Pomorski zakonik (uradno prečiščeno besedilo) (PZ-UPB5), stran 8553.

Na podlagi drugega odstavka

člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne
2016 je Državni zbor na seji dne
septembra 2016 potrdil uradno prečiščeno besedilo Pomorskega zakonika, ki obsega: – Pomorski zakonik – PZ (Uradni list RS, št. 26/01 z dne
2001), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika – PZ-A (Uradni list RS, št. 21/02 z dne
2002), – Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne
2002), – Zakon o dopolnitvah Pomorskega zakonika – PZ-B (Uradni list RS, št. 2/04 z dne
2004), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije – ZPLD-1A (Uradni list RS, št. 98/05 z dne
2005), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika – PZ-C (Uradni list RS, št. 49/06 z dne
2006), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika – PZ-D (Uradni list RS, št. 88/10 z dne
2010), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika – PZ-E (Uradni list RS, št. 59/11 z dne
2011), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika – PZ-F (Uradni list RS, št. 33/16 z dne
2016). Št. 326-04/16-5/3 Ljubljana, dne
septembra 2016 EPA 1265-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik P O M O R S K I Z A K O N I K uradno prečiščeno besedilo (PZ-UPB5) PRVI DEL I. poglavje – SPLOŠNE DOLOČBE
člen Ta zakonik ureja suverenost, suverene pravice, jurisdikcijo in nadzor Republike Slovenije na morju, varnost plovbe po teritorialnem morju in notranjih morskih vodah, varstvo morja pred onesnaževanjem s plovil ter pravni režim pristanišč; stvarnopravna razmerja ter pogodbena in druga obligacijska razmerja, ki se nanašajo na plovila; vpis plovil, omejitve ladjarjeve odgovornosti, skupno havarijo, izvršbo in zavarovanje na plovilih in kolizijska pravila.
člen Določbe tega zakonika (v nadaljnjem besedilu: zakon) se uporabljajo za ladje, čolne in druga plovila, ki imajo slovensko državno pripadnost, in za razmerja v zvezi s plovbo v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije ter po rekah do meje, do koder so plovne z morske strani, če ni v tem zakonu drugače določeno.
člen V tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:
plovilo je stvar, ki je namenjena za plovbo po morju;
plavajoča naprava je stvar, ki je stalno privezana oziroma zasidrana ali položena na morsko dno in ni namenjena za plovbo (plavajoči hoteli, restavracije, delavnice, skladišča, pontonski mostovi, plavajoče ploščadi, kopališčne ploščadi, privezne in signalne boje, školjčišča in druge naprave za izkoriščanje morja);
ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več;
trgovska ladja je ladja, ki se uporablja za gospodarske namene;
potniška ladja je plovilo s katero se sme prevažati več kot 12 potnikov;
tovorna ladja je trgovska ladja, ki je namenjena prevozu tovorov;
tanker je ladja, namenjena prevozu tekočin in plinov;
ribiška ladja je ladja, ki je namenjena in opremljena za ribolov ali lov drugih živih bitij v morju in na morskem dnu;
znanstvenoraziskovalna ladja je ladja ali drugo plovilo, opremljeno za znanstvena ali druga raziskovanja morja, morskega dna ali njegovega podzemlja;
jedrska ladja je ladja na jedrski pogon ali ladja, opremljena z jedrsko napravo;
javna ladja je ladja v lasti ali uporabi države, ki ni vojaška ladja, uporablja pa jo država oziroma njen organ izključno v negospodarske namene;
vojaška ladja je plovilo, ki pripada vojski, je pod poveljstvom vojaškega častnika, katere posadka je vojaška oziroma pod vojaško disciplino in ima zunanja razpoznavna znamenja vojaških ladij;
sestav tujih vojaških ladij je več tujih vojaških ladij, ki plovejo skupaj pod poveljstvom enega vojaškega častnika;
ladja v gradnji je stvar od trenutka položitve gredlja ali podobnega gradbenega postopka, do vpisa v ladijski register;
čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov;
ribiški čoln je čoln, ki je namenjen in opremljen za ribolov ali lov drugih živih bitij v morju in na morskem dnu;
mednarodno potovanje je potovanje iz slovenskega pristanišča v tuje pristanišče in obratno;
ladjar je oseba, ki je kot posestnik ladje nosilec plovbnega podjema; dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da je ladjar oseba, za katero je v register ladij vpisano, da je lastnik;
SDR (special drawing right, posebna pravica črpanja) je obračunska enota, kot jo je definiral Mednarodni denarni sklad;
potnik je vsaka oseba na ladji ali čolnu, razen otrok, ki so stari manj kot eno leto, oseb, zaposlenih na ladji, v katerikoli lastnosti;
jahta je ladja, ki je namenjena športu ali razvedrilu, ne glede na to ali se uporablja za osebne ali gospodarske namene, in ki sme poleg posadke prevažati do 12 potnikov;
ladja v razpremi je trgovska ladja, ki več kakor 30 dni ne opravlja gospodarskih dejavnosti iz ekonomskih razlogov ali zaradi svoje nesposobnosti za plovbo;
olje je vsako obstojno olje, posebno surova nafta, težko dizelsko olje in olje za mazanje, ne glede na to, ali se prevažajo na ladji kot tovor ali kot gorivo za pogon;
dolžina ladje je največja dolžina ladje, brez pritiklin;
akvatorij je vodni prostor, ki služi pristanišču;
ro-ro je plovilo s posebnimi prostori za vozila;
hitro potniško plovilo je plovilo, ki ima posebne tehnične lastnosti, zaradi katerih doseže visoke hitrosti. Določbe tega zakona, ki se uporabljajo za javne ladje, veljajo tudi za čolne, ki se uporabljajo za upravne namene. Določbe tehničnih pravil mednarodnih konvencij se v najnovejši različici objavijo na spletni strani ministrstva, pristojnega za pomorstvo, in Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Določbe tega zakona, ki veljajo za ladje, se uporabljajo tudi za čolne in plavajoče naprave, če tako določajo mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije. Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv Evropske unije: – Direktiva 2009/15/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne
aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (prenovitev) (UL L št. 131 z dne
2009, str. 47), zadnjič spremenjena z Izvedbeno direktivo Komisije 2014/111/EU z dne
decembra 2014 o spremembi Direktive 2009/15/ES v zvezi z določenimi kodeksi in povezanimi spremembami določenih konvencij in protokolov, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO) (UL L št. 366 z dne
2014, str. 83); – Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L št. 131 z dne
2009, str. 57), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L št. 123 z dne
2015, str. 55); – Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L št. 257 z dne
2014, str. 146); – Direktiva Sveta 97/70/ES z dne
decembra 1997 o vzpostavitvi usklajenega varnostnega režima za ribiška plovila dolžine 24 metrov in več (UL L št. 34 z dne
1998, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
marca 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom – Drugi del (UL L št. 87 z dne
2009, str. 109); – Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (prenovitev) (UL L št. 163 z dne
2009, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2010/36/EU z dne
junija 2010 o spremembi Direktive 2009/45/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL L št. 162 z dne
2010, str. 1); – Direktiva Sveta 98/41/ES z dne
junija 1998 o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih (UL L št. 188 z dne
1998, str. 35), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne
2008, str. 1); – Direktiva Sveta 1999/35/ES z dne
aprila 1999 o sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili (UL L št. 138 z dne
1999, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 131 z dne
2009, str. 114); – Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora (UL L št. 13 z dne
2002, str. 9), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne
2008, str. 1); – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/65/EU z dne
oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih, in o razveljavitvi Direktive 2002/6/ES (UL L št. 283 z dne
2010, str. 1); – Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L št. 208 z dne
2002, str. 10), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2014/100/EU z dne z dne
oktobra 2014 o spremembi Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (UL L št. 308 z dne
2014, str. 82); – Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
aprila 2003 o posebnih zahtevah glede stabilnosti ro-ro potniških ladij (UL L št. 123 z dne
2003, str. 22), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne
2008, str. 1); – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne
septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L št. 255 z dne
2005, str. 11), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
oktobra 2009 o spremembah Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L št. 280 z dne
2009, str. 52); – Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (prenovitev) (UL L št. 323 z dne
2008, str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo 2012/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2012 o spremembi Direktive 2008/106/ES o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (UL L št. 343 z dne
2012, str. 78); – Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 131 z dne
2009, str. 114) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/18/ES); – Direktiva 2009/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
aprila 2009 o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke (UL L št. 131 z dne
2009, str. 128); – Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave (UL L št. 131 z dne
2009, str. 132); – Direktiva Sveta 1999/63/ES z dne
junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjenim med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (FST) (UL L št. 167 z dne
1999, str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2009/13/ES z dne
februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L št. 124 z dne
2009, str. 30) in – Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 in njenega izvrševanja (UL L št. 329 z dne
2013, str. 1). 3.a člen Društva, ki delujejo na področjih, pomembnih za varnost pomorskega prometa ali drugih področjih pomorske politike, pridobijo status društva v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja društva, če razvijajo in izvajajo programe s področja preventive in varnosti v pomorskem prometu (usposabljanje, dodatno izobraževanje, izdaja gradiv, promocija, razprave, predstavitve s področja varnosti pomorskega prometa in podobno) ali nudijo brezplačno pravno pomoč na področju pomorstva. Status v javnem interesu lahko pridobijo tudi druge pravne osebe zasebnega prava, ki niso ustanovljene z namenom pridobivanja dobička in ki presežek prihodkov nad odhodki uporabljajo izključno za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti. Pravne osebe iz prejšnjega odstavka lahko pridobijo status v javnem interesu na področju varnosti pomorskega prometa ali drugem področju pomorske politike ob uporabi določb o statusu društva v javnem interesu, določenih s tem zakonom, in smiselni uporabi določb zakona, ki ureja društva. Minister, pristojen za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), status društvu ali pravni osebi iz drugega odstavka tega člena odvzame, če ta ne izpolnjuje pogojev te določbe, ali na njegovo oziroma njeno zahtevo. II. poglavje – SUVERENOST REPUBLIKE SLOVENIJE
člen Suverenost Republike Slovenije na morju se razteza prek njenega kopnega območja in njenih notranjih morskih voda na teritorialno morje Republike Slovenije, na zračni prostor nad njim, kakor tudi na morsko dno in podzemlje tega morja. Republika Slovenija lahko izvršuje svoje suverene pravice, jurisdikcijo in nadzor nad morsko površino, morskim vodnim stebrom, morskim dnom in morskim podzemljem onkraj meja državne suverenosti v skladu z mednarodnim pravom. Republika Slovenija skrbi za varstvo svojih notranjih morskih voda in teritorialnega morja pred onesnaženjem ter ohranja in pospešuje izboljšanje morskega okolja.
člen Notranje morske vode Republike Slovenije obsegajo vsa pristanišča, zalive ter sidrišče koprskega pristanišča, ki ga omejuje poldnevnik 13° 40' vzhodno in vzporednik 45° 35' severno.
člen Tuja trgovska ladja in tuja potniška ladja, sme vpluti v notranje morske vode Republike Slovenije zaradi vplovitve v pristanišče Republike Slovenije, namenjeno za mednarodni pomorski promet, tuja jahta in razvedrilo ali čoln pa tudi v druga pristanišča v skladu s predpisi, ki urejajo pomorsko plovbo. Tuja trgovska ladja sme pluti po notranjih morskih vodah zaradi vplovitve v pristanišče oziroma izplovitve iz pristanišča ter plovbe med pristanišči, odprtimi za mednarodni pomorski promet, po najkrajši običajni poti. Minister določi za ladje iz prejšnjega odstavka drug način plovbe po notranjih morskih vodah, če to zahtevajo interesi obrambe države ali varnost plovbe.
člen Prevoz blaga in potnikov iz enega slovenskega pristanišča v drugega (kabotažo) opravljajo domače osebe prosto, tuje osebe pa pod pogojem vzajemnosti.
člen Tuji vojaški ladji, tuji javni ladji, tuji jedrski ladji, tuji ribiški ladji in tuji znanstveno raziskovalni ladji je prepovedan prehod skozi notranje morske vode Republike Slovenije. Tuja vojaška ladja, tuja javna ladja, tuja vojaška jedrska ladja, tuja vojaška ladja z jedrskim orožjem, tuja ribiška ladja oziroma tuja znanstvenoraziskovalna ladja sme vpluti v notranje morske vode Republike Slovenije z namenom, da se tu mudi, če dobi za to prej dovoljenje, ki ga izda:
za tujo vojaško ladjo, tujo vojaško jedrsko ladjo in tujo vojaško ladjo z jedrskim orožjem – minister, pristojen za obrambo;
za tujo javno ladjo in tujo znanstvenoraziskovalno ladjo – minister, pristojen za notranje zadeve;
za tujo ribiško ladjo – minister, pristojen za ribolov. Obisk oziroma muditev v notranjih morskih vodah Republike Slovenije se ne sme dovoliti tuji vojaški ladji, ki s svojim obiskom ogroža varnost Republike Slovenije. Tuja znanstvenoraziskovalna ladja sme vpluti v notranje morske vode Republike Slovenije zaradi vplovitve v pristanišče Republike Slovenije, namenjeno za mednarodni pomorski promet brez predhodnega dovoljenja iz
točke drugega odstavka tega člena ob pogoju vzajemnosti ali če gre za znanstvenoraziskovalno ladjo, ki plove pod zastavo mednarodne organizacije, katere članica je Republika Slovenija.
člen V notranje morske vode Republike Slovenije smejo hkrati pripluti na obisk največ tri vojaške ladje iste državne pripadnosti. Obisk tuje vojaške ladje v notranjih morskih vodah Republike Slovenije ne sme trajati dlje kot deset dni. Slovensko pristanišče, namenjeno za obisk tuje vojaške ladje ali sestava vojaških ladij, je pristanišče Koper, ki je namenjeno za mednarodni javni promet. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena sme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v posameznih primerih, če to zahtevajo posebni interesi Republike Slovenije, dovoliti obisk tuje vojaške ladje, čeprav niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjih dveh odstavkov. Med obiskom v notranjih morskih vodah Republike Slovenije je lahko na tuji vojaški ladji vkrcana samo ladijska posadka in tiste druge osebe, za katere je izdal soglasje minister, pristojen za zunanje zadeve.
člen Vlada odpove muditev v slovenskih notranjih morskih vodah tuji vojaški ladji ali sestavu tujih vojaških ladij, če se ladja, njen čoln ali letalo oziroma njena posadka na kopnem ne ravna po določbah tega zakona in drugih predpisov Republike Slovenije, kot tudi v drugih opravičenih primerih.
