Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana, stran 12826.

(1)S tem aktom se ureja obratovanje in način vodenja distribucijskega sistema toplote (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem), tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje distribucijskega sistema, pogoji in način izvajanja priključitev na distribucijski sistem ter druga vprašanja v zvezi z zanesljivo in kvalitetno oskrbo s toploto, splošni pogoji za dobavo in odjem, ki urejajo pravice in obveznosti odjemalcev glede dobave, toplote, tarifni sistem, ki določa način zaračunavanja dobave, in tarifne elemente za dobavo toplote različnim kategorijam odjemalcev glede na moč, vrsto in karakteristiko odjema, kvaliteto in druge elemente.

(2)Ta akt se uporablja za distribucijski sistem, ki je v upravljanju distributerja toplote, in na katerem distributer toplote opravlja izbirno gospodarsko javno službo distribucije toplote.

(3)Ta akt se uporablja tudi za tiste pravne ali fizične osebe, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo ter izvajajo vzdrževalna dela na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah ali na drugih soodvisnih objektih. 2. člen (uporaba podatkov in informacij)

(1)Distributer toplote je dolžan varovati zaupnost podatkov in informacij, ki jih pridobi od odjemalca, razen če predpisi zahtevajo, da se podatki objavijo ali posredujejo državnim ali drugim organom.

(2)Pridobljene osebne podatke odjemalcev je dolžan distributer toplote uporabljati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(3)Osebne podatke odjemalca distributer toplote shranjuje, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali.

