← Slovenija

Odlok o proračunu Občine Horjul za leto 2017, stran 12404.

Na podlagi

  1. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 ZLS-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO),
  2. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13 – pop., 101/13 in 55/15 – ZFisP) in
  3. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/10, 105/10, 100/11, 80/13) je Občinski svet Občine Horjul na
  4. seji dne
  6. 2016 sprejel O D L O K o proračunu Občine Horjul za leto 2017 I. SPLOŠNA DOLOČBA
  7. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Horjul za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČINA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
  8. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EURIH Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2017 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 2,087.919 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2,016.951 70 DAVČNI PRIHODKI 1,733.989 700 Davki na dohodek in dobiček 1,619.689 703 Davki na premoženje 99.000 704 Domači davki na blago in storitve 15.300 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 282.962 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 139.960 711 Takse in pristojbine 1.000 712 Denarne kazni 15.000 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 30.000 714 Drugi nedavčni prihodki 97.002 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.672 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopred. dolg. sredstev 1.672 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 69.296 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 69.296 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 5,887.919 40 TEKOČI ODHODKI 1,187.060 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 176.400 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 27.810 402 Izdatki za blago in storitve 952.850 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 30.000 41 TEKOČI TRANSFERI 1,002.250 410 Subvencije 33.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 775.390 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 54.560 413 Drugi tekoči domači transferi 139.300 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVETICIJSKI ODHODKI 3,627.609 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3,627.609 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 71.000 431 Investicijski transferi drugim osebam, ki niso pror. upor. 63.500 432 Investicijski transferi prorač. uporabnikom 7.500 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) –3,800.000 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL. DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE

(500)0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA 0 55 ODPLAČILA DOLGA 0 550 Odplačila domačega dolga 0 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –3,800.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 3,800.000 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE
  2. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 3,800.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrt neposrednega uporabnika, ki je razdeljen na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na oglasni deski Občine Horjul. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
  3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Horjul. Odredbodajalec proračuna je župan, ki lahko pismeno pooblasti tudi druge osebe. Župan je pooblaščen, da: – odloča o uporabi tekočih likvidnostnih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti; – samostojno razpolaga s proračunskimi sredstvi. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti tekoče letno usklajen z veljavnim proračunom.
  4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov določeni v prvem stavku prvega odstavka
  5. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: – prihodki od požarne takse, ki se namenijo za investicije v zagotavljanje protipožarne varnosti, – prihodki zbrani s plačili komunalnih prispevkov, ki se uporabijo za gradnjo infrastrukture v občini, – prihodki iz naslova okoljske dajatve za obremenjevanje voda, ki se namenijo za izgradnjo kanalizacijske infrastrukture v občini, – prihodki iz naslova takse za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo vzdrževanju gozdnih cest v občini, – prihodki iz naslova sofinanciranja izgradnje RCERO, – prejemki iz državnega proračuna in drugih virov za določene namene. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov postavke v proračunu.
  6. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe in med konti v okviru proračunske postavke v posebnem delu proračuna samostojno in brez omejitev odloča župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji.
  7. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
  8. v letu 2018 50 % navedenih pravic porabe in
  9. v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe vseh tekočih odhodkov in transferov v sprejetem proračunu. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, kuriv, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednega uporabnika ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
  10. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojih programov je dopustna v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi sredstvi. Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet. Ne glede na prejšnji stavek občinski svet ne odloča o spremembi vrednosti projektov nad 20 %, kadar veljavna vrednost in vrednost po predvideni spremembi posameznega projekta ne presegata 100.000 EUR in v kolikor se vrednost projekta spreminja zaradi namenskih sredstev opredeljenih v
  11. členu tega odloka. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega leta v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti, katerih vrednost presega 100.000 EUR, se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta, nove projekte do vrednosti 100.000 EUR pa uvrsti v načrt razvojnih programov župan, s prerazporeditvijo iz ostalih projektov. Investicijske programe, novelacije investicijskih programov in predinvesticijske zasnove sprejema Občinski svet Občine Horjul. Dokument identifikacije investicijskih projektov in ostalo dokumentacijo pa sprejema župan.
  12. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad je: – račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 30.000 €. Na predlog občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene in drugega odstavka
  13. člena ZJF neomejeno župan in o tem s pisnim poročilom pri zaključnem računu obvesti občinski svet. Sredstva tekoče proračunske rezerve se dodeljujejo za naloge, ki so neodložljive in za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva in ki po svoji vsebini sodijo v javno porabo na ravni občine in za naloge, za katere se med letom izkaže, da v proračunu zanje niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. O porabi sredstev neomejeno odloča župan. Porabo opredeli s sklepi o prerazporeditvi sredstev na ustrezno proračunsko postavko. V primeru, da v proračunu za določen namen ni odprte proračunske postavke, lahko župan sam s sklepom odpre in uvrsti tudi novo proračunsko postavko. IV. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
  14. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka
  15. člena ZJF, lahko župan v letu 2017 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer do skupne višine 500 EUR. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh EUR, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
  16. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za proračun leta 2017 zadolževanje ni predvideno.
  17. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča občinski svet.
  18. člen (obseg zadolževanja javnih podjetij združenih v Javni holding Ljubljana d.o.o.) Javno podjetje LPP d.o.o., ki deluje v okviru Javnega holdinga Ljubljana, d.o.o., se v letu 2017 lahko zadolži do skupne višine, ki odpade, glede na delež lastništva, na Občino Horjul, pri bankah za kratkoročna posojila skupno največ do višine 64.500 EUR, pri JHL za kratkoročna posojila skupno največ do višine 8.600 EUR ter pri bankah oziroma finančnih institucijah za dolgoročna posojila skupno največ do 55.900 EUR. Kratkoročna zadolžitev je namenjena uravnavanju finančne likvidnosti. Sredstva za servisiranje vseh dolgov se zagotovijo iz neproračunskih virov. Soglasje o zadolžitvi daje Svet ustanoviteljev JHL, d.o.o. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  19. člen (začasno financiranje v letu 2018) V obdobju začasnega financiranja Občine Horjul v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana o določitvi začasnega financiranja.
  20. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za proračunsko leto
  21. Št. 410-0002/2016-6 Horjul, dne
  22. decembra 2016 Župan Občine Horjul Janko Prebil l.r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.