člen Tuja ladja, ki se mora zaradi višje sile oziroma stiske na morju umakniti v notranje morske vode Republike Slovenije, mora o tem takoj obvestiti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo ta pa organ za notranje zadeve, ki je pristojen za nadzor državne meje.
člen Domače in tuje fizične in pravne osebe smejo v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije znanstveno raziskovati, proučevati, in meriti morje, morsko dno ali njegovo podzemlje ali opravljati druge podvodne dejavnosti samo na osnovi predhodnega dovoljenja, ki ga izda minister ob soglasju ministra, pristojnega za notranje zadeve, in ministra, pristojnega za obrambo, če za to obstoji interes Republike Slovenije. Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo pristojnim državnim organom posredovati podatke, ki so jih pridobile na ta način. Vlada predpiše pogoje glede varnosti ljudi in plovil ter varstva okolja, ki se morajo upoštevati ob izdaji dovoljenja iz prvega odstavka tega člena.
člen Teritorialno morje Republike Slovenije je morsko območje, ki se razteza od temeljne črte v smeri odprtega morja do njegove zunanje meje, dopustne po mednarodnem pravu oziroma do mejne črte, določene z mednarodno pogodbo. Temeljna črta je črta srednjega nivoja nizkih nižjih vod ali ravna črta, ki zapira vhod v zaliv. Pri določanju temeljne črte teritorialnega morja se kot del obale štejejo tudi najbolj izpostavljene stalne pristaniške zgradbe, ki so sestavni del pristaniškega sistema. Zunanja meja teritorialnega morja je državna meja Republike Slovenije na morju.
člen Pod pogoji, ki so predpisani s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, imajo ladje vseh držav pravico do neškodljivega prehoda skozi teritorialno morje Republike Slovenije. Neškodljiv prehod ladje pomeni plovbo skozi teritorialno morje Republike Slovenije brez vplovitve v notranje morske vode ali plovbo zaradi vplovitve v notranje morske vode oziroma zaradi izplovitve iz teh voda na odprto morje, če ne posega v red, mir ali varnost Republike Slovenije. Neškodljiv prehod iz drugega odstavka tega člena mora tuja ladja opraviti brez prekinitev in odlašanja. Tuja ladja, ki izkoristi pravico do neškodljivega prehoda, se sme ustaviti in zasidrati samo zaradi dogodkov, ki jih zahteva redna plovba oziroma višja sila in stiska na morju ali zaradi pomoči ljudem, ladjam ali letalom, ki so v nevarnosti ali stiski.
člen Za neškodljiv prehod po prejšnjem členu se ne šteje prehod tuje ladje skozi teritorialno morje Republike Slovenije, kadar ta ladja opravlja kakšno izmed naslednjih dejavnosti:
grožnjo s silo ali uporabo sile zoper suverenost, teritorialno celovitost in z Ustavo Republike Slovenije določeno pravno ureditev ali kakršnokoli drugo ravnanje, s katerim se kršijo načela mednarodnega prava;
kakršnokoli vajo ali urjenje z orožjem katerekoli vrste;
kakršnokoli zbiranje obvestil ali podatkov, ki utegne škodovati obrambi ali varnosti Republike Slovenije;
kakršnokoli propagandno dejavnost, ki škoduje obrambi ali varnosti Republike Slovenije;
vzletanje z ladje, pristajanje ali sprejemanje kakršnegakoli letala na ladjo;
lansiranje z ladje in spuščanje ali sprejemanje na ladjo kakršnekoli vojaške naprave;
vkrcanje ali izkrcanje tovora, denarja ali ljudi v nasprotju s carinskimi, davčnimi, zdravstvenimi ali drugimi predpisi Republike Slovenije ali predpisi o vstopu in muditvi tujcev v Republiki Sloveniji;
kakršnokoli dejavnost, ki onesnažuje morje ali okolje;
kakršenkoli ribolov ali ulov rib in drugih morskih organizmov v morju;
kakršnokoli raziskovanje, proučevanje ali merjenje;
kakršnokoli dejavnost zaradi neupravičenega in nedovoljenega vključevanja v katerikoli komunikacijski sistem ali kakšen drug sistem ali naprave Republike Slovenije;
kakršnokoli drugo dejavnost, ki ni v neposredni zvezi s prehodom.
člen Kadar je tuja ladja v teritorialnem morju Republike Slovenije, mora izobesiti zastavo državne pripadnosti, v notranjih morskih vodah pa tudi zastavo Republike Slovenije. Tuja ladja v razpremi se sme muditi v notranjih morskih vodah ali v teritorialnem morju Republike Slovenije pod pogoji, ki jih glede stanja ladje, pozicije in časa določi za vsak posamezen primer vlada. Ladja, ki ne zaprosi za dovoljenje za razpremo ali ne spoštuje pogojev, ki jih določi vlada, mora na zahtevo in pod pogoji Uprave Republike Slovenije za pomorstvo izpluti iz notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije. Če tega ne stori, jo lahko vlada proda na javni dražbi ali na drug najprimernejši način, kupnino pa po odbitju stroškov prodaje ladje položi za račun ladjarja pri pristojnem sodišču.
člen Tuji ribiški ladji je med prehodom skozi teritorialno morje Republike Slovenije prepovedan vsak ribolov ali ulov rib in drugih morskih organizmov v morju in na morskem dnu. Tuja ribiška ladja iz prejšnjega odstavka mora imeti vidne oznake ribiške ladje in mora pluti skozi teritorialno morje Republike Slovenije po najkrajši poti s hitrostjo, ki ni manjša od ekonomske, brez zaustavljanja ali sidranja, razen če je to nujno zaradi višje sile oziroma stiske na morju. Prvi in drugi odstavek tega člena se ne nanašata na ribiško ladjo, ki ima dovoljenje za ribolov v teritorialnem morju Republike Slovenije, dokler je v območju, v katerem je ribolov dovoljen. Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za tuje ribiške čolne.
člen Tuje vojaške ladje, tuji tankerji, tuje jedrske ladje in druge tuje ladje, ki prevažajo jedrske ali druge nevarne ali škodljive snovi, morajo pri neškodljivem prehodu skozi teritorialno morje Republike Slovenije uporabljati plovno pot, določeno s posebnim predpisom za te vrste ladij ali sisteme ločene plovbe na območju, kjer so ti sistemi določeni in predpisani ter izpolnjevati druge predpisane pogoje, ki se nanašajo na varnost plovbe, preprečevanje trčenja na morju in varstvo morskega okolja pred onesnaženjem. Država tuje vojaške ladje mora o namenu neškodljivega prehoda svoje vojaške ladje skozi teritorialno morje Republike Slovenije obvestiti po diplomatski poti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve najmanj 24 ur pred vplovitvijo v teritorialno morje Republike Slovenije.
člen Tuja podmornica in druga tuja podvodna plovila morajo med prehodom skozi teritorialno morje Republike Slovenije pluti na morski površini in imeti izobešeno zastavo svoje države.
člen Minister, pristojen za obrambo, lahko s soglasjem ministra, pristojnega za notranje zadeve, in ministrom določi kot nujen varnostni ukrep cono v teritorialnem morju Republike Slovenije, skozi katero je prehod tujih ladij začasno ustavljen ali omejen. Akt o mejah cone iz prvega odstavka tega člena s potrebnimi podatki se objavi v obvestilih za pomorščake, ki jih izda pomorski organ pristojen za Sredozemlje.
člen Če se tuja vojaška ali tuja javna ladja ne ravna po določbah
do
člena tega zakona o neškodljivem prehodu ter ne upošteva poziva, ki ji je bil dan, naj se ravna po teh predpisih, pooblaščeni organi za nadzor državne meje od nje zahtevajo, naj nemudoma zapusti teritorialno morje Republike Slovenije.
člen Tuja ladja se preganja, če pristojni organ utemeljeno sumi, da je ladja, njen čoln ali čoln, ki dela skupaj z njo, kršil ta zakon ali druge slovenske predpise. Pregon tuje ladje se sme začeti samo, če se ladja, njen čoln ali čoln, ki dela skupaj z njo, nahaja v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije in če se ne ustavi, ko ji je z razdalje, ki omogoča sprejem poziva, dan za to optični ali zvočni poziv. Pregon tuje ladje se sme nadaljevati po splošno priznanih pravilih mednarodnega prava, če ni bil prekinjen, vse dokler ladja ne vplove v teritorialno morje svoje ali katere druge države. Preganjati jo smejo samo ladje ali letala organa, pooblaščenega za nadzor državne meje. Za začetek pregona ni nujno, da je ladja ali letalo, ki preganja, v teritorialnem morju Republike Slovenije. Tuja ladja, zajeta pri pregonu, se izroči pristojnemu organu v najbližjem pristanišču Republike Slovenije.
člen Nadzor nad izvajanjem določb tega poglavja opravlja policija, razen nad
členom tega zakona, ki ga opravlja tudi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. DRUGI DEL – VARNOST PLOVBE I. poglavje – SKUPNE DOLOČBE
člen Varnost plovbe po tem zakonu se zagotavlja z določanjem pogojev, ki jih morajo izpolnjevati plovne poti v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah, objekti za varnost plovbe, pristanišča, sidrišča, ladje in člani ladijske posadke ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati plovila in plavajoče naprave ter posadke na njih. Z namenom zagotoviti varnost plovbe zagotavlja Republika Slovenija hidrografske dejavnosti v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah v skladu z mednarodnimi konvencijami.
člen Osebe, ki opravljajo prevoz v javnem prometu, izkoriščajo pristanišče ali skrbijo za vzdrževanje in zaznamovanje plovnih poti v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije so dolžne:
organizirati kontrolo nad izvajanjem nalog, ki se nanašajo na varnost plovbe;
trajno izvajati kontrolo nad varnostjo plovbe;
voditi predpisane podatke, ki so pomembni za varnost plovbe;
voditi dokumente in zbrati podatke o pomorščakih, ki so vkrcani na ladjah, o njihovih izkušnjah, usposabljanju, zdravstveni sposobnosti in sposobnosti za dodeljene dolžnosti in dela na ladji. Družba, ki upravlja ladje, za katere velja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 336/2006 z dne
februarja 2006 o izvajanju Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3051/95, (UL L št. 64, z dne
2006, str. 1), mora zagotavljati varno upravljanje ladij v skladu z določbami te uredbe.
člen Uprava Republike Slovenije za pomorstvo je pristojna za: – posamezne naloge v zvezi z razvojem pristaniške infrastrukture, ki je v lasti Republike Slovenije; – nadzor nad varnostjo plovbe, nad izvajanjem reda v pristaniščih in preostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda; – organiziranje radijske službe bedenja ter službe spremljanja ter nadzora plovbe; – izdajanje dovoljenj za obratovanje pristanišč; – urejanje pomorskega prometa; – strokovni nadzor nad rednim vzdrževanjem objektov za varnost plovbe in plovnih poti, nad rednim vzdrževanjem pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet ter nad rednim zbiranjem odpadkov s plovil; – izdajanje soglasij za gradnjo in obnovo objektov na obali ali v morju z vidika varnosti plovbe; – izdajanje dovoljenj za vodne prireditve in druge aktivnosti na vodi v območju pristanišča; – izdajanje pilotskih izkaznic in vodenje registra pilotov; – odrejanje obvezne pilotaže ter obvezne vleke plovil in določanje potrebnega števila vlačilcev za izvajanje vleke, gašenje in reševanje; – izdajanje dovoljenj ladjam za poskusno vožnjo; – ugotavljanje sposobnosti čolnov dolžine do 12 metrov za plovbo; – ugotavljanje usposobljenosti oseb za upravljanje čolnov in ladij, izdajanje ustreznih listin, izvajanje strokovnih izpitov ter izdajanje pomorskih knjižic in vodenje evidenc o izdanih listinah; – izdajanje dovoljenj za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na morsko dno, izdajanje dovoljenj za dviganje potopljenih stvari; – sprejemanje zapisnika o rojstvu, smrti in sprejeti izjavi poslednje volje, ki jih sestavi poveljnik ladje; – vodenje ladijskega registra in vodenje vpisnika morskih čolnov ter potrjevanje ladijskih knjig; – izdajanje dovoljenj za prosti promet z obalo in izdajanje dovoljenj za odhod ladje; – pobiranje pristojbine za uporabo objektov za varnost plovbe; – izvajanje iskanja in reševanja na morju v skladu z veljavnimi predpisi; – vodenje koordinacije državnih organov, ki izvajajo pristojnosti na morju. Izvajanje nalog iz zadnje alineje prvega odstavka tega člena določi vlada z uredbo. 26.a člen Uprava Republike Slovenije za pomorstvo ima svoj znak in zastavo, katerih obliko in barvo določi vlada. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo za prispevek k razvijanju in izboljšanju varnosti pomorske plovbe ter za sodelovanje in pomoč pri iskanju in reševanju na morju podeljuje uslužbencem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom in drugim pravnim osebam ter posameznikom priznanja. Vrste priznanj in postopek podeljevanja priznanj predpiše minister. 26.b člen Evidence o izdanih listinah iz