1. člen (pomen izrazov) V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), poleg tega pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
2. celotni stroški za toploto so stroški za toploto, dobavljeno iz distribucijskega sistema, ki so izkazani z računi oziroma s specifikacijo stroškov za dobavljeno toploto za odjemno mesto. Stroški zajemajo fiksne in variabilne stroške proizvodnje in distribucije toplote ter stroške izvajanja meritev dobavljenih količin toplote;
3. črpališča so objekti in naprave, ki omogočajo transport ogrevnega medija po distribucijskem sistemu;
4. daljinsko ogrevanje je distribucija toplote iz centralnih proizvodnih virov po omrežju do odjemalcev v več zgradbah ali lokacijah;
5. delilnik stroškov toplote (delilnik) je naprava za indikacijo ali merjenje porabe toplote, ki omogoča določitev deležev stroškov za ogrevanje in deležev stroškov za pripravo sanitarne tople vode posameznih delov stavbe. Delilniki po tem aktu so delilniki, ki so nameščeni na grelnih telesih, ter merilniki toplote in vodomeri za toplo vodo v posameznih delih stavbe;
6. distribucija toplote je prenos toplote po distribucijskem sistemu in vključuje tudi dobavo toplote odjemalcem;
7. distribucijski sistem je sistem naprav in napeljav, ki ni povezan z drugimi distribucijskimi ali prenosnimi sistemi in ki omogoča prenos toplote po omrežju od enega ali več virov do odjemalcev v več stavbah ali lokacijah. Distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana se sestoji iz naslednjih ločenih distribucijskih sistemov: – vročevodni sistem z ogrevnim medijem vročo vodo, – parovodni sistem z ogrevnim medijem paro, ki prevzema toploto iz proizvodnega vira enota TE-TOL, – parovodni sistem z ogrevnim medijem paro, ki prevzema toploto iz proizvodnega vira enota TOŠ;
8. distributer toplote je izvajalec dejavnosti izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote na geografskem območju Mestne občine Ljubljana;
9. gospodinjski odjemalec je odjemalec, ki kupuje toploto za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo toplote za opravljanje trgovskih, gospodarskih ali poklicnih dejavnosti;
10. hišna postaja je del toplotne postaje, ki je namenjen prenosu toplote od priključne postaje na interne toplotne naprave odjemalca;
11. imetnik soglasja za priključitev je vsaka pravna ali fizična oseba, na katero se glasi soglasje za priključitev na distribucijski sistem;
12. industrijski odjemalec je odjemalec, ki kot svojo glavno dejavnost opravlja dejavnosti, ki po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) spadajo v področji kategorije B Rudarstvo ali kategorije C Predelovalne dejavnosti;
13. interne toplotne naprave so naprave, ki omogočajo izrabo toplote ogrevnega medija in zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja (radiatorsko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplozračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo tople sanitarne vode in drugo) ter tehnološke in druge namene;
14. investitor je vsaka pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev ali sam izvaja graditev naprav in napeljav distribucijskega sistema, toplotne postaje ali stavbe, ki bo oskrbovana s toploto iz distribucijskega sistema;
15. merilna naprava je: – merilnik toplote na merilnem mestu, ki meri dobavljeno toploto iz distribucijskega sistema neposredno in na katerem se odčita količina predane toplote, ki je podlaga za obračunavanje dobavljene toplote, – pretočni merilnik za merjenje količine pare z merilno zaslonko in korektorjem tlaka in temperature na merilnem mestu, ki meri dobavljeno toploto iz distribucijskega sistema posredno z merjenjem porabe količine pare, preračunane na pogodbene parametre in, ki je podlaga za obračunavanje dobavljene toplote, – pretočno merilo za količino pare z merilno zaslonko na merilnem mestu, ki meri dobavljeno toploto iz distribucijskega sistema posredno z merjenjem porabe količine pare in, ki je podlaga za obračunavanje dobavljene toplote;
16. merilno mesto je mesto v priključni postaji, kjer je nameščena merilna naprava; izjemoma je merilna naprava v obstoječi toplotni postaji lahko nameščena v hišni postaji;
17. nadzor je kvalitativni nadzor pooblaščene osebe distributerja toplote nad izvajanjem del na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah;
18. nesorazmerni stroški priključitve na distribucijski sistem pomenijo stroške gradnje priključka do točke v sistemu, kjer je priključitev možna, ali stroške, ki so potrebni za ojačitev obstoječega sistema, ali kombinacijo obojega, pri čemer ni pričakovati, da bi v razumnem času prišlo do povečanja odjema iz sistema na novem priključku oziroma obstoječem distribucijskem sistemu v tolikšnem obsegu, ki bi omogočal normalno amortizacijo naložbe;
19. obračunska moč je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote;
20. obračunsko obdobje je obdobje, za katerega se izvaja obračun stroškov za toploto in traja največ dvanajst mesecev;
21. odčitovalno obdobje je obdobje, v katerem se izvaja odčitavanje merilnih naprav in traja največ dvanajst mesecev;
22. odjemalec je vsaka pravna ali fizična oseba, ki odjema toploto za lastno rabo in je lastnik nepremičnine, v kateri ali za katero je izvedeno odjemno mesto, oziroma vsaka pravna ali fizična oseba, s katero je urejeno pogodbeno razmerje o dobavi toplote. Odjemalec je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto;
