← Slovenija

Odlok o proračunu Mestne občine Nova Gorica za leto 2017, stran 12684.

Na podlagi

  1. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in spremembe),
  2. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in spremembe) in
  3. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne
  4. decembra 2016 sprejel O D L O K o proračunu Mestne občine Nova Gorica za leto 2017
  5. SPLOŠNA DOLOČBA
  6. člen S tem odlokom se določa obseg in struktura sredstev za financiranje javne porabe v Mestni občini Nova Gorica v letu 2017, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
  7. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
  8. člen Proračun sestavljajo splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov. V splošnem delu proračuna so prejemki in izdatki proračuna Mestne občine Nova Gorica izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb in računu financiranja. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: v EUR Proračun 2017 I. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 32.697.862 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 29.592.151 70 DAVČNI PRIHODKI 20.243.550 700 Davki na dohodek in dobiček 15.898.950 703 Davki na premoženje 3.781.600 704 Domači davki na blago in storitve 563.000 71 NEDAVČNI PRIHODKI 9.348.601 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 8.596.019 711 Takse in pristojbine 17.000 712 Globe in druge denarne kazni 72.500 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 246.558 714 Drugi nedavčni prihodki 416.524 72 KAPITALSKI PRIHODKI 425.450 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 134.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 291.450 73 PREJETE DONACIJE 18.109 730 Prejete donacije iz domačih virov 11.299 731 Prejete donacije iz tujine 6.810 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.478.267 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 972.159 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 1.506.108 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 183.885 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 183.885 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 34.732.771 40 TEKOČI ODHODKI 9.347.123 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 2.477.469 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 367.554 402 Izdatki za blago in storitve 6.007.100 403 Plačila domačih obresti 165.000 409 Rezerve 330.000 41 TEKOČI TRANSFERI 12.945.727 410 Subvencije 454.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.800.000 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 1.330.071 413 Drugi tekoči domači transferi 5.344.656 414 Tekoči transferi v tujino 17.000 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 11.375.421 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 11.375.421 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 1.064.500 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 641.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 423.500 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) (Skupaj prihodki minus skupaj odhodki) –2.034.909 III/
  9. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-7102)–(II.-403-404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti) –1.874.509 III/
  10. TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (70+71)–(40+41) (Tekoči prihodki minus tekoči odhodki in tekoči transferi) 7.299.301 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 22.200 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 22.200 750 Prejeta vračila danih posojil 21.600 752 Kupnine iz naslova privatizacije 600 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 121.716 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 121.716 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 121.716 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) –99.516 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 3.264.425 50 ZADOLŽEVANJE 3.264.425 500 Domače zadolževanje 3.264.425 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550+551) 1.130.000 55 ODPLAČILO DOLGA 1.130.000 550 Odplačilo domačega dolga 1.130.000 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 0 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 2.134.425 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 2.034.909 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN
  12. PRETEKLEGA LETA 0 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, v katerih so izdatki, skladno s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov, razdeljeni po področjih proračunske porabe, glavnih programih in podprogramih. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
  13. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
  14. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
  15. člen Neposredni uporabniki občinskega proračuna so mestni svet, nadzorni odbor, župan, občinska uprava, medobčinska uprava Mestne občine Nova Gorica in Občine Brda in krajevne skupnosti. Posredni uporabniki sredstev občinskega proračuna so javni zavodi in javni skladi, katerih ustanovitelj oziroma soustanovitelj je občina. Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom, če so izpolnjeni vsi z zakonom in tem odlokom predpisani pogoji za uporabo sredstev. Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo. Pravni temelj in višino obveznosti, ki izhaja iz knjigovodske listine, je potrebno pred izplačilom preveriti in pisno potrditi. Uporabniki občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki presegajo s proračunom določena sredstva za posamezni namen.
  16. člen Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 290.000 EUR. Proračunska rezerva je organizirana kot proračunski sklad. Uporablja se za namene določene v
  17. členu Zakona o javnih financah. Župan lahko na predlog organa, pristojnega za finance samostojno odloča o porabi do 20.000 EUR zbranih razpoložljivih sredstev proračunske rezerve za posamezni namen. O tem pismeno obvesti mestni svet. V primerih porabe sredstev, ki presega višino določeno v prejšnjem odstavku, odloča mestni svet s posebnim odlokom.
  18. člen Del predvidenih prihodkov proračuna v višini 40.000 EUR se v skladu z
  19. členom Zakona o javnih financah zadrži kot splošna proračunska rezervacija. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan in poroča mestnemu svetu šestmesečno. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika, na ustrezne proračunske postavke.
  20. člen Namenski prihodki proračuna so donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, sredstva prejeta od drugih občin iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja, odškodnine iz naslova zavarovanj, prihodki od požarne takse, najemnina za lokalno gospodarsko infrastrukturo, komunalni prispevek, namenski prejemki krajevnih skupnosti ter transferna sredstva iz državnega in evropskega proračuna za sofinanciranje posameznih projektov. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmerni namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan oziroma ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskega prejemka povečata obseg izdatkov veljavnega finančnega načrta proračunskega uporabnika in veljavni proračun. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek v nižjem obsegu kot je izkazan v proračunu, lahko proračunski uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev. Zbrana namenska sredstva, ki v preteklem letu niso bila porabljena, razen sredstev, ki jih proračunski uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v tekoče leto za namen, za katerega so opredeljena. Za obseg prenesenih namenskih sredstev se povečata obseg izdatkov finančnega načrta proračunskega uporabnika na ustrezni proračunski postavki in proračun.