člena tega zakona, ki jih vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, so: – evidenca o pomorskih knjižicah, – register pilotov, – evidenca potrdil o usposobljenosti za upravljanje s čolni, – evidenca pooblastil, ki se ne izdajo na podlagi mednarodnih konvencij, – evidenca pooblastil, potrdil in overitev o priznanju, ki se izdajajo na podlagi mednarodnih konvencij. Osebni podatki v evidenci iz prve alineje prejšnjega odstavka se obdelujejo za namene preverjanja istovetnosti imetnika pomorske knjižice. Osebni podatki v evidencah iz druge do pete alineje prejšnjega odstavka se obdelujejo za namen spremljanja imetnikov in njihove pravice do opravljanja pomorske pilotaže, upravljanja plovil oziroma del na ladji. Osebni podatki v evidencah in registrih iz prejšnjega odstavka se obdelujejo tudi zaradi njihovega posredovanja organom in organizacijam, ki imajo za izvajanje zakonsko določenih nalog te podatke pravico obdelovati. Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka se vodi evidenca o osebah, ki so jim bile izdane listine, oziroma pomorščakih. Evidenca o pomorskih knjižicah obsega naslednje podatke: osebno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo, spol, višino ter barvo las in oči, stalno oziroma začasno prebivališče, datum izdaje in veljavnosti ter serijsko številko pomorske knjižice. Register pilotov obsega naslednje podatke: osebno ime, EMŠO, datum in kraj rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče, številko in datum vloge, datum izpita, uspeh, dosežen na izpitu, datum izdaje in veljavnosti ter serijsko številko pilotske izkaznice, podatke o odvzemu pilotske izkaznice, podatke o preklicu pilotske izkaznice zaradi izgube, kraje ali uničenja, območje pilotaže in podatke za stike (naslov, elektronski naslov in telefonska številka). Podatki o osebnih imenih pilotov z veljavnimi pilotskimi izkaznicami, o območjih pilotaže in njihovi podatki za stike so javni. Evidenca o listinah o usposobljenosti za upravljanje s čolni in evidenca pooblastil, ki se ne izdajajo v skladu z mednarodnimi konvencijami, obsega naslednje podatke: osebno ime, EMŠO, datum in kraj rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče, državljanstvo, številko in datum vloge, vrsta in datum izpita, uspeh, dosežen na izpitu, datum izdaje in serijsko številko listine, podatke o preklicu listine zaradi izgube, kraje ali uničenja, o odvzemu listine in izrečenih ukrepih prepovedi vožnje motornega vozila. Evidenca o listinah o usposobljenosti za upravljanje s čolni vsebuje tudi fotografijo. Evidenca pooblastil, potrdil in overitev o priznanju, ki se izdajajo na podlagi mednarodnih konvencij, obsega naslednje podatke: osebno ime, datum rojstva, spol, stalno ali začasno prebivališče, državljanstvo, vrsta listine, številka, služba in morebitne omejitve, datum izdaje, veljavnost, datum zadnje obnovitve, začasni ali trajni odvzem, preklic listine zaradi izgube, kraje ali poškodovanja, zapisi o spremembah pooblastila in datum spremembe ter datum opravljanja izpita za pridobitev pooblastila ali potrdila. Ob soglasju stranke se v evidenci iz tega odstavka zajame in shrani skenirana kopija lastnoročnega podpisa stranke za potrebe izdaje pooblastil po Mednarodni konvenciji o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov, 1978 (Uradni list SFRJ – MP, št. 3/84, v nadaljnjem besedilu: konvencija STCW). Zajem ne vključuje biometričnih lastnosti podpisa. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo zagotovi pristojnim organom v državah članicah EU in drugih pogodbenicah konvencije STCW ter družbam, ki upravljajo ladje, podatke o statusu pooblastil in overitev o priznanju ter oprostitvah, ki jih potrebujejo zaradi preverjanja verodostojnosti in veljavnosti pooblastil, overitev ali oprostitev, izdanih poveljnikom ladij in častnikom v skladu s pravili V/1–1 in V/1–2 iz Priloge I konvencije STCW, ki so jim jih pomorščaki predložili za priznanje na podlagi pravila I/10 konvencije STCW ali za pridobitev zaposlitve na ladji. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izda na zahtevo države pogodbenice STCW pisno potrdilo o verodostojnosti ali pisno zavrne verodostojnost pooblastil, overitve o priznanju ali katerih koli drugih listinskih dokazil o usposabljanju, ki so bila izdana v Republiki Sloveniji. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo Evropski komisiji letno v elektronski obliki zagotovi podatke, registrirane do
decembra prejšnjega leta, iz Priloge V Direktive 2008/106/ES. Ti podatki se posredujejo le za statistične analize. Za zagotovitev varstva osebnih podatkov Uprava Republike Slovenije za pomorstvo vse osebne podatke iz prejšnjega odstavka posreduje v anonimni obliki, kar stori s programsko opremo, ki jo zagotovi ali odobri Evropska komisija, in zagotovi, da so merila za zbiranje, posredovanje, hrambo, analiziranje in širjenje podatkov oblikovana tako, da je mogoče izvesti statistično analizo. Evidence in registri iz devete, trinajste in šestnajste alineje prvega odstavka
člena tega zakona se za namen pridobivanja točnih in ažurnih podatkov povežejo s Centralnim registrom prebivalstva, Evidenco vozniških dovoljenj, Registrom davčnih zavezancev in evidencami po predpisih o šolstvu za prevzem naslednjih podatkov: osebno ime, EMŠO, davčna številka, datum in kraj rojstva, državljanstvo, prebivališče, območje dvojezičnosti, zaposlitev, šolska izobrazba in vozniško dovoljenje z omejitvami. Vloga za izdajo listin iz tega člena mora vsebovati vse podatke, ki se vodijo v evidencah o izdanih listinah, razen podatka o EMŠO, če je stranka tujec, ki nima EMŠO. Vloga za izdajo listin iz devete in trinajste alineje prvega odstavka
člena tega zakona mora vsebovati tudi dve fotografiji. Podatki za stike se pridobivajo iz vlog na podlagi pisnega soglasja subjekta. Zaradi zagotovitve varnosti pravnega prometa so na spletni strani Uprave Republike Slovenije za pomorstvo javno dostopni podatki o izgubljenih, uničenih in ukradenih listinah iz tega člena: organ, pristojen za izdajo listine, serijska številka, datum izdaje in veljavnosti, datum naznanitve pogrešitve, uničenja ali kraje. II. poglavje – PLOVNE POTI
člen Plovna pot v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije je pas na morju, ki je dovolj globok in dovolj širok za varno plovbo ladje in je po potrebi zaznamovan z objekti za varnost plovbe. Objekti za varnost plovbe na plovnih poteh v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije so svetilniki, obalne luči, boje in druga znamenja, signalne in radijske postaje, optične, zvočne, električne, elektronske, radarske in druge naprave za varno plovbo po morju, plovnih poteh in v pristaniščih. Kadar je zaradi gostega prometa ali naravnih danosti za zagotovitev varnosti plovbe potrebno, lahko minister določi režim ločene plovbe, tako da se smer plovbe ladij določi s signalnimi bojami, radarskimi odbojniki in drugimi oznakami. Shematični prikaz take plovne poti, za katero velja režim ločene plovbe, se vriše na pomorske karte, opiše v priročnikih in navodilih za pomorščake.
člen Plovnost plovnih poti v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije je treba vzdrževati tako, da se na njih postavlja objekte za varnost plovbe in zagotavlja njihovo pravilno delovanje.
člen Investitor, lastnik ali uporabnik objektov ali sredstev, ki pomenijo stalne ali začasne ovire na plovni poti (mostovi, kabli, potopljeni objekti ipd.) mora v roku, ki ga določi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, postaviti in vzdrževati luči in znamenja za zaznamovanje teh ovir. Če oseba iz prejšnjega odstavka ne postavi predpisane luči ali drugega znamenja ali če postavljene luči ali drugega znamenja ne vzdržuje v dobrem stanju, stori to na njen račun oseba, ki skrbi za vzdrževanje in zaznamovanje plovne poti, na zahtevo Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Oseba iz prvega odstavka tega člena mora o oviri takoj obvestiti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo, ki podatke o oviri objavi v obvestilih za pomorščake, ki jih izda pomorski organ, pristojen za Sredozemlje.
člen Za uporabo objektov za varnost plovbe na pomorskih plovnih poteh plačujejo lastniki oziroma uporabniki plovil pristojbino. Pristojbino iz prejšnjega odstavka plačujejo zavezanci Upravi Republike Slovenije za pomorstvo. Pristojbina za uporabo objektov za varnost plovbe je prihodek državnega proračuna. Upravljalec pristanišča, ki oddaja privez jahti ali čolnu, ki nista vpisana v slovenski ladijski register, mora pobirati mesečno ali letno pristojbino in jo odvajati hkrati s plačilom priveza za plovilo. Upravljalec pristanišča iz prejšnjega odstavka mora pobirati in odvajati pristojbino tudi, če jahti ali čolnu ne zaračunava plačila svojih storitev. Upravljalec pristanišča nakazuje pobrano pristojbino na poseben račun, namenjen pristojbini za uporabo objektov za varnost plovbe, do
dne v mesecu za pretekli mesec in mora hkrati predložiti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo mesečno poročilo, iz katerega mora biti razvidno število zavezancev in znesek pobrane pristojbine. Minister določi višino pristojbine za uporabo objektov za varnost plovbe ter pogoje in način plačila.
člen Obalne radijske postaje opravljajo radijsko službo za varstvo človekovega življenja in varnost plovbe na morju. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo zagotovi radijsko službo bdenja ter službo spremljanja in nadzora pomorske plovbe v teritorialnem morju Republike Slovenije. Plovila, ki imajo radijsko postajo, morajo med plovbo organizirati službo bdenja v skladu s predpisi o radijskem prometu. II.a poglavje – HIDROGRAFSKA DEJAVNOST 31.a člen Hidrografska dejavnost obsega hidrografsko izmero morja, temeljne in obalne črte, hidrografski monitoring, hidrografske meritve objektov in pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju, upravljanje, zbiranje, vodenje, vzdrževanje, obdelavo in objavo pridobljenih hidrografskih podatkov ter pomorsko kartografijo in objavo hidrografskih publikacij. 31.b člen Za izvajanje hidrografske dejavnosti je odgovorno ministrstvo, pristojno za pomorstvo. Naloge hidrografske dejavnosti v skladu z 31.c členom tega zakona izvaja Geodetski inštitut Slovenije po programu hidrografske dejavnosti. Program hidrografske dejavnosti pripravi ministrstvo, pristojno za pomorstvo, v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije. Program hidrografske dejavnosti je na predlog ministra vključen v program del inštituta in je sestavni del letnega programa državne geodetske službe po zakonu, ki ureja geodetsko dejavnost. V programu hidrografske dejavnosti se podrobneje določi naloge hidrografske dejavnosti in predvideno višino sredstev za njihovo izvajanje. Delo Geodetskega inštituta Slovenije na področju hidrografske dejavnosti nadzira ministrstvo, pristojno za pomorstvo. 31.c člen Geodetski inštitut Slovenije kot javno službo na področju hidrografske dejavnosti izvaja naslednje naloge:
organizacijo izvedbe in nadzora hidrografskih izmer morja, obalne in temeljne črte, hidrografskega monitoringa in hidrografskih meritev objektov ter pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju;
zbiranje, vodenje, vzdrževanje, obdelavo in objavo hidrografskih podatkov, pomorskih kart in hidrografskih publikacij;
vodenje, izdelavo, izdajanje, vzdrževanje in distribucijo pomorskih kart v klasični in elektronski obliki;
distribucijo hidrografskih podatkov uporabnikom;
pripravo hidrografskega gradiva za obvestila pomorščakom in izdajanje slovenskih obvestil za pomorščake;
izvedbo raziskovalnih in razvojnih nalog ter drugih strokovno-tehničnih nalog v zvezi s hidrografsko dejavnostjo in
strokovno-tehnično sodelovanje s hidrografskimi uradi drugih držav. Geodetski inštitut Slovenije zagotovi, da so naloge iz prejšnjega odstavka izvedene v skladu s standardi Mednarodne hidrografske organizacije (IHO). 31.č člen Materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na avtorskih delih, ki jih izdela Geodetski inštitut Slovenije med izvajanjem javne službe na podlagi tega zakona, se z nastankom avtorskega dela prenesejo na Republiko Slovenijo. O izvrševanju teh pravic odloča minister. 31.d člen Hidrografski podatki so izvorni hidrografski podatki in hidrografski originali. Izvorni hidrografski podatki so vsi podatki, pridobljeni z izmero morja, temeljne in obalne črte, hidrografskim monitoringom in hidrografskimi meritvami objektov ter pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju. Izvorni hidrografski podatki o površini, globini in strukturi morskega dna in objektov na morskem dnu so strateškega obrambnega interesa in niso javni. Pravico do pridobivanja in dostopa do zbranih izvornih hidrografskih podatkov strateškega obrambnega interesa imajo samo pristojne osebe ministrstva, pristojnega za obrambo, za potrebe opravljanja svojih nalog, druge osebe pa samo s soglasjem ministra, pristojnega za obrambo. Izvorne hidrografske podatke strateškega obrambnega interesa hrani Geodetski inštitut Slovenije. Hidrografski originali so zbirka procesiranih izvornih hidrografskih podatkov, potrebnih za zagotavljanje varnosti plovbe. Hidrografski originali so javni podatki. Podrobnejši način pridobivanja, hranjenja, zbiranja, upravljanja in vzdrževanja izvornih hidrografskih podatkov in hidrografskih originalov predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo. III. poglavje – PRISTANIŠČA
Splošno
člen Pristanišče je vodni in priobalni prostor, ki obsega sidrišče, grajene ali negrajene dele obale, valolome, naprave in objekte, ki so namenjeni za privezovanje, za zasidranje in varstvo ladij, za izgradnjo in vzdrževanje plovil, vkrcevanje in izkrcevanje oseb in tovora, skladiščenje in druga opravila z blagom, proizvodnjo, oplemenitenje, kontrolo in dodelavo blaga in za druge gospodarske aktivnosti, ki so s temi dejavnostmi v medsebojni gospodarski, prometni ali tehnološki zvezi. Grajeni deli obale, namenjeni za privezovanje ladij, vkrcavanje in izkrcavanje oseb in tovora, so operativne obale. Grajene obale, akvatorij, valolomi, pristopi na pomole, naprave za privezovanje, dovozne poti, železniški tiri, vhodi, ograje, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, elektroinstalacije, razsvetljava, drugi objekti, ki po namenu služijo varnosti plovbe in varnemu privezu ter nemotenemu izvajanju pristaniških dejavnosti in drugih aktivnosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, ter telekomunikacijske instalacije so pristaniška infrastruktura. Pristaniška infrastruktura brez akvatorija je last Republike Slovenije oziroma lokalne skupnosti ali oseb zasebnega prava. Republika Slovenija oziroma lokalna skupnost prepusti upravljanje, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture iz prejšnjega odstavka upravljalcu pristanišča s podelitvijo koncesije. Dovozne poti, železniški tiri, vhodi, ograje, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, elektro instalacije, razsvetljava in telekomunikacijske instalacije na območju koprskega tovornega pristanišča, predstavljajo vložek premoženja Republike Slovenije v osnovni kapital Luke Koper, d.d.. Luka Koper d.d. mora ohranjati osnovno funkcijo teh objektov kot del pristaniške infrastrukture. Pristaniška infrastruktura se uporablja za namen, kateremu služi in ne more biti del stečajne mase. Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč znotraj pristanišča ali pristaniške infrastrukture.
člen Usmeritve za trajnostni razvoj pomorstva in zagotavljanje varnosti pomorskega prometa se določijo z nacionalnim programom razvoja pomorstva Republike Slovenije, ki ga na predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije, in strategijo razvoja prometa Republike Slovenije, ki jo sprejme vlada.
člen Razvoj pristaniške infrastrukture načrtuje upravljalec pristanišča s programom razvoja pristanišča, ki mora biti usklajen z nacionalnim programom in strategijo razvoja prometa iz prejšnjega člena tega zakona in na katerega mora predhodno pridobiti soglasje vlade.
člen Pristanišča so: – pristanišča, namenjena za javni promet; – pristanišča za posebne namene; – vojaška pristanišča. Pristanišča, namenjena za mednarodni javni promet in vojaška pristanišča ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, določi vlada. Ostala pristanišča določi organ lokalne skupnosti, na območju katere leži pristanišče. Organ, ki določa vrsto pristanišča, lahko določi, da se del pristanišča odredi za posebne namene.
člen Pristanišče, namenjeno za javni promet, je tisto, v katerem se izvajajo javni prevoz potnikov in blaga v pomorskem prometu in s tem povezane pristaniške dejavnosti. Pristanišče, namenjeno za javni promet, je lahko odprto za domači ali za mednarodni promet ali za domači in mednarodni promet. Šteje se, da so pristanišča, ki so po tem zakonu odprta za mednarodni promet, odprta tudi za domači promet.
člen Pristanišča za posebne namene so: – športna pristanišča; – turistična pristanišča (marine); – krajevna pristanišča; – druga pristanišča.
člen Turistično pristanišče (marina) je pristanišče, namenjeno za pristajanje, shranjevanje, prezimovanje in oskrbovanje ladij, namenjenih za šport in razvedrilo in čolnov. Športno pristanišče je pristanišče, namenjeno za športne dejavnosti. Krajevno pristanišče je namenjeno privezu in shranjevanju plovil, ki je organizirano v obliki komunalnih privezov, mestnega pristanišča, lokalnega pristanišča ali mandrača. Druga pristanišča so pristanišča, ki jih za opravljanje svoje dejavnosti uporabljajo gospodarski subjekti, niso pa namenjena javnemu prometu.
člen Pristanišča smejo biti odprta za javni promet ali za posebne namene, če je Uprava Republike Slovenije za pomorstvo pred tem ugotovila, da so izpolnjeni predpisani pogoji za varnost plovbe v pristanišču in varen privez plovil. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izda po ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka in če je za pristanišče pridobljeno uporabno dovoljenje, dovoljenje za odprtje pristanišča za javni promet ali za posebne namene (obratovalno dovoljenje). Dovoljenje se izda na pisno vlogo investitorja oziroma upravljalca pristanišča. Upravljalec pristanišča mora nemudoma obvestiti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo izdano obratovalno dovoljenje. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v celoti ali delno prekliče veljavnost obratovalnega dovoljenja, če ugotovi, da pristanišče ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz prvega odstavka tega člena. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe iz tega odstavka. Pogoje za varnost plovbe v pristanišču in varen privez plovil predpiše minister.
Pristaniška dejavnost
člen Pristaniška dejavnost je vkrcevanje in izkrcevanje tovora, vstopanje in izstopanje potnikov, skladiščenje, sortiranje, dodelava in oplemenitenje blaga, oskrba ladij in prevoznih sredstev ter njihovih posadk in potnikov, pristaniška pilotaža in vleka ladij ter druge gospodarske dejavnosti, vključno z industrijsko proizvodnjo, ki omogočajo popolnejše in gospodarnejše izkoriščanje pristanišča oziroma njegovih objektov in opreme.
člen Upravljalec pristanišča mora organizirati delovanje pristanišča tako, da zagotavlja varno plovbo in varstvo okolja in voda in zaščito pristanišča ter zagotavlja dejavnosti, ki so potrebne za nemoteno delovanje pristanišča, za katerega je pristanišče namenjeno (pilotaža, vleka plovil, izvajanje prekladalnih storitev ter podobno). 41.a člen Med stavko morajo pristaniški delavci v skladu s predpisi o varnosti pomorskega prometa ter zaščiti na ladjah in v pristaniščih, zagotavljati minimalni obseg pristaniških storitev, s katerim se zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja, ter pretovor živih živali, hitro pokvarljivega blaga in nevarnega tovora.
člen Upravljalec pristanišča, ki je odprto za javni promet, mora omogočiti vsaki osebi pod enakimi pogoji uporabo operativnih obal, valolomov in drugih objektov v pristanišču, glede na njihov namen in v mejah razpoložljivih zmogljivosti, če ni v tem zakonu drugače določeno. Upravljalec pristanišča, ki ni odprto za javni promet, vendar izpolnjuje pogoje, da se vanj zatečejo plovila ob elementarnih nesrečah, mora pod pogoji iz prejšnjega odstavka zagotoviti uporabo pristanišča kot objekta za varnost plovbe, dokler trajajo naravne nesreče.
Gospodarska javna služba
člen Na področju pomorskega prometa se v pogojih gospodarske javne službe izvajajo naslednje storitve: – redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet; – redno zbiranje odpadkov s plovil; – redno vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti; – pomorska pilotaža; – obvezna vleka plovil. Gospodarska javna služba iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka je obvezna gospodarska javna služba. Gospodarska javna služba iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka je izbirna gospodarska javna služba in se izvaja samo v koprskem tovornem pristanišču.
člen Gospodarska javna služba na področju pomorskih dejavnosti koprskega tovornega pristanišča so naslednje storitve: – redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet; – redno zbiranje odpadkov s plovil; – redno vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti; – pomorska pilotaža; – obvezna vleka plovil. Izvajanje gospodarske javne službe iz tega člena zagotavlja Republika Slovenija. Pomorsko pilotažo in obvezno vleko plovil zagotavlja Republika Slovenija kot izbirno gospodarsko javno službo. Kadar se pomorska pilotaža in obvezna vleka plovil izvajata kot gospodarska javna služba, drugi izvajalci na območju izvajanja gospodarske javne službe teh storitev ne smejo opravljati. Republika Slovenija zagotavlja izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe in plovnih poti tudi v drugih pristaniščih, namenjenih za javni promet, krajevnih pristaniščih, vojaških pristaniščih in izven območij naštetih pristanišč, razen pristanišč iz drugega odstavka
člena tega zakona.
člen Lokalne skupnosti, na območju katerih ležijo pristanišča, razen pristanišča iz prejšnjega člena tega zakona, zagotavljajo gospodarsko javno službo na področju pomorskih dejavnosti za naslednje storitve: – redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet; – redno zbiranje odpadkov s plovil. Lokalne skupnosti zagotavljajo tudi izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe in plovnih poti v marinah in športnih pristaniščih.
člen Izvajalec gospodarske javne službe na področju pomorskih dejavnosti: – z rednim vzdrževanjem pristaniške infrastrukture zagotavlja takšno stanje te infrastrukture, da je v celoti zagotovljen njen namen; – skrbi za vsakodnevno zbiranje odpadkov s plovil; – redno vzdržuje objekte za varnost plovbe in plovne poti v takšnem stanju, da ti v celoti zagotavljajo funkcijo, kateri so namenjeni; – zagotavlja stalno in nemoteno izvajanje pomorske pilotaže; – zagotavlja stalno in nemoteno izvajanje obvezne vleke plovil.
člen Gospodarska javna služba na področju pomorskih dejavnosti se zagotavlja v naslednjih oblikah: – z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava; – v javnem podjetju; – v režijskem obratu. Akt o oblikah in načinu izvajanja gospodarske javne službe sprejme vlada za tiste storitve, ki jih zagotavlja Republika Slovenija in pristojni organ lokalne skupnosti za tiste, ki jih zagotavlja lokalna skupnost. Kadar se gospodarski javni službi pomorska pilotaža ali obvezna vleka plovil zagotavljata z dajanjem koncesij, vlada s koncesijskim aktom med drugim določi najvišje cene za storitev pomorske pilotaže in za storitev obvezne vleke plovil ter dobo podelitve koncesije, ki ne sme biti daljša od 15 let.
Financiranje gospodarske javne službe
člen Gospodarske javne službe iz
člena tega zakona se financirajo zlasti iz naslednjih virov: – pristojbine za uporabo pristanišča, – ladijske ležnine, – pristojbine za privez, – cene za storitev zbiranja in odvoza odpadkov s plovil, – cene za storitev pomorske pilotaže, – cene za storitev obvezne vleke plovil, – proračuna. Pristaniške pristojbine in cene za storitve iz prejšnjega odstavka, se plačujejo izvajalcu gospodarske javne službe, ki jih evidentira kot del prihodkov iz naslova opravljanja gospodarske javne službe na področju pomorskega prometa oziroma pristaniških storitev. Izvajalec gospodarske javne službe mora ločeno voditi računovodsko evidenco glede obračuna stroškov in prihodkov iz prvega odstavka tega člena. Razlika med stroški izvajanja gospodarske javne službe in prihodki iz naslova pristojbin se nakazujejo v proračun.
člen Glede uporabe pristanišč, ki so odprta za mednarodni javni promet, in glede plačevanja pristaniških pristojbin, so tuje ladje ob pogoju vzajemnosti izenačene s slovenskimi.
člen Pristojbino za uporabo pristanišča plača plovilo za vkrcevanje in izkrcevanje potnikov in tovora in sicer od vsakega vkrcanega oziroma izkrcanega potnika oziroma v določenem znesku od vsake tone ali druge primerne količinske enote vkrcanega ali izkrcanega tovora ali od velikosti plovila (dolžine oziroma nosilnosti plovila).
člen Ladijsko ležnino plačuje plovilo za uporabo obale ali pristaniškega vodnega prostora v kakršenkoli namen, razen za vkrcevanje ali izkrcevanje potnikov in tovora. Kadar plovilo uporablja samo pristaniški vodni prostor, plača zmanjšano ležnino.
člen Pristojbino za privez plačujejo plovila, ki trajno ali začasno uporabljajo privez.
člen Domače in tuje vojaške ladje in ladje, na katerih so vodje držav ter ladje ali čolni, ki se uporabljajo za upravne namene, ne plačajo pristaniških pristojbin.
člen Pristaniških pristojbin ne plačajo plovila, kadar pristanejo v pristanišču zaradi reševanja brodolomcev, smrti ali bolezni oseb na ladji ter nudenja zdravniške pomoči osebam na ladji, vendar le za čas, ki je nujen za izvršitev potrebnih dejanj.
člen Pristaniške pristojbine so lahko glede na naravo storitev pogodbeno določene pavšalno (mesečno, letno).
člen Pristaniške pristojbine morajo biti javno objavljene. Minister daje soglasje k pristaniškim pristojbinam, ki se plačujejo izvajalcu gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, ki jo zagotavlja Republika Slovenija, pred njihovo objavo. Minister izda soglasje k pristojbinam, ki po obsegu, vrsti in višini zagotavljajo nemoteno izvajanje storitev gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet. Kadar je v tem zakonu določeno, da je zavezanec za plačilo plovilo, ladja ali čoln, se šteje, da je zavezanec ladjar oziroma lastnik ali uporabnik čolna. IV. poglavje – RED V PRISTANIŠČIH IN DRUGIH DELIH TERITORIALNEGA MORJA
člen Uprava Republike Slovenije za pomorstvo opravlja stalen nadzor nad izvajanjem reda v pristaniščih in preostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda, varnostjo plovbe, opravljanjem pomorskega prometa in vzdrževanjem objektov za varnost plovbe in plovnih poti. Za opravljanje nalog nadzorstva iz prejšnjega odstavka so pooblaščeni pristaniški nadzorniki pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo. Pristaniški nadzornik je lahko oseba, ki ima najmanj srednjo pomorsko izobrazbo prometne smeri, opravljen strokovni izpit za naziv častnik, zadolžen za krovno stražo na ladjah z bruto tonažo 500 ali več ali častnik stroja zadolžen za stražo v strojnici na ladji s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več in opravljen izpit iz poznavanja splošnega upravnega postopka. Pristaniški nadzornik ima predpisano uniformo in službeno izkaznico, ki jo izda predstojnik Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Način in pogoje nošenja uniforme, službene oznake in obrazec službene izkaznice predpiše minister. Minister predpiše pogoje za opravljanje varnega prometa in vzdrževanje reda v pristaniščih in ostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda na območju Republike Slovenije. Ministrstvo, pristojno za obrambo, opravlja nadzor nad izvajanjem reda v vojaškem pristanišču. 57.a člen Pristaniški nadzorniki ter pomorski inšpektorji morajo v primeru stavke zagotavljati varnost pomorskega prometa ter zaščito na ladjah in v pristaniščih v skladu z določbami tega zakona in drugimi predpisi, ki urejajo stavko, ter kolektivno pogodbo.
člen Nadzorstvo nad varnostjo plovbe, ki ga izvajajo pristaniški nadzorniki pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo, obsega nadzorstvo nad:
člani posadke čolnov;
prevozom oseb in blaga s čolni;
izvajanjem plovbnega režima plovil;
čolni glede njihove sposobnosti za plovbo;
vzdrževanjem in zaznamovanjem plovnih poti v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije in stanjem objektov za varnost plovbe na njih;
plavajočimi napravami, glede varnosti za njihovo uporabo in glede njihove plovne sposobnosti;
izvajanjem pilotaže in obvezne vleke ladij. Pristaniški nadzornik ima pravico zahtevati in dobiti na vpogled dokumente, ki se nanašajo na čoln, in dokumente oseb, ki upravljajo s čolnom. Pristaniški nadzornik ima prost dostop do obale zaradi izvajanja svojih pristojnosti. V primeru ugotovitve prekrška iz
točke prvega odstavka
člena, ki ga stori oseba iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, iz 1.,
in
točke prvega odstavka
člena, ki ga stori oseba iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, 984., 985., 986., 987.,
in
člena tega zakona, ki ga pristaniški nadzornik osebno zazna ali ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, lahko pristaniški nadzornik izda plačilni nalog. Pritožba zoper odločbo pristaniškega nadzornika v upravnem postopku ne zadrži izvršitve. V primerih ugotovitve nepravilnosti iz
člena tega zakona, razen nepravilnosti iz prvega odstavka tega člena, pristaniški nadzornik o tem obvesti pomorskega inšpektorja.
člen Če pristaniški nadzornik pri nadzoru pomorskega prometa ugotovi, da oseba, ki upravlja čoln ni za to usposobljena ali je s kršitvijo predpisov neposredno ogrozila varnost ljudi, ji prepove nadaljnje upravljanje čolna. Pristaniški nadzornik lahko zaseže listino za upravljanje s čolnom in dovoljenje za plovbo, če sumi, da je listina ponarejena. Ob zasegu listine izda osebi potrdilo o zasegu. Pristaniški nadzornik listino izroči pristojnemu organu, pri katerem poteka nadaljnji postopek. Če zoper osebo, ki ji je bila listina zasežena, ni bil uveden postopek pred pristojnim organom, listino osebi vrne. Pri izreku ukrepa iz prvega in drugega odstavka tega člena pristaniški nadzornik v spremstvu usmeri plovilo v najbližje ustrezno pristanišče.
člen Če pristaniški nadzornik ugotovi, da se na čolnu nahaja več oseb ali tovora, kot je dovoljeno, prepove čolnu odhod iz pristanišča oziroma ga na morju usmeri v najbližje pristanišče, dokler ugotovljena nepravilnost ni odpravljena.
člen Če pristaniški nadzornik pri nadzoru pomorskega prometa ugotovi, da upravljalec čolna ne upošteva plovbnega režima, kot to določajo pravila o izogibanju trčenj na morju ali drugi predpisi varnosti plovbe, prepove nepravilen način plovbe.
člen Če pristaniški nadzornik pri nadzoru ugotovi, da čoln ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti plovbe, odredi, da se nepravilnosti odpravijo v določenem roku. V primeru, da so pomanjkljivosti take narave, da ogrožajo varnost čolna, oseb na njem in ostale udeležence v pomorskem prometu, čolnu prepove nadaljnjo plovbo in ga v spremstvu usmeri v najbližje ustrezno pristanišče.
člen Če pristaniški nadzornik ob nadzoru ugotovi, da oseba, ki upravlja čoln, nima predpisane listine o usposobljenosti za upravljanje čolna ali je pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za plovbo, ali je v takem psihofizičnem stanju, da bi lahko ogrožala varnost plovbe, ji prepove nadaljnje upravljanje čolna. Oseba, ki upravlja čoln je pod vplivom alkohola, če ima v organizmu nad 0,5 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v pomorskem prometu. Če pa rezultat preizkusa s sredstvi in napravami za ugotavljanje alkohola kaže na prisotnost alkohola v dovoljenih mejah, oseba, ki upravlja čoln pa kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje pri upravljanju čolna ali je s tem ogrožena varnost plovbe, odredi pristaniški nadzornik strokovni pregled. Preizkus alkoholiziranosti se ugotavlja s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Stroške preizkusa plača oseba, ki upravlja čoln oziroma oseba, ki je bila preizkušena, če se izkaže, da ima v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje ta zakon, v nasprotnem primeru stroški preizkusa bremenijo organ, ki je odredil preizkus. O preizkusu se vodi zapisnik, ki ga podpiše tudi oseba, zoper katero je bil odrejen preizkus. Če oseba odkloni podpis, se vzrok odklonitve vpiše v zapisnik in odredi strokovni pregled. Oseba zoper katero je odrejen preizkus s sredstvi ali napravami mora ravnati po odredbi nadzornika. Če preizkus odkloni ali ga ne opravi tako, kot je predpisal proizvajalec sredstev ali naprav, pristaniški nadzornik to vpiše v zapisnik in mu prepove nadaljnje upravljanje čolna. Če zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka, ne more opraviti preizkusa ali če ga ne opravi po navodilih proizvajalca, mu pristaniški nadzornik odredi strokovni pregled. Če oseba oporeka rezultatu preizkusa se odredi strokovni pregled. Stroške prevoza osebe do kraja, kjer se opravi strokovni pregled in stroške pregleda plača oseba, zoper katero je bil odrejen preizkus, če se izkaže, da ima v organizmu več alkohola na kilogram krvi ali miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, kot to dovoljuje ta zakon, v nasprotnem primeru bremenijo stroški prevoza, pregleda in analize organ, ki je pregled odredil. Če pristaniški nadzornik sumi, da je oseba pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za upravljanje čolna, odredi preizkus s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali strokovni pregled in prepove nadaljnje upravljanje s čolnom. Stroške prevoza do kraja, kjer se opravi preizkus oziroma strokovni pregled in stroške pregleda in preizkusa, plača oseba, zoper katero se opravlja preizkus oziroma pregled, če se ugotovi, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
člen Za gradnjo ali obnovo objektov pristaniške infrastrukture ali objektov, ki lahko vplivajo na varnost plovbe na obali ali v morju, je potrebno soglasje z vidika pogojev za varnost plovbe, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. Izvajalec gradbenih ali drugih del je dolžan prijaviti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo med gradnjo vsake tri mesece ter ob zaključku del vse spremembe meja obale ali morskih globin. Podatki o spremembah meja obale ali morskih globin morajo biti v skladu s standardi za hidrografske izmere Mednarodne hidrografske organizacije (IHO). Podatke iz prejšnjega odstavka Uprava Republike Slovenije za pomorstvo posreduje Geodetskemu inštitutu Slovenije, da preveri njihovo skladnost s standardi za hidrografske izmere Mednarodne hidrografske organizacije (IHO). Geodetski inštitut Slovenije ob morebitni neskladnosti predlaga Upravi Republike Slovenije za pomorstvo, da od izvajalca gradbenih ali drugih del zahteva ustrezne dopolnitve ali popravke podatkov.
člen Ladja, ki prihaja iz tujine in je namenjena v pristanišče Republike Slovenije, mora Upravi Republike Slovenije za pomorstvo prijaviti prihod, sporočiti podatke o ladji ter ji ob prihodu posredovati splošno izjavo, izjavo o tovoru, izjavo o ladijskih zalogah, izjavo o osebnih predmetih članov posadke, seznam članov posadke, zdravstveno izjavo in seznam potnikov. Ladja, ki prevaža nevarno blago, mora pred prihodom v pristanišče ali izplutjem iz pristanišča Republike Slovenije posredovati Upravi Republike Slovenije za pomorstvo tudi deklaracijo o nevarnem tovoru, ki jo v skladu s predpisi Evropske unije predpiše vlada. Vlada v skladu s predpisi Evropske unije določi podatke, ki jih mora ladja posredovati po elektronski poti v nacionalni sistem SafeSeaNet oziroma enotno okno, ki ga upravlja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, in rok za prijavo prihoda ladje in posredovanje podatkov. Posredovani podatki so zaupni in se jih lahko uporablja le za namene in na način, ki jih v skladu s predpisi Evropske unije predpiše vlada. Podatki se hranijo elektronsko najmanj pet let od odhoda ladje iz pristanišča. Ladji, ki prihaja iz tujine, ni dovoljen promet z drugimi ladjami, organi in osebami na obali, dokler ne dobi od Uprave Republike Slovenije za pomorstvo dovoljenja za prost promet z obalo. Ko ladja odplove iz pristanišča v tujino, mora prijaviti odhod vsaj eno uro pred izplovitvijo in izročiti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo izpisek iz seznama posadke in seznam potnikov samo za tiste osebe, ki so se vkrcale na ladjo ali izkrcale iz nje medtem, ko je bila ladja v pristanišču. Na potniški ladji, ki izpluje iz pristanišča Republike Slovenije ali je namenjena v pristanišče Republike Slovenije, se mora voditi evidenco o številu vkrcanih oseb. Če je namembno pristanišče oddaljeno več kakor 20 morskih milj, pa morajo biti zbrani podatki o imenu, starosti in spolu vkrcanih oseb. Način vodenja in tehnične zahteve, predpiše minister v skladu s predpisi Evropske unije. Ladjar mora zbrane podatke hraniti tako dolgo, da so na voljo pristojnim organom, kadar je to potrebno za iskanje in reševanje ljudi na morju. Ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, mora biti opremljena s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), sistemom zapisovanja podatkov (VDR) in sistemom dolgega dometa za prepoznavanje in sledenje ladjam (LRIT) in jih mora uporabljati v skladu z mednarodnimi pogodbami in predpisi Evropske unije. Ribiško plovilo, ki meri v dolžino več kot 15 metrov in pluje pod zastavo Republike Slovenije, mora biti opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) ne glede na to, kje se nahaja. Tuje ribiško plovilo, ki meri v dolžino več kot 15 metrov, mora biti opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), če ribari v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije ali iztovarja svoj ulov v pristanišču Republike Slovenije Samodejni sistem identifikacije (AIS) mora ribiško plovilo uporabljati v skladu z mednarodnimi pogodbami in predpisi Evropske unije. Vlada v skladu s predpisi Evropske unije podrobneje določi, katere ladje in ribiška plovila morajo biti opremljena v skladu s petim in šestim odstavkom tega člena, ter podrobneje predpiše naprave iz petega in šestega odstavka tega člena. Plovilo, ki se uporablja pri obvezni pilotaži in vlačilec, ki se uporablja pri obvezni vleki, ali ki vleče plovilo z nevarnim tovorom zaradi vplutja ali izplutja v slovensko sidrišče ali pristanišče, mora biti opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), ki mora med obvezno pilotažo in obvezno vleko delovati. 65.a člen Izjava o osebnih predmetih članov posadke iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naziv, osebne predmete, ki se carinijo, ali so predmet prepovedi ali omejitev. Seznam članov posadke iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, spol, naziv, državljanstvo, datum in kraj rojstva in vrsta ter serijska številka osebnega dokumenta, datum veljavnosti osebnega dokumenta in podatke o vizi. Seznam potnikov iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, spol, državljanstvo, datum in kraj rojstva, vrsta in serijska številka osebnega dokumenta, datum veljavnosti, podatki o vizi, pristanišče vkrcanja in izkrcanja. Priloga k zdravstveni izjavi iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naziv, starost, spol, državljanstvo, pristanišče vkrcanja, vrsta bolezni, datum začetka simptomov, zdravila in terapije pacientu in morebitne pripombe. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, pomorski inšpektorji, policija, organ, pristojen za carino, Statistični urad Republike Slovenije in zdravstveni inšpektorat imajo pri svojem delu pravico do neposrednega dostopa do podatkov iz tega člena, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih zakonsko določenih nalog. Tem organom zagotavlja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo brezplačni dostop do podatkov z neposredno računalniško povezavo in uporabo ustrezne tehnologije. Podatki iz tega člena se v skladu s predpisi Evropske unije posredujejo v sistem, ki je dostopen državam članicam Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora. Koncesionar v koprskem tovornem pristanišču, ki ima koncesijo iz četrtega odstavka
člena tega zakona, ima pravico dostopa do podatkov iz prvega odstavka tega člena, ki so potrebni za zagotavljanje varnega izvajanja pristaniških storitev in niso osebni podatki ali podatki, ki so poslovna skrivnost. Osebe, ki v pristanišču opravljajo naloge kontrole dostopa do pristanišča v skladu s predpisi o zagotavljanju zaščitnih ukrepov na ladjah in v pristaniščih, imajo možnost elektronsko preveriti, ali je oseba z določenim imenom in priimkom, ki vstopa ali izstopa iz pristanišča, na seznamu potnikov ali članov posadke. Priloga k zdravstveni izjavi se posreduje v nacionalni sistem SafeSeaNet oziroma nacionalno enotno okno, če je to nujno zaradi ozdravitve člana posadke ali potnika, ki je hudo bolan ali v smrtni nevarnosti, ali zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni.
člen Poveljnik domače ladje mora takoj po prihodu ladje iz drugega domačega pristanišča prijaviti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo svoj prihod in odhod iz pristanišča v drugo domače pristanišče ter ob odhodu iz pristanišča sporočiti število vkrcanih oseb na ladji. Potniška ladja v redni linijski plovbi ali križarjenju v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije, prijavi odhod le v pristanišču, kjer se prične redna linija ali križarjenje in prijavi prihod v tistem pristanišču, kjer se potovanje na redni liniji ali križarjenju konča. Potniška ladja v nacionalni plovbi mora biti opremljena s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) razreda A in ga uporabljati v skladu s petim odstavkom
člena tega zakona. 66.a člen Posebne vrste potniških ladij lahko opravljajo mednarodno linijsko plovbo v pristanišča Republike Slovenije, če ladja in ladjar izpolnjujeta posebne varnostne pogoje, ki jih glede na območje plovbe, vrsto ladje in namen plovbe predpiše minister. 66.b člen Ladja bruto tonaže 300 ali več, razen vojaška in javna ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, mora imeti zavarovanje, ki pokriva pomorske terjatve po Konvenciji o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1996, in potrdilo o tem zavarovanju. Obstoj zavarovanja iz prejšnjega odstavka se dokazuje s potrdilom, ki ga izda zavarovalnica, in vsebuje naslednje podatke: a) ime ladje, njeno identifikacijsko številko IMO in pristanišče vpisa; b) ime in glavni kraj poslovanja lastnika ladje; c) vrsto in trajanje zavarovanja; d) ime in glavni kraj poslovanja zavarovatelja in kraj poslovanja, kjer je zavarovanje sklenjeno. Zavarovalnina iz zavarovanja po prvem odstavku tega člena mora biti najmanj v višini najvišjega zneska za omejitev odgovornosti, kakor ga določa Konvencija o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, kot je bila spremenjena s Protokolom iz leta
Zavarovanje iz prvega odstavka tega člena pomeni zavarovanje z odbitki ali brez njih in je lahko v obliki zavarovanja odgovornosti za škodo, ki ga dajejo člani mednarodnega združenja vzajemnih zavarovalnih skladov (P&I klubi), ali v obliki drugega učinkovitega zavarovanja (vključno z dokazanim samozavarovanjem) in finančne varnosti, ki daje podobne pogoje kritja kot zavarovanje odgovornosti za škodo. Če je bila ladja izgnana na podlagi odločbe o izgonu pomorskega inšpektorja ali pristojnega organa druge države članice Evropske unije, ker ni imela potrdila o zavarovanju iz drugega odstavka tega člena, ne sme vpluti v pristanišče Republike Slovenije, dokler ladjar ne predloži tega potrdila Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.
člen Ladji, ki prevaža več kakor 2.000 ton olja kot razsuti tovor in nima potrdila o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, povzročeno z onesnaženjem z olji, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, s spremembami, ni dovoljeno vpluti v pristanišče in ne izpluti iz pristanišča Republike Slovenije in tudi ne v njem nakladati ali razkladati olja. Ladja, katere bruto tonaža je večja od 1000, mora imeti potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom iz ladijskih rezervoarjev, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001, kadar vpluje v ali izpluje iz pristanišča Republike Slovenije. Ladjar ali agent, ki zastopa ladjarja, je dolžan pred prihodom v pristanišče Upravi Republike Slovenije za pomorstvo predložiti potrdilo iz prvega in drugega odstavka tega člena.
člen Če nastane v pristanišču ali na morju požar ali druga nesreča, ki ogroža varnost človeških življenj ali plovila, mora določeno plovilo po ukazu Uprave Republike Slovenije za pomorstvo takoj kreniti na kraj požara oziroma nesreče in sicer:
najbližje ali drugo plovilo – da reši ogrožena človeška življenja;
slovensko plovilo – da reši drugo slovensko plovilo ali stvari na njem, ki so v lasti slovenskih oseb, ali da zavaruje okolje.
člen V pristanišču, teritorialnem morju in notranjih morskih vodah je prepovedano vsako dejanje, ki bi ogrožalo varnost ljudi ali plovil, onesnažilo okolje oziroma s katerim bi se poškodovalo obalo, naprave in objekte, ki služijo za varnost plovbe, kakor tudi dejanje, ki je v nasprotju s predpisanim redom v pristaniščih in drugih delih teritorialnega morja oziroma notranjih morskih vodah.