23. odjemno mesto je mesto v priključni postaji, kjer odjemalec prevzema toploto iz distribucijskega sistema in na katerem se ugotavlja kakovost in količina dobavljene toplote preko merilnega mesta;
24. ogrevni medij je medij v distribucijskem sistemu, s katerim se prenaša toplota;
25. poslovni in ostali odjemalec je odjemalec, ki ni gospodinjski ali industrijski odjemalec;
26. prevzemno mesto je mesto, na katerem distributer toplote prevzema toploto v distribucijski sistem iz proizvodnih virov;
27. priključek je vod, ki povezuje distribucijski vod in odjemno mesto. Priključek se začne na priključnem mestu na distribucijskem vodu in konča s priključnim mestom odjemalca;
28. priključitev je izvedba fizične povezave priključka na obstoječi distribucijski sistem;
29. priključna moč je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca, določena s projektno dokumentacijo strojnih instalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav, v skladu s tem aktom in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o priključitvi stavb na distribucijski sistem;
30. priključna postaja je del toplotne postaje, kjer odjemalec prevzema pogodbeno količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj;
31. priključno mesto na distribucijskem vodu je točka na distribucijskem vodu, kjer je oziroma bo priključen priključek odjemalca;
32. priključno mesto odjemalca je točka na koncu priključka neposredno za glavnim zapornim ventilom (v nadaljnjem besedilu: V1 in V2), kjer je oziroma bo priključena toplotna postaja odjemalca;
33. primerljivo obračunsko obdobje je obdobje, v katerem so bili pogoji odjema toplote podobni pogojem v obdobju, za katerega z meritvami ni bilo možno ugotoviti dejanske porabe;
34. proizvodni viri so naprave, ki pretvarjajo primarno energijo goriv v toploto. Proizvodna vira enota TE-TOL in enota TOŠ sta proizvodna vira v lasti distributerja toplote z lastno proizvodnjo;
35. razdelilnik stroškov dobavljene toplote je preglednica deležev celotnih stroškov za toploto, ki omogoča porazdelitev stroškov toplote, ki je bila dobavljena preko skupnega odjemnega mesta za več odjemalcev (lastnikov posameznih delov stavbe) v obračunskem obdobju;
36. sanitarna topla voda je hladna voda iz vodovodnega omrežja, ki je prevzela toploto od ogrevnega medija v prenosniku toplote;
37. skupno odjemno mesto je odjemno mesto za več odjemalcev oziroma stavb;
38. soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja je soglasje, ki ga izdaja distributer toplote skladno z zakonom o graditvi objektov;
39. soglasje za priključitev je soglasje za priključitev na distribucijski sistem, ki ga izdaja distributer toplote skladno z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja energetsko področje;
40. sprememba odjemalčevih toplotnih naprav je katerakoli sprememba na teh napravah, ki povzroči spremembe delovanja toplotnih naprav ali obračuna toplote;
41. tarifna skupina je skupina odjemalcev, za katere veljajo enake tarifne postavke toplote;
42. tehnične zahteve so zahteve distributerja toplote, in sicer Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem (v nadaljnjem besedilu: tehnične zahteve), ki so pretežno tehnične narave in jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in drugih delih na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah;
43. temperaturni primanjkljaj je vsota dnevnih razlik med temperaturo zraka v ogrevanem prostoru (20 °C) in povprečno dnevno zunanjo temperaturo zraka. Pri tem se upoštevajo le dnevi v času ogrevalne sezone, ko je bila povprečna dnevna zunanja temperatura zraka nižja ali enaka 12 °C, po podatkih organa, ki je zadolžen za izvajanje meteoroloških meritev;
44. toplota je izraz za energijo v obliki toplote ne glede na ogrevni medij (vroča voda, para, kondenzat ipd.), ki jo prenaša;
45. toplotna postaja je vezni člen med distribucijskim sistemom (vključno s priključkom) in internimi toplotnimi napravami odjemalca. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave. Toplotne postaje so glede na ogrevni medij vročevodne in parne postaje;
46. usposobljen izvajalec je izvajalec gradnje, vzdrževalnih del in obratovanja naprav distribucijskega sistema in toplotnih postaj, ki je ustrezno strokovno usposobljen in predhodno potrjen s strani distributerja toplote. Distributer toplote vodi seznam usposobljenih izvajalcev;
47. varnostni odmik je svetla razdalja med vodom distribucijskega sistema (distribucijskim vodom ali priključkom) in drugim komunalnim vodom ali gradbenim objektom;
48. varovalni pas distribucijskega sistema je zemljiški pas ob vodih in objektih distribucijskega sistema, vključno s priključki nanje, na katerem se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki lahko vplivajo na varnost obratovanja distribucijskega sistema, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od distribucijskega sistema;
49. vod je cevovod, po katerem se prenaša ogrevni medij (vročevod, parovod, kondenzatni vod ipd.);
50. zapisnik je zapis, ki ga sestavi pooblaščena oseba distributerja toplote ob nastavitvi obračunske moči v toplotni postaji. II. DISTRIBUCIJSKI SISTEM
51. člen (opredelitev distribucijskega sistema)