  21. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan lahko s pismenimi sklepi prerazporedi sredstva med proračunskimi postavkami praviloma znotraj istega področja porabe pri proračunskih uporabnikih mestni svet, nadzorni odbor, župan in občinska uprava. Sprememba pri postavki, ki se zmanjšuje s sklepom župana ne sme preseči 20 % vrednosti celotne postavke. Izjemoma se investicijska postavka lahko zmanjša za več kot 20 %, če zaradi utemeljenih razlogov investicija v tekočem letu ne bo realizirana v načrtovani višini. Sredstva se lahko prenesejo samo na drugo investicijsko postavko, ki je v teku in kjer sredstva primanjkujejo. Predsedniki krajevnih skupnosti lahko s pismenimi sklepi prerazporedijo sredstva med postavkami znotraj posamične krajevne skupnosti – neposrednega uporabnika proračuna z zaporedno številko od 21 do
  22. Sprememba pri postavki, ki se zmanjšuje ne sme preseči 20 % vrednosti postavke. Izvrševanje proračuna po ekonomski klasifikaciji je odraz strukture nastalih stroškov posameznih postavk po področjih in se evidenčno primerja s planiranimi stroški.
  23. člen Pogodbe za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev se lahko sklene samo v skladu s predpisi o javnem naročanju in navodili župana. Sredstva subvencij, posojil in drugih oblik pomoči neproračunskim porabnikom se dodelijo na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa v sredstvih javnega obveščanja. Način dodelitve in višina dodeljenih sredstev mora biti usklajena s predpisi o državnih pomočeh. Pred dodeljevanjem sredstev dotacij, subvencij, posojil in drugih oblik pomoči je potrebno skleniti pogodbo med občino ter posrednim proračunskim porabnikom ali drugimi koristniki sredstev. Plačilni roki za plačila v breme proračuna Mestne občine Nova Gorica so lahko krajši od plačilnih rokov, določenih z veljavnimi predpisi o izvrševanju proračuna v primeru, če se občina v pogodbi dogovori za krajše plačilne roke v primeru upoštevanja načel gospodarnosti ravnanja občine.
  24. člen Krajevne skupnosti so dolžne pred sklenitvijo vsake pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki presega 20.000 EUR in vsake pogodbe za gradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki presega 40.000 EUR predhodno pridobiti pisno soglasje župana Mestne občine Nova Gorica.
  25. člen Proračunski uporabniki lahko prevzemajo obveznosti za tekoče leto le do višine sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezni namen na ustrezni proračunski postavki. Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost večletnega projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2017, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 50 % pravic porabe v veljavnem finančnem načrtu posameznega neposrednega proračunskega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2017, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve ter za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v veljavnem finančnem načrtu posameznega neposrednega proračunskega uporabnika. Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov, za obveznosti povezane z zadolževanjem in upravljanjem z občinskim dolgom ter za obveznosti po pogodbah o sofinanciranju iz namenskih sredstev EU oziroma iz pripadajočih postavk slovenske udeležbe. Prevzete obveznosti se vključijo v finančni načrt proračunskega uporabnika, obveznosti za večletne projekte pa tudi v načrt razvojnih programov.
  26. člen Župan lahko ob predhodnem soglasju organa pristojnega za finance, odloča o spremembi vrednosti projekta iz načrta razvojnih programov. Vrednosti projektov za tekoče leto se spreminjajo skladno s prerazporeditvami, določenimi v
  27. členu tega odloka. Prerazporejanje med projekti za prihodnja leta je dovoljeno le izjemoma. Župan lahko s prerazporeditvijo zmanjša načrtovan letni odhodek projekta za največ 20 %.
  28. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA PREMOŽENJA
  29. člen Če so izpolnjeni pogoji iz
  30. člena Zakona o javnih financah, lahko župan v letu 2017 odpiše ali delno odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do Mestne občine Nova Gorica, in sicer največ do skupne višine 20.000 EUR, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Če so izpolnjeni pogoji iz
  31. člena Zakona o javnih financah, lahko predsednik krajevne skupnosti v letu 2017 odpiše ali delno odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do krajevne skupnosti, in sicer največ do skupne višine 500 EUR, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Župan lahko na prošnjo dolžnika ob primernem zavarovanju in obrestovanju odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga dolžnika ali spremeni predvideno dinamiko plačila dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika, od katerega sicer ne bi bilo možno izterjati celotnega dolga. Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. Terjatve iz naslova zapadlih in neplačanih davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev dolžnika do občine v postopkih prisilne poravnave v skladu z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ter terjatve iz naslova danih posojil in plačanih poroštev se lahko zamenjajo za lastniške deleže. O zamenjavi terjatev za lastniške deleže odloča mestni svet na predlog župana.
  32. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
  33. člen Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2017 lahko zadolži do višine 3.264.425 EUR.
  34. člen Občina se lahko likvidnostno zadolži največ do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna, če zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti. Likvidnostni dolg mora biti poravnan najkasneje do
  36. tekočega leta, o zadolžitvi pa odloča župan. Za zagotavljanje likvidnosti proračuna se izjemoma lahko uporabijo tudi prosta denarna namenska sredstva.
  37. člen Obseg poroštev, ki jih Mestna občina Nova Gorica lahko na osnovi sklepa mestnega sveta izdaja javnim zavodom, javnim skladom in javnim podjetjem, katerih ustanovitelj oziroma soustanovitelj je, v letu 2017 ne sme preseči skupne višine 150.000 EUR potencialne letne obveznosti.
  38. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  39. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi, izvrševati pa se začne s
  40. januarjem
  41. Št. 410-27/2016-14 Nova Gorica, dne
  42. decembra 2016 Župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon l.r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.