicer v znesku iz

1. in
2. točke drugega odstavka
3. člena tega zakona, ki velja na dan
4. novembra leta, za katero se obračunava trošarina.

(4)Mali proizvajalec vina vloži obračun trošarine za vino do 25. februarja tekočega leta za preteklo leto.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek mali proizvajalec vina ne vlaga obračuna trošarine za vino, če trošarina za leto, na katero se obračun nanaša, znaša 0 eurov oziroma za leto, v katerem ne nastane obveznost za obračun in plačilo trošarine. 74. člen (dovoljenje malemu proizvajalcu vina za odpremo v režimu odloga)

(1)Ne glede na

1. člen tega zakona, lahko mali proizvajalec vina pridobi dovoljenje davčnega organa, da odpremlja vino v režimu odloga osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko prejema trošarinske izdelke v režimu odloga, in sicer:
2. s spremnim vinarskim dokumentom iz Uredbe komisije (ES) št. 436/2009 z dne
3. maja 2009 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede registra vinogradov, obveznih prijav ter zbiranja informacij za spremljanje trga, dokumentov, ki spremljajo prevoz proizvodov, in evidenc, ki se vodijo v vinskem sektorju (UL L št. 128 z dne
5. 2009, str. 15) ali
6. z elektronskim trošarinskim dokumentom v računalniško podprtem sistemu.

(2)Dovoljenje za odpremo vina v režimu odloga (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) se izda na ime osebe, ki je zaprosila za izdajo, in se ne sme prenašati na drugo osebo.

(3)Za dovoljenje lahko zaprosi oseba, ki:

1. izpolnjuje pogoje za malega proizvajalca vina iz
2. člena tega zakona;
3. ni imetnik dovoljenja za trošarinsko skladišče v skladu s tem zakonom;
4. odpremlja vino v režimu odloga osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko prejema trošarinske izdelke v režimu odloga;
5. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti.

(4)Imetnik dovoljenja:

1. vodi evidenco odprem vina po vrsti, količini, kraju in datumu odpreme ter prejemniku;
2. obvešča davčni organ o vseh spremembah podatkov, ki so navedeni v dovoljenju oziroma podatkov, ki bi lahko vplivali na veljavnost dovoljenja;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti in
4. zagotavlja vse, kar je potrebno za nemoteno izvajanje nadzora.

(5)Imetnik dovoljenja za odpremo iz 1. točke prvega odstavka tega člena obvesti davčni organ o pošiljki vina najpoznej