(1)Distribucijski sistem je sistem objektov, naprav in črpališč za prenos toplote po omrežju od prevzemnih mest iz proizvodnih virov do odjemnih mest v toplotnih postajah. Sestavni del distribucijskega sistema so tudi distribucijski vodi in priključki, vključno z glavnima zapornima ventiloma V1 (dovodni vod) in V2 (povratni vod) na priključnem mestu odjemalca.

(2)Zaradi zagotavljanja varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema se določbe tega akta nanašajo tudi na toplotne postaje, kot vezni člen med distribucijskim sistemom in internimi toplotnimi napravami, in na interne toplotne naprave, ki niso sestavni del distribucijskega sistema.

(3)Proizvodna vira enota TE-TOL in enota TOŠ, ki sta v lasti in upravljanju distributerja toplote, kot t. i. distributerja z lastno proizvodnjo, nista del distribucijskega sistema.

(4)Sestavni del distribucijskega sistema so tudi stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prvega odstavka tega člena.

(5)Distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana se sestoji iz naslednjih ločenih distribucijskih sistemov:

1. a)vročevodni sistem daljinskega ogrevanja z ogrevnim medijem vročo vodo, ki prevzema toploto iz proizvodnih virov in jo preko povezanega vročevodnega omrežja distribuira do odjemnih mest v toplotnih postajah. Osnovne karakteristike: Nazivni tlak 16 bar G in nazivna temperatura 130 °C.
2. b)parovodni sistem daljinskega ogrevanja – enota TE-TOL z ogrevnim medijem para, ki prevzema toploto iz proizvodnega vira enota TE-TOL in jo preko parovodnega omrežja distribuira do odjemnih mest v parnih postajah. Osnovne karakteristike: Nazivni tlak 16 bar G in nazivna temperatura 270 °C (pregreta para). Vračanje kondenzata ni omogočeno.
3. c)parovodni sistem daljinskega ogrevanja – enota TOŠ z ogrevnim medijem para, ki prevzema toploto iz proizvodnega vira enota TOŠ in jo preko parovodnega omrežja distribuira do odjemnih mest v parnih postajah. Osnovne karakteristike – veja LM / linija 1, 2: Nazivni tlak 18 bar G in nazivna temperatura 210 °C (nasičena para). Omogočeno je vračanje kondenzata z najvišjo temperaturo 95 °C. Osnovne karakteristike – veja Lek: Nazivni tlak 13 bar G in nazivna temperatura 210 °C (nasičena para). Vračanje kondenzata ni omogočeno.

(6)Tehnične in druge parametre, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in drugih delih na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah podrobneje določajo tehnične zahteve. 5. člen (razvoj distribucijskega sistema)

(1)Distributer toplote ima izključno pravico, da izdeluje oziroma potrjuje tehnične rešitve za nadaljnji razvoj distribucijskega sistema, skladno z odlokom lokalne skupnosti o izvajanju dejavnosti izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote, na podlagi analize izvajanja distribucije toplote, značilnosti temperaturnih, pretočnih in tlačnih obratovalnih parametrov, dejanske zasedenosti distribucijskega sistema, zanesljivosti obratovanja, izdanih soglasij za priključitev, anket ter drugih podatkov.

(2)Pri načrtovanju vlaganj in investicij v distribucijski sistem in pri izdajanju soglasij za priključitev mora distributer toplote ekonomsko-tehnično optimizirati proces načrtovanja naložb ob upoštevanju energetske učinkovitosti, stroškov kapitala, stroškov vzdrževanja in stroškov obratovanja.

1. člen (spremembe na distribucijskem sistemu) Distributer toplote ima zaradi zagotovitve varnega, zanesljivega in učinkovitega delovanja distribucijskega sistema pravico in dolžnost predlagati potrebne spremembe na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah ter podati tehnične zahteve, katere se morajo upoštevati pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju distribucijskega sistema in naprav odjemalca.
2. člen (pogoji za graditev, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema) Pri načrtovanju, graditvi, preskušanju, obratovanju, začetku in prenehanju obratovanja, vzdrževanju, obnavljanju ter drugih delih na distribucijskem sistemu in toplotnih postajah se mora upoštevati določbe predpisov za graditev, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema in toplotnih postaj. Pri tem se mora zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov, drugih elementov distribucijskega sistema in toplotnih postaj upoštevati tudi tehnične zahteve distributerja toplote.
3. člen (naprave distributerja toplote)

(1)Naprave v lasti in upravljanju distributerja toplote so: – distribucijski vodi do priključnega mesta priključka; – priključek do priključnega mesta odjemalca za priključitev obstoječe stavbe, ki je izveden na osnovi pogodbe o priključitvi pod pogoji opredeljenimi v 54. členu tega akta; – objekti in naprave za nadzor in upravljanje distribucijskega sistema; – črpališča.

(2)Če distributer toplote ni lastnik dela naprav iz prejšnjega odstavka, ima z lastnikom sklenjeno pogodbo, na podlagi katere mu je omogočeno, da učinkovito opravlja svoje naloge po Energetskem zakonu in tem aktu. 9. člen (toplotne naprave odjemalca)

(1)Naprave v lasti odjemalca so:

1. a)priključek: – novogradnje, ki se je načrtovala in priključila na obstoječ distribucijski sistem, ali na distribucijski sistem, ki se gradi v okviru opremljanja stavbnega zemljišča s komunalno opremo, skladno z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje; – obstoječe stavbe, ki ga je izvedel odjemalec na lastne stroške;
2. b)toplotna postaja;
3. c)interne toplotne naprave.

(2)Stroški gradnje in vzdrževanja naprav v lasti odjemalca so obveznost odjemalca. 10. člen (obvezen nadzor nad projekti in gradnjo ter montažo distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav odjemalca)

(1)Distributer toplote ima zaradi zagotovitve varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema obveznost nadzora nad projekti in gradnjo ter montažo distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav.

(2)Nadzor distributerja toplote nad projekti in gradnjo ter montažo distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav obsega naslednje obveznosti distributerja toplote: – izvajanje nadzora nad projektno dokumentacijo v okviru izdajanje pogojev in soglasij za priključitev na distribucijski sistem skladno z določbami IV. poglavja tega akta (pogoji in način izvajanja priključitev na distribucijski sistem); – potrjevanje skladnosti gradnje s projekti za izvedbo in nadzor vnosa sprememb med gradnjo v projekt za izvedbo; – potrjevanje, da so dograjeni, ali spremenjeni distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje, ki jih je izvedel investitor geodetsko posneti in posnetek oddan distributerju toplote; – usklajevanje rokov fizične priključitve novih distribucijskih vodov in priključkov na obstoječ distribucijski sistem; – usklajevanje rokov polnitve distribucijskih vodov, priključkov in toplotnih postaj z ogrevnim medijem; – usklajevanje rokov začetka odjema toplote; – skrb, da so projekti izvedenih del, oziroma dopolnjeni projekti za izvedbo dostavljeni v arhiv distributerja toplote; – potrjevanje, da so pred vključitvijo v distribucijski sistem distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje zgrajeni tako, da je zagotovljeno varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega sistema; – nadzor nad posegi tretjih oseb v varovalni pas distribucijskega sistema, da se le ti izvajajo skladno z izdanimi pogoji in soglasji distributerja toplote.

(3)Med gradnjo morajo biti distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje geodetsko posneti in po končani gradnji posnetek posredovan distributerju toplote v obliki, skladni z določili pravilnika o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora ter tehničnimi zahtevami distributerja toplote glede vodenja zbirnega katastra energetske infrastrukture. 11. člen (obveznosti odjemalca za obratovanje njegovih toplotnih naprav)

(1)Odjemalec mora s skrbnostjo dobrega gospodarja neprestano skrbeti, da so njegove naprave in napeljave izvedene, uporabljene in vzdrževane na način, da niso možne motnje na drugih napravah in napeljavah v distribucijskem sistemu in da pretoki na odjemnem mestu in povratna temperatura iz njegovih naprav ne presega vrednosti določenih v projektni dokumentaciji toplotne postaje in internih toplotnih naprav.

(2)Za izpolnjevanje nalog iz prejšnjega odstavka ima odjemalec naslednje obveznosti: – ne sme spreminjati mejnih vrednosti nastavitev moči, pretoka in temperature v toplotni postaji; – brez pisnega soglasja distributerja toplote ne sme spreminjati svojih toplotnