← Slovenija

Odločba o razveljavitvi 184. člena Obligacijskega zakonika, stran 8910.

Številka: U-I-213/15-13 Datum:

  1. 2016 O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Vrhovnega sodišča, na seji
  2. septembra 2016 o d l o č i l o: Člen 184 Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo) se razveljavi. O b r a z l o ž i t e v A.
  3. Predlagatelj vlaga zahtevo za oceno ustavnosti
  4. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Zahtevo vlaga v zvezi z revizijsko zadevo št. II Ips 58/2015, v kateri se je predlagatelju zastavilo vprašanje ustavnosti izpodbijane določbe. Meni, da je
  5. člen OZ v neskladju z drugim odstavkom
  6. člena Ustave. Navaja, da izpodbijana določba, enako kot tudi prej veljavni
  7. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89 – v nadaljevanju: ZOR), ureja, da terjatev za povrnitev nepremoženjske škode preide na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom, in da je pod enakimi pogoji ta terjatev lahko predmet odstopa, pobota in izvršbe. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-88/15, Up-684/12 z dne
  8. 2015 (Uradni list RS, št. 82/15), s katero je Ustavno sodišče takšno ureditev, kot jo je določal tudi
  9. člen ZOR, že razglasilo za protiustavno. Zato predlaga, naj Ustavno sodišče iz enakih razlogov izpodbijani člen razveljavi.
  10. Državni zbor na zahtevo ni odgovoril. Mnenje je poslala Vlada, ki meni, da je zahteva utemeljena. Sklicuje se na razloge v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-88/15, Up-684/12 in predlaga razveljavitev izpodbijane določbe.
  11. Ustavno sodišče je zahtevo združilo z zahtevo Višjega sodišča v Mariboru št. U-I-98/16 zaradi skupnega obravnavanja in odločanja. Te zahteve Ustavno sodišče ni poslalo v odgovor nasprotnemu udeležencu. V njej namreč ni očitkov, ki jih ne bi vsebovala že zahteva v zadevi št. U-I-213/15, s katero je bil Državni zbor seznanjen. B.
  12. Člen 184 OZ se glasi: "

(1)Terjatev za povrnitev nepremoženjske škode preide na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom.
(2)Pod enakimi pogoji je lahko ta terjatev predmet odstopa, pobota in izvršbe."
  1. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-88/15, Up-684/12 ugotovilo, da je bil
  2. člen ZOR, ki je identičen izpodbijanemu
  3. členu OZ, v neskladju z Ustavo. Ocenilo je, da so dediči oškodovancev, ki so v istem času utrpeli nepremoženjsko škodo in tudi izrazili voljo, da za utrpljeno škodo dobijo zadoščenje v obliki denarne odškodnine, v bistveno enakem položaju. Ureditev v
  4. členu ZOR, po kateri je terjatev za povračilo nepremoženjske škode vezana na trenutek pravnomočnosti sodbe, s katero je oškodovancu prisojena denarna odškodnina, učinkuje tako, da se dediče oškodovancev, ki so utrpeli nepremoženjsko škodo, postavlja v bistveno različen položaj, odvisno od okoliščine, ali oškodovanec umre v času trajanja pravdnega postopka za plačilo odškodnine, in ne glede na to, da so bili pred tem položaji enaki. Presodilo je, da za to razlikovanje ne obstaja razumen in iz narave stvari izhajajoč razlog. Zato je ugotovilo, da je bila takšna ureditev v neskladju z načelom enakosti pred zakonom po drugem odstavku
  5. člena Ustave.
  6. Glede na navedeno je iz enakih razlogov v neskladju z drugim odstavkom
  7. člena Ustave tudi ureditev v
  8. členu OZ. Zato je Ustavno sodišče navedeno določbo razveljavilo. C.
  9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi
  10. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – ZUstS) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno. mag. Miroslav Mozetič l.r. Predsednik Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.