člen Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko določi posebne varnostne ukrepe in način nakladanja ali razkladanja nevarnega blaga z ladje ali na ladjo, pri čemer mora upoštevati pogoje, ki veljajo za promet nevarnega blaga. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko prepove vplovitev ladje v pristanišče ali izplovitev iz pristanišča oziroma odloži njeno vplovitev ali izplovitev ali prepove nadaljnje ravnanje z nevarnim blagom na ladji, kadar niso v celoti izvršeni predpisani varnostni ukrepi ali kadar preti nevarnost nezgode.
člen Pravna ali fizična oseba, ki v pristanišču opravlja izkrcevanje, prekrcevanje ali vkrcevanje olj ali drugih tekočih kemikalij, mora izvršiti potrebne varnostne ukrepe za preprečitev onesnaženja morja in širjenja izlitij tekočin v morje. Minister izda predpis o varnostnih ukrepih iz prejšnjega odstavka. Predpis mora biti izdan s soglasjem ministra, pristojnega za okolje.
člen Ladje smejo odlagati odpadna olja in druge odpadne snovi v pristanišču samo na mestih, ki so za to določena. Ladijske odpadke morajo ladje, dokler so v pristanišču, oddati osebi, ki zbira in odvaža odpadke s plovil.
člen Čiščenje ladij z nevarnimi plini (degazacija, fumigacija ipd.) ali deratizacija na ladjah se lahko opravi v pristanišču le po predhodnem soglasju Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in to na posebej določenih mestih ter v določenem času in na predpisan način.
člen Plovila in plavajoče naprave ne smejo ovirati javnega prometa v pristanišču. V pristaniškem območju, ki služi mednarodnemu prometu, ni dovoljena plovba plovil brez dovoljenja Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Vodne prireditve in druge aktivnosti na vodi v območju pristanišča se lahko opravljajo le z dovoljenjem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in soglasjem subjekta, ki upravlja pristanišče, na drugih delih teritorialnega morja in notranjih morskih vodah pa le z dovoljenjem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. V pristanišču ni dovoljeno kopanje in ribolov.
člen Poškodovana, nasedla ali potopljena plovila in plavajoče naprave, ki ovirajo ali ogrožajo varnost plovbe ali pomenijo nevarnost onesnaženja, je treba po nalogu Uprave Republike Slovenije za pomorstvo ali pomorskega inšpektorja odstraniti.
člen Iz plovila je v morje prepovedano izpuščati, odlagati ali odmetavati odpadke, snovi ali predmete, ki bi lahko ovirali ali ogrožali varnost plovbe ali onesnaževali okolje. Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi v delih morja, ki niso notranje morske vode ali teritorialno morje Republike Slovenije.
člen Ladje, čolni in druga plovila, ki plovejo v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju, razen čolnov na vesla, morajo pluti oddaljeni od obale najmanj:
ladje 300 metrov;
čolni, ki glisirajo 250 metrov;
ostali 200 metrov. Določbe tega odstavka ne veljajo za vplutje v pristanišče in izplutje iz pristanišča ter plovbo v območju pristanišča ter za primere iz tretjega odstavka
člena tega zakona, če je izdano dovoljenje Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Na območjih, kjer so označena morska kopališča, morajo plovila pluti in sidrati najmanj 50 metrov od zunanjega roba kopališča, vedno pa najmanj v razdalji, določeni v prejšnjem odstavku. Območje potapljanja mora biti na območjih, kjer je plovba dovoljena, vidno označeno v skladu s predpisi o potapljanju. Plovila morajo pluti v oddaljenosti najmanj 100 m od označbe. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko zaradi varnosti plovbe in varstva kopalcev označi območja, kjer je plovba ali sidranje prepovedano. V. poglavje – POMORSKA PILOTAŽA IN OBVEZNA VLEKA PLOVIL
Pilotaža
člen Pomorska pilotaža po tem zakonu je dajanje nasvetov poveljniku ladje s strani strokovne osebe (pilota) glede vodenja ladje, da se zagotovi varna plovba v pristaniščih in drugih območjih teritorialnega morja in notranjih morskih voda. Pilotaža se opravlja za vsako ladjo pod enakimi pogoji.
člen Pilotiranje ladij izvajajo piloti. Piloti morajo imeti določeno strokovno usposobljenost, predpisano dobo plovbe in strokovni izpit za pilota. Za izvajanje pilotaže morajo imeti piloti pilotsko izkaznico, ki jo izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, in morajo biti vpisani v register pilotov. Program strokovnega usposabljanja, način preizkusa usposobljenosti pilota, meje območja pilotaže ter pogoje in način izvajanja pomorske pilotaže predpiše minister. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo odvzame pilotu pilotsko izkaznico za največ eno leto, če je na podlagi pravnomočne odločitve pristojnega organa dvakrat v dveh zaporednih letih ugotovljena kršitev pomorskih predpisov pri opravljanju pomorske pilotaže.
člen Pomorska pilotaža je obalna in pristaniška. Obalna pilotaža je pilotaža ladje v delu teritorialnega morja izven območja pristaniške pilotaže. Pristaniška pilotaža je pilotaža v območju pristanišča.
člen Če to narekuje varnost plovbe, odredi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo za določene vrste in velikosti ladij ali vrsto in naravo blaga, ki ga prevažajo, oziroma za posamezna območja plovbe ter vremenske razmere, obvezno pilotažo. Pilotaža ni obvezna za ladje, ki se uporabljajo za upravne namene in za domače vojaške ladje. Pilotaža ni obvezna za ladje bruto tonaže do 500 in za ladje, ki jih glede na njihovo vrsto in izkušenost poveljnika določi za vsak posamezen primer Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.
člen Pilotaža se začne oziroma konča na meji območja pilotaže. Če se mora pilotirana ladja privezati ali zasidrati, se pilotaža konča, ko je ladja privezana ali zasidrana.
člen Pilot je dolžan svoje delo opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
člen Pilot mora Upravi Republike Slovenije za pomorstvo poročati o opravljeni pilotaži v skladu z njenimi navodili in o vseh pomanjkljivostih, ki lahko vplivajo na varnost plovbe. Pilot mora zavrniti pilotažo ladje, če ugrez ladje ne ustreza globini na poti do kraja, ki je določen za privez ali za zasidranje ali če ladja ni sposobna za plovbo ali če nima dovoljenja za vplovitev ali izplovitev ali če število uporabljenih vlačilcev ni v skladu s predpisi o obvezni vleki in o tem poročati Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.
člen V času obvezne pilotaže pilot ne sme opustiti svoje dolžnosti in zapustiti ladje, ne glede na to, ali poveljnik ladje sprejme njegove strokovne nasvete ali ne. Če pilotaža ni obvezna, mora pilot prekiniti pilotažo na zahtevo poveljnika ladje.
člen Pilotaža ladje ne odvezuje poveljnika ladje, da vodi plovbo in manevrira z ladjo, in ne odgovornosti, ki iz tega nastane. Ladjar pilotirane ladje je odgovoren za dejanja in opustitve pilota enako kot za dejanja in opustitve članov posadke svoje ladje.
člen Za škodo, ki jo povzroči pilot ladjarju pilotirane ladje, odgovarja oseba, ki opravlja pilotažo, do 6.666 SDR. Pogodbeno določilo, s katerim bi bila odgovornost osebe, ki opravlja pilotažo, omejena do zneska, ki je nižji od zneska iz prejšnjega odstavka, je nično. Na omejitev iz tega člena se ni mogoče sklicevati, če je bila škoda povzročena namenoma.
Obvezna vleka plovil
člen Ladja mora pri vplovitvi, premiku med privezi ali izplovitvi ladje uporabiti predpisano število vlačilcev. Pogoje in način izvajanja obvezne vleke plovil ter obvezno število vlačilcev predpiše minister. Ne glede na prejšnji odstavek Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v izjemnih okoliščinah zaradi varnosti plovbe odredi obvezno vleko plovil ali uporabo drugačnega števila vlačilcev.
člen Za izvajanje vleke, gašenje in reševanje mora biti v stalni pripravljenosti potrebno število vlačilcev, kot to določi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. Vlačilci morajo biti opremljeni za gašenje požarov na ladjah ali objektih na obali.
Nadzor nad pilotažo in vleko plovil
člen Nadzor nad opravljanjem pilotaže in vleke plovil izvaja pristaniški nadzornik. Pilotažo in vleko plovil med in v pristaniščih v Republiki Sloveniji lahko opravljajo tuje osebe le pod pogojem vzajemnosti. VI. poglavje – LADJA
Ugotovitev sposobnosti ladje za plovbo
člen Ladja je sposobna za plovbo v določenih mejah plovbe in za določen namen:
če njena konstrukcija in plovbne lastnosti ter stroji, naprave in oprema, ki so namenjeni za ohranjanje varnosti njene plovbe, po svojih tehničnih lastnostih, količini, vrsti in razporeditvi na ladji ustrezajo zahtevam tehničnih pravil Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in klasifikacijskega zavoda iz
člena tega zakona, tehničnim zahtevam za pomorsko opremo, ki jih predpiše minister in določbam mednarodnih konvencij, ki obvezujejo Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: tehnična pravila), glede: a) prostorov za ljudi na ladji in varnosti človeškega življenja na morju; b) varnosti članov posadke pri delu in drugih oseb, ki delajo na ladji; c) varnosti ladje; d) varnosti tovora na ladji; e) varstva morja pred onesnaženjem z ladje;
če ima predpisano število strokovno usposobljenih članov posadke;
če sta prostor in število vkrcanih potnikov na ladji v skladu s pogoji, predpisanimi za prevoz potnikov;
če je tovor na ladji naložen v skladu s tovorno črto oziroma z nadvodjem in je pravilno razporejen. Ladji, ki je sposobna za plovbo v določenih mejah in za določen namen, klasifikacijski zavod izda ustrezno spričevalo. Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za čolne in plavajoče naprave.
člen Sposobnost ladje za plovbo po
točki
člena se ugotavlja s tehničnim nadzorstvom, ki ga opravljajo pooblaščeni klasifikacijski zavodi (v nadaljnjem besedilu: klasifikacijski zavodi). Za tehnični nadzor o sposobnosti ladje za plovbo po
točki
člena tega zakona pooblasti minister klasifikacijski zavod, ki ga izbere na podlagi zbiranja ponudb izmed klasifikacijskih zavodov priznanih v Evropski uniji. Klasifikacijskemu zavodu, ki ne izpolnjuje pogojev v skladu s predpisi Evropske unije ali deluje v nasprotju s tem zakonom in mednarodnimi predpisi, minister odvzame pooblastilo. Sposobnost ladje za plovbo po prejšnjem členu tega zakona se preverja z inšpekcijskim nadzorstvom, ki ga opravlja pomorska inšpekcija pri ministrstvu, pristojnem za pomorstvo.
člen Tehnično nadzorstvo ladje, ki ga opravljajo klasifikacijski zavodi, obsega:
potrditev tehnične dokumentacije, po kateri se ladja gradi ali predeluje, in tehnične dokumentacije, po kateri se izdelujejo materiali, stroji, naprave in oprema, namenjeni za zgraditev, predelavo in popravilo ladje;
nadzorstvo nad gradnjo in predelavo ladje med njeno gradnjo oziroma predelavo in nadzorstvo nad izdelavo materialov, strojev, naprav in opreme iz
točke tega člena med njihovo izdelavo, za kar se izdaja potrdilo ter nadzorstvo nad izdelavo, vgraditvijo in namestitvijo strojev, naprav in opreme na ladjo;
pregled obstoječih ladij, vključno z nadzorstvom nad popravili in obnovitvijo tistih delov ladje, za katere je bilo pri pregledu ugotovljeno, da jih je treba popraviti ali obnoviti;
druge preglede, ki jih določajo mednarodne konvencije, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in preglede, ki jih glede na vrsto in namen ladje predpiše minister.
člen Pregledi ladij so: osnovni, redni in izredni. Preglede po tem členu so dolžni opraviti klasifikacijski zavodi po tehničnih pravilih. Klasifikacijski zavod o pregledu ladje izda spričevalo o ustreznosti. Odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob pregledu iz prvega odstavka tega člena, preveri kontrolor pooblaščenega klasifikacijskega zavoda.
člen Osnovni pregled je obvezen za ladjo:
pred njenim vpisom v register ladij, če gradnje ladje ali njene predelave ni nadzoroval klasifikacijski zavod iz
člena tega zakona;
vsakokrat, kadar ladja trajno spreminja svoj namen ali razširja meje plovbe, in sicer pred začetkom uporabe;
vsakokrat, kadar ladjo predelujejo tako, da se spreminjajo njene konstrukcijske lastnosti in lastnosti njenih pogonskih naprav, in sicer pred začetkom njene uporabe.
člen Pri rednem pregledu se v določenih časovnih obdobjih ugotavlja, ali stanje ladje ustreza tehničnim pravilom.
člen Izreden pregled ladje se opravi:
po poškodbi ladje, ki je takšne vrste, da poškodba vpliva na sposobnost za njeno plovbo;
pri večjih popravilih ali obnovitvah ladje izven zahtev, ki izhajajo iz osnovnega ali rednega pregleda;
če je bila ladja v razpremi dalj kot leto dni;
pri začasni spremembi namena ali razširitvi meje plovbe;
pri preložitvi rednega pregleda za več kot tri mesece.
člen Pregled ladje za ugotovitev njene sposobnosti za poskusno vožnjo se opravi pred odhodom na poskusno vožnjo. Pregled ladje iz prejšnjega odstavka opravi klasifikacijski zavod. Če klasifikacijski zavod ugotovi sposobnost ladje, da lahko opravi poskusno vožnjo, izda ustrezno spričevalo o sposobnosti ladje za poskusno vožnjo. Na podlagi spričevala klasifikacijskega zavoda o sposobnosti ladje za poskusno vožnjo izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo dovoljenje za poskusno vožnjo.
člen Po opravljenem nadzorstvu nad gradnjo oziroma predelavo ali po kateremkoli pregledu ladje, niso dovoljene spremembe ali predelave ladijskega trupa, njenih strojev, naprav in opreme, na katere se nanašajo zahteve tehničnih pravil, brez poprejšnjega soglasja klasifikacijskega zavoda in Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.
člen Klasifikacijski zavod lahko ladjo, za katero veljajo določbe Mednarodne konvencije o varstvu človekovega življenja na morju ali Mednarodne konvencije o tovornih črtah ali Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, čeprav ne izpolnjuje posameznih pogojev za mednarodna potovanja, v primerih in pod pogoji, ki so določeni v navedenih konvencijah, oprosti izpolnjevanja tistih njihovih določb, katerih je po določbah konvencij lahko oproščena, če se s pregledom ugotovi, da je ladja sposobna za mednarodna potovanja oziroma za določena mednarodna potovanja. Klasifikacijski zavod lahko ladjo, ki sicer ne opravlja mednarodnih potovanj in bi zanjo, če bi jih redno opravljala, veljala Mednarodna konvencija o varstvu človekovega življenja na morju, Mednarodna konvencija o tovornih črtah ali Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, ki pa mora zaradi izjemnih okoliščin na eno samo mednarodno potovanje, v skladu z določbami navedenih konvencij oprosti izpolnjevanja katerekoli njihove določbe, če se s pregledom ugotovi, da je ladja sposobna za to potovanje. Klasifikacijski zavod lahko ladji, za katero velja Mednarodna konvencija o varstvu človekovega življenja na morju, Mednarodna konvencija o tovornih črtah ali Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, ki pa pomeni nov tip ladje, dovoli za preizkušnjo mednarodna potovanja oziroma določena mednarodna potovanja, ne da bi izvajal določbe omenjenih konvencij, če s pregledom ugotovi, da je ladja zanje sposobna.
člen Klasifikacijski zavod lahko ugotovi, da je ladja sposobna pluti v določenih ožjih mejah, če se s pregledom ugotovi, da je nesposobna za plovbo v mejah, v katerih je imela dotlej pravico pluti, sposobna pa je za plovbo v teh ožjih mejah. Klasifikacijski zavod lahko ugotovi, da je ladja sposobna pluti izjemoma na enem ali več določenih potovanjih, ki presegajo meje plovbe, v katerih ima sicer pravico pluti, če se s pregledom ugotovi, da je ladja sposobna za ta potovanja. Za plovbo v ožjih ali širših mejah po prvem in drugem odstavku tega člena je mogoče postaviti pogoj, da vkrca ladja manj potnikov ali naloži manjšo količino tovora, kot pa je določeno število potnikov oziroma dovoljena količina tovora, ter druge pogoje, s katerimi se zavaruje njena plovba.
člen Klasifikacijski zavod lahko ugotovi, da je ladja, ki ni potniška, sposobna, da v mejah teritorialnega morja in notranjih morskih voda Republike Slovenije prevaža potnike na enem ali več potovanjih ali določen čas, če je bila njena sposobnost za plovbo ugotovljena po tem zakonu in je bilo s pregledom ugotovljeno, da ladja izpolnjuje pogoje za tak prevoz potnikov.
člen Klasifikacijski zavod lahko ladjo, za katero ne veljajo določbe Mednarodne konvencije o varstvu človekovega življenja na morju ali Mednarodne konvencije o tovornih črtah, ki pa pomeni nov tip ladje, oprosti izpolnitve posameznih zahtev iz tehničnih pravil oziroma ji dovoliti določena potovanja za preizkušnjo, čeprav ne zadovoljuje posameznih zahtev iz tehničnih pravil, če se s pregledom ugotovi, da je bila ladja pri poskusih sposobna za plovbo.
člen Z ladjo je dovoljeno prevažati le določeno število potnikov. Dovoljeno število potnikov in prostor zanje na ladji določajo tehnična pravila glede na predpisane pogoje, plovbne lastnosti ladje, površino, ki je na voljo za potnike, napravo in opremo, ki so namenjeni za potnike in higienske razmere.
člen Tovor na ladji mora biti razporejen tako, da zagotavlja njene plovbne lastnosti in da ne povzroča čezmerne obremenitve konstrukcijskih delov ladje v različnih okoliščinah. Tovor na ladji mora biti naložen v mejah njene dovoljene obremenitve in v skladu s tehničnimi pravili, zložen, razporejen in zavarovan pa mora biti tako, da se v nobenih okoliščinah, ki utegnejo nastati med plovbo, ne more toliko premakniti, da bi to lahko ogrožalo varnost ladje, ljudi, tovora in okolja. Največjo dovoljeno obremenitev ladje in razporeditev tovora določajo tehnična pravila. Poveljnik ladje in upravljavec pristanišča morata voditi nakladanje in razkladanje ladje tako, da ne pride do čezmerne obremenitve ladje in da so zagotovljene njene plovbne lastnosti ter v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
Izmeritev ladij
člen Izmeritev ladje se opravi tako, da se ugotovi njena bruto in neto tonaža.
člen Izmeritev ladij opravlja klasifikacijski zavod v skladu s tehničnimi pravili.
člen Po določbah tega zakona je izmeritev obvezna za slovensko ladjo, ter za tujo ladjo, ki mora v slovenskem pristanišču plačati pristojbino, ki se odmerja po registrski tonaži oziroma največjem dovoljenem spodrivu ladje, če nima izmeritvenega spričevala ali nima izmeritvenega spričevala, ki se priznava v Republiki Sloveniji. Tuje spričevalo o izmeritvi tuje ladje se priznava v Republiki Sloveniji pod pogojem, da je bila ladja izmerjena po izmeritvenem sistemu, ki se bistveno ne razlikuje od izmeritvenega sistema, ki velja v Republiki Sloveniji.
člen Izmeritev ladje, ki jo slovenska ladjedelnica gradi za tujega naročnika, je potrebno opraviti po tehničnih pravilih.
člen Če se slovenska ladja gradi ali kupuje v tujini ali če se v tujini predeluje tako, da mora biti po določbah tega zakona znova izmerjena, se sme takšna ladja po potrebi izmeriti v državi, v kateri se kupuje oziroma predeluje.
člen Izmeritev slovenske ladje, grajene v tujini za slovenskega naročnika ali kupljene ali predelane v tujini, ter tuje ladje, ki jo je po določbah tega zakona treba izmeriti, se opravi takoj, ko ladja prispe v prvo slovensko pristanišče.
člen Prošnjo za izmeritev slovenske ladje mora vložiti lastnik ladje. Prošnjo za izmeritev slovenske ladje, ki jo gradi slovenska ali tuja ladjedelnica, je treba vložiti takoj, ko so na ladji vgrajeni opločje, krovi in pregraje.
člen Ponovna izmeritev slovenske ladje se opravi:
če sledijo po izmeritvi na ladji kakšne predelave, zaradi katerih se spremeni njena bruto ali neto tonaža;
če se dvomi o pravilnosti že opravljene izmeritve morskih ladij. Pri ponovni izmeritvi po
točki prejšnjega odstavka, odloči klasifikacijski zavod na podlagi predelav na ladji, ali mora biti ponovna izmeritev popolna ali delna. Prošnjo za ponovno izmeritev v primeru iz
točke prvega odstavka tega člena je treba vložiti, preden je končana predelava ladje. Preden je končana predelava, je treba prošnjo za ponovno izmeritev iz
točke prvega odstavka tega člena vložiti tudi za tujo ladjo, ki mora biti po določbah tega zakona izmerjena v Republiki Sloveniji, če tujo ladjo predeluje slovenska ladjedelnica. Prošnjo za ponovno izmeritev ladje v primerih iz
in
točke prvega odstavka tega člena vložijo osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena, prošnjo za ponovno izmeritev v primeru iz
točke prvega odstavka tega člena pa lahko vloži poleg oseb iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi, kdor ima pravico zaračunavati pristojbino po registrski tonaži. Ni dovoljeno, da bi ponovno izmeritev ladje po
točki prvega odstavka tega člena opravljale osebe, ki so opravile prejšnjo izmeritev, za katero je nastal dvom, da je bila pravilna.
Ladijske listine in knjige a) Skupne določbe
člen Ladja mora imeti tiste listine in knjige, ki so določene v tem zakonu in v mednarodnih konvencijah, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Ladijske listine, ki jih morajo imeti ladje, so dokaz za istovetnost, sposobnost za plovbo in druge lastnosti ladje. V ladijske knjige, ki jih morajo voditi ladje, se vpisujejo podatki o pomembnejših dogodkih na ladji in opravljenih dejanjih na njej.
člen Ladijske listine in knjige morajo biti v slovenskem jeziku. Ladijske listine in knjige, ki jih morajo imeti ladje v mednarodni plovbi, morajo biti tudi v angleškem jeziku.
člen S tem zakonom predpisane ladijske listine in knjige se morajo nahajati na ladji. Ladijske listine in knjige je treba na zahtevo pokazati pomorski inšpekciji pri ministrstvu pristojnem za pomorstvo ter diplomatskim ali konzularnim predstavništvom Republike Slovenije. Prepis potrdila o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem, mora biti pri ladijskem registru.
člen Tuje ladje, ki pristajajo v pristaniščih Republike Slovenije, morajo imeti ladijske listine in knjige v skladu s tem zakonom, mednarodnimi konvencijami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in predpisi Evropske unije. Ladijske listine tujih ladij, izdane po zakonu zastave ladje, se praviloma priznavajo ob vzajemnosti. b) Listine in knjige ladij
člen Ladja ki je vpisana v register ladij, dobi vpisni list. Z vpisnim listom se dokazuje slovenska državna pripadnost ladje, z navedbo, da ima ladja pravico in dolžnost izobešati zastavo trgovske mornarice Republike Slovenije, njen namen in meje plovbe. Vpisni list vsebuje vse vpise iz vložka glavne knjige registra ladij, v katerega je ladja vpisana. Če se vsebina vpisnega lista glede vpisanih pravic na ladji ne ujema z vsebino registra ladij, velja tisto, kar je vpisano v register ladij. Vpisni list izda register.
člen Register mora po uradni dolžnosti vpisati vpise iz prejšnjega člena v vpisni list ladje. V tujini mora ladja za vpis podatkov v vpisni list zaprositi diplomatsko ali konzularno predstavništvo Republike Slovenije. Če ladja spremeni ime, pristanišče vpisa, tonažo, vrsto pogona ali klicni znak, ji je treba zamenjati tudi vpisni list. 119.a člen (črtan)
člen Ladja, ki opravlja mednarodna potovanja in druga ladja, na kateri je vpisana posadka, morata imeti seznam posadke. S seznamom posadke se ugotavlja, kdo je vpisan na ladjo kot član posadke, za katera dela in s kakšnimi kvalifikacijami. Na seznamu posadke se potrjuje prihod ladje v pristanišče in njen odhod iz pristanišča.
člen Ladja, za katero je ugotovljeno, da je sposobna za plovbo, mora imeti zaradi varnosti plovbe, varstva pri delu in varstva okolja poleg listin in knjig, ki jih določajo mednarodne konvencije, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, tudi listine in knjige, ki jih v skladu s predpisi Evropske unije predpiše minister ali vlada ali ki so predpisane s predpisi Evropske unije. Ladja, za katero je ugotovljeno, da je sposobna za plovbo, vendar zanjo niso predpisane listine in knjige v skladu s prejšnjim odstavkom, mora imeti naslednje listine in knjige v skladu s tehničnimi pravili:
spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo;
spričevalo o tovorni črti;
spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z olji;
potrdilo o preizkusu brezhibnosti žerjava oziroma dvigalne naprave, ki se uporablja za dela na ladji, če znaša njegova oziroma njena nosilnost več kakor 1000 kilogramov ter register tovorne naprave in snemljive opreme (ladja za nakladanje in razkladanje);
spričevalo o hlajenem tovoru (ladja za prevoz hlajenega tovora);
spričevalo o prevozu nevarnega blaga (ladja za prevoz nevarnega blaga);
knjigo stabilnosti;
izmeritveno spričevalo. Za veljavnost listin iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo predpisi, ki določajo ta spričevala. Če za posamezno listino ni določb o njeni veljavnosti, se obnavlja letno.
člen (črtan)
člen (črtan)
člen (črtan)
člen Spričevalo o sposobnosti ladje za poskusno plovbo mora imeti ladja, ki namerava odpluti na poskusno plovbo. 125.a člen Ladja bruto tonaže 300 ali več, razen vojaška in javna ladja, mora imeti zavarovanje, ki pokriva pomorske terjatve po Konvenciji o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta
Obstoj zavarovanja se dokazuje s potrdilom o tem zavarovanju, izdanim v skladu z drugim in tretjim odstavkom 66.b člena tega zakona. Potrdilo o zavarovanju mora vključevati prevod v angleščino, francoščino ali španščino.
člen (črtan)
člen (črtan)
člen Ladja, ki prevaža več kakor 2.000 ton olja kot razsuti tovor, mora imeti potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, povzročeno z onesnaženjem z olji, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, s spremembami. Ladja, katere bruto tonaža je večja od 1000, mora imeti potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom iz ladijskih rezervoarjev, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001 (Uradni list RS – MP, št. 14/04). Višina zavarovanja ali drugega finančnega poroštva mora biti v znesku, ki je enak mejam odgovornosti, določenih v Konvenciji o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta
Ladja, registrirana za prevoz več kakor 12 potnikov, ki prevaža potnike, in za katero velja Uredba (ES) št. 392/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
aprila 2009 o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč (UL L št. 131, z dne
2009, str. 24), mora imeti za vsak prevoz ali del prevoza, ki ga dejansko opravi, potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za kritje odgovornosti v skladu z Atensko konvencijo o prevozu potnikov in njihove prtljage po morju, 1974, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 2002, za smrt ali telesne poškodbe potnikov. Potrdilo iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izda za ladjo pod slovensko zastavo Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, če ugotovi, da zavarovanje ali drugo finančno poroštvo izpolnjuje zahteve iz mednarodne konvencije, ki potrdilo predpisuje, in pogoje glede ustreznosti zavarovanja, ki jih predpiše vlada. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko prekliče veljavnost potrdil iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da zavarovanje ali drugo finančno poroštvo ne ustreza več predpisanim pogojem.
člen Ladja, ki opravlja mednarodna potovanja, pa so se na njej zaredili glodalci, mora imeti spričevalo o deratizaciji. Ladja, ki opravlja mednarodna potovanja, pa na njej ni glodalcev, mora imeti spričevalo, da je oproščena deratizacije. Z njim dokazuje, da na ladji ni glodalcev in da je za čas, določen v spričevalu, oproščena ponovne deratizacije. Spričevalo o deratizaciji in spričevalo o oprostitvi deratizacije izda pristojni upravni organ.
člen (črtan)
člen (črtan)
člen (črtan)
člen (črtan)
člen (črtan)
člen (črtan)
člen Ladja, ki ima pogonski stroj z močjo na gredi 110 kW ali več, mora ne glede na tonažo voditi ladijski in strojni dnevnik. Ladja v dolgi plovbi ali veliki obalni plovbi ter druga ladja z bruto tonažo 400 ali več mora voditi zdravstveni dnevnik.
člen Ladja mora imeti radijsko napravo in mora voditi radijski dnevnik.
člen (črtan)
člen Listine in knjige, ki jih mora imeti ladja, izda klasifikacijski zavod, če ni v tem zakonu določeno drugače. O izdanih listinah in knjigah mora obvestiti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo. Spričevalo o oprostitvi izpolnjevanja obveznosti po določbah mednarodnih konvencij, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in spričevalo za enkratno potovanje lahko izda klasifikacijski zavod samo po predhodnem soglasju Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Klasifikacijski zavod ne sme izdati listin in knjig iz
člena tega zakona ali podaljšati njihove veljavnosti, če pomorska oprema na ladji ne ustreza predpisanim tehničnim zahtevam. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izda spričevalo o posebnih stabilnostnih zahtevah za ro-ro potniške ladje, potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu iz prvega in drugega odstavka
člena tega zakona in spričevalo o najmanjšem številu članov posadke. 139.a člen Uprava Republike Slovenije za pomorstvo razveljavi listine iz
člena tega zakona:
ki so bile izdane na podlagi neresničnih podatkov ali
ki potrjujejo ustreznost konstrukcije ali opreme ladje, če ugotovi, da ladja ne izpolnjuje predpisanih zahtev. Ladjar mora razveljavljeno listino nemudoma vrniti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo. VII. poglavje – ČOLN
Splošno
člen Določbe tega zakona, ki se nanašajo na ladje, se uporabljajo za čolne samo, če je to v tem zakonu izrecno predpisano. Določbe tega poglavja se nanašajo na tiste čolne, ki morajo biti vpisani v register in so določeni v
členu tega zakona. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka veljajo določbe
in
člena tega zakona za vse čolne.
Sposobnost čolna za plovbo
člen Sposobnost čolna za plovbo se ugotovi z osnovnim, rednim ali izrednim pregledom, ki ga za čolne do 12 metrov opravi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo ali klasifikacijski zavod, za čolne nad 12 metrov pa klasifikacijski zavod. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko odloči, da zaradi zahtevnosti pregleda klasifikacijski zavod opravi tudi pregled čolna do 12 metrov in čolna v samogradnji. Dovoljenje za plovbo čolna izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo na podlagi zapisnika o uspešno opravljenem pregledu. Brez dovoljenja za plovbo ni dovoljena plovba čolna v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije. Med plovbo mora biti na čolnu veljavna listina o vpisu in dovoljenje za plovbo.
člen Čoln sme izpluti: – če je glede na konstrukcijske in plovne lastnosti ter opremo ugotovljena njegova sposobnost za plovbo, – če je zanj izdano dovoljenje za plovbo in če ima sklenjeno obvezno zavarovanje in – če je plačana pristojbina iz
člena tega zakona in – če ga upravlja usposobljena oseba.
člen Oseba, ki upravlja čoln, mora med plovbo ravnati skladno s predpisi in tehničnimi pravili o varnosti plovbe, varstvu človeškega življenja in okolja.
člen Čoln sme upravljati oseba, katere usposobljenost za opravljanje čolnov je bila ugotovljena na predpisan način in ji je bila pri tem izdana ustrezna listina, katero mora ta oseba imeti med upravljanjem čolna vedno pri sebi. Postopek ugotavljanja usposobljenosti za upravljanje čolna in izdajo ustreznih listin vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.
Listine o sposobnosti čolnov
člen Listine o sposobnosti čolna za plovbo, ki jih izdajo tuje države, se priznavajo ob vzajemnosti. Če čoln nima listine o sposobnosti za plovbo, mu pomorski inšpektor ali pristaniški nadzornik plovbo prepove, dokler ta sposobnost ni ugotovljena s pregledom. Določba prejšnjega odstavka velja tudi za čolne, katerih stanje očitno ne ustreza veljavni listini o njihovi sposobnosti za plovbo. Hkrati s prepovedjo plovbe pomorski inšpektor ali pristaniški nadzornik odvzame listino o sposobnosti za plovbo in izda potrdilo o odvzemu. Odvzeta listina o sposobnosti za plovbo se vrne, ko je s pregledom ugotovljena sposobnost za plovbo. Ko je čoln po drugem odstavku tega člena pregledan, dobi listino o sposobnosti za plovbo. Pri izreku ukrepa iz drugega in tretjega odstavka tega člena pristaniški nadzornik v spremstvu usmeri plovilo v najbližje ustrezno pristanišče. VIII. poglavje – PLAVAJOČE NAPRAVE
člen Določbe tega poglavja se nanašajo na tiste plavajoče naprave, ki morajo biti vpisane v register in so določene v
členu tega zakona, razen določb
člena tega zakona, ki veljajo za vse plavajoče naprave.
člen Sposobnost plavajoče naprave za varno uporabo se ugotovi z osnovnim, rednim ali izrednim pregledom. Pregled plavajoče naprave opravi klasifikacijski zavod. Osnovni pregled se opravi pred izdajo dovoljenja za stalni privez in obsega preverjanje vseh elementov glede varnosti plavajoče naprave. Redni pregledi se opravljajo vsaka štiri leta, izredni pregled pa po vsaki poškodbi plavajoče naprave.
člen Če se pri pregledu ugotovi, da plavajoča naprava ustreza pogojem glede varnosti za uporabo, izda klasifikacijski zavod spričevalo o varnosti plavajoče naprave. Spričevalo velja za čas, ki je določen v spričevalu, vendar ne več kot štiri leta od dneva izdaje spričevala.
člen Lastnik oziroma imetnik plavajoče naprave mora imeti dovoljenje za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na morsko dno. Dovoljenje izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo prekliče dovoljenje, če se pri rednem ali izrednem pregledu ugotovi, da plavajoča naprava ne izpolnjuje pogojev glede varne uporabe. IX. poglavje – LADIJSKA POSADKA
Skupne določbe
člen Ladijsko posadko sestavljajo osebe (pomorščaki), ki v kakršni koli vlogi delajo na ladji in so vpisane v seznam posadke za delo na ladji.
člen Za opravljanje del, s katerimi se zagotavlja plovba, mora imeti ladja ustrezno število usposobljenih članov posadke in spričevalo o najmanjšem številu članov posadke. Ladijska straža mora biti organizirana in se izvajati tako, da učinkovitost osebja na straži ni poslabšana zaradi utrujenosti in da so naloge organizirane tako, da so prva ladijska straža na začetku plovbe in vse nadaljnje straže dovolj spočite in sposobne za delo. Minister predpiše najmanjše število članov posadke, ki jih mora imeti ladja za varno plovbo.
člen Član posadke ladje, ki je vpisana v slovenski ladijski register, je lahko tisti, ki si je pridobil ustrezno listino o strokovni usposobljenosti. Pooblastilo za dela na ladji lahko dobi le tisti, ki je telesno in duševno zmožen opravljati dela na ladji in ni zasvojen z alkoholom, mamili ali psihotropnimi substancami, kar se ugotovi z zdravniškim pregledom, kontrolira pa s periodičnimi pregledi. Splošne in posebne zdravstvene pogoje za delo na ladji, ki jih mora izpolnjevati član posadke, način, postopek in pogoje opravljanja predhodnih in obdobnih zdravstvenih pregledov ter obvezne imunizacije proti določenim nalezljivim boleznim predpiše minister, pristojen za zdravstvo, s soglasjem ministra. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo odvzame listino o strokovni usposobljenosti pomorščaku: – trajno, če je trajno zdravstveno nesposoben, – začasno za obdobje zdravstvene nesposobnosti ali za največ pet let na podlagi pravnomočne odločitve pristojnega organa zaradi ogrožanja varnosti človeškega življenja, premoženja ali okolja pri izvajanju nalog na ladji. Zoper odločbo o odvzemu listin iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Pritožba ne zadrži izvršitve. Neveljavno listino mora imetnik vrniti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo. 152.a člen Izvajalci izobraževanj ali usposabljanj pomorščakov za pridobitev pooblastil morajo izpolnjevati zahteve glede programa izobraževanja ali usposabljanja, strokovne usposobljenosti učiteljev oziroma predavateljev, tehnične opremljenosti in sistema kakovosti v skladu z mednarodnimi konvencijami, predpisi Evropske unije, posebnimi zakoni in s tem zakonom ter na njihovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti. Postopek sprejemanja in izvajanja izobraževalnih programov ter nadzor nad izvajalci izobraževanja se izvaja v skladu s predpisi s področja šolstva ob upoštevanju predpisov iz prejšnjega odstavka. Dovoljenje za izvajanje usposabljanj iz prvega odstavka tega člena izdaja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. Če Uprava Republike Slovenije za pomorstvo pri izvajanju nadzora ugotovi, da niso izpolnjene zahteve iz prvega odstavka tega člena, izvajalcu usposabljanja dovoljenje odvzame.
člen Kot član posadke se lahko vkrca na ladjo samo oseba s pomorsko knjižico in veljavno sklenjeno pisno pogodbo o zaposlitvi. Pomorska knjižica je osebna listina, ki vsebuje naslednje osebne podatke člana posadke: ime, priimek, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče, državljanstvo, spol, slika, podpis, višina, barva oči in las, izdana pooblastila in potrdila ter podatke o zdravstveni sposobnosti.
člen Na ladji ne sme delati oseba, ki še ni dopolnila 16 let starosti. Pogodbo o zaposlitvi skleneta član posadke in ladjar ali njegov zastopnik. Član posadke lahko pred podpisom in po podpisu pogodbe o zaposlitvi pri posrednikih zaposlovanja iz 154.b člena tega zakona zahteva pojasnila in nasvete o vsebini pogodbe ter o pravicah in obveznostih, ki iz nje izhajajo. Pogodba o zaposlitvi se sklene v dveh izvirnikih, eden za ladjarja in eden za člana posadke. Na ladji morajo biti članom posadke na voljo listine v skladu s Konvencijo o delu v pomorstvu, 2006 (Konvencija MOD št. 186) (Uradni list RS – MP, št. 2/16, v nadaljnjem besedilu: Konvencija o delu v pomorstvu), v slovenskem in angleškem jeziku. 154.a člen Določbe tega zakona in Konvencije o delu v pomorstvu, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi, veljajo za vse člane posadke, ki plujejo na ladjah pod slovensko zastavo, razen če delajo na ladji, ki pluje izključno znotraj notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije. Za vsebine, ki se nanašajo na delovno razmerje in niso urejene s tem zakonom ali Konvencijo o delu v pomorstvu, se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, sklenjena v Republiki Sloveniji, razen določb, ki se nanašajo na razporejanje delovnega časa, odmore in počitke, odrejanje nadurnega dela ter nočnega dela. Če obstaja dvom, ali naj se določene kategorije oseb ali vrste ladij za namen Konvencije o delu v pomorstvu obravnavajo kot člani posadke oziroma ladja, o tem odloči Uprava Republike Slovenije za pomorstvo po posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo ladjarje in pomorščake. Pri odločitvi se upošteva Resolucijo
zasedanja (pomorske) Generalne konference Mednarodne organizacije dela v zvezi z informacijami o poklicnih skupinah. 154.b člen Pri izvajanju storitve posredovanja zaposlovanja je treba poleg predpisov o urejanju trga dela upoštevati tudi določbe Konvencije o delu v pomorstvu. 154.c člen Dnevni delovni čas člana posadke ne sme trajati več kot 14 ur na dan in ne več kot 72 ur na teden. Čas dnevnega počitka se sme zagotoviti članu posadke največ v dveh delih, pri čemer mora en del trajati najmanj šest nepretrganih ur, presledek med zaporednima obdobjema počitka pa ne sme biti daljši od 14 ur. Nadurno delo člana posadke lahko izjemoma traja 86 ur na mesec. Zahtev po počitku iz tega člena ni treba izpolnjevati v izjemnih okoliščinah. Zbori, požarne in reševalne vaje ter urjenja se opravijo tako, da čim manj motijo počitek in ne povzročajo utrujenosti. Ne glede na določbe tega člena in drugih predpisov o delovnem času ima poveljnik zaradi varnosti ladje, oseb ali tovora ali pomoči drugim ladjam ali osebam v stiski na morju pravico od pomorščaka zahtevati, da opravi toliko delovnih ur, kolikor je potrebnih za zagotovitev normalnega stanja. Po prenehanju izjemnih okoliščin mora poveljnik pomorščaku, ki je v predvidenem času počitka delal, zagotoviti primeren počitek. Član posadke, mlajši od 18 let, ne sme delati ponoči med
in
uro naslednjega dne, razen v primerih izvajanja praktičnega usposabljanja v okviru programa in urnika. O izjemi iz prejšnjega odstavka odloči Uprava Republike Slovenije za pomorstvo po posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo ladjarje in pomorščake. Članu posadke se mora zaradi njegovega zdravja in dobrega počutja zagotoviti izhod na kopno v vsakem pristanišču postanka v skladu z načrtom razporeditve dela na ladji tako, da je zagotovljeno nemoteno delo na ladji. 154.č člen Član posadke ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki se izračuna na podlagi najmanj 2,5 dne na mesec zaposlitve in sorazmerno za nedokončane mesece. Najmanjšega obdobja plačanega dopusta ni mogoče zamenjati za nadomestilo za dopust, razen kadar je delovno razmerje prekinjeno. Član posadke lahko izrabi letni dopust v celoti do konca naslednjega koledarskega leta. 154.d člen Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati: a) ime in priimek, datum in kraj rojstva člana posadke; b) ime in naslov ladjarja; c) kraj in datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi; č) delo, ki ga bo član posadke opravljal; d) znesek plače člana posadke ali formulo, uporabljeno za izračun plače, in določbo o izplačilu najmanj enkrat na mesec; e) določbo, da se članu posadke omogoči prenos celotne ali dela plače na družinske člane; f) število dni plačanega letnega dopusta ali formulo, ki se uporablja za njegov izračun, in način izrabe letnega dopusta; g) določbe o prenehanju pogodbe, in sicer: – za pogodbo za nedoločen čas: pogoji, pod katerimi imata stranki pravico odpovedati pogodbo z odpovednim rokom, ki za ladjarja ni krajši kot za člana posadke; – za pogodbo za določen čas: datum prenehanja pogodbe, – za pogodbo za eno potovanje: namembno pristanišče in čas, ki mora preteči po prihodu, preden je član posadke izkrcan; h) dokazilo o zdravstvenem varstvu in socialni varnosti ter finančnem poroštvu za zagotovitev povratnega potovanja v skladu s Konvencijo o delu v pomorstvu, ki ga članu posadke zagotovi ladjar, in način zagotavljanja; i) določbe, ki se nanašajo na pravico člana posadke do povratnega potovanja v skladu s
členom tega zakona, in sicer: – okoliščine, v katerih so člani posadke upravičeni do povratnega potovanja; – najdaljše trajanje dela na ladji, po katerem je član posadke upravičen do povratnega potovanja, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev; in – natančno določen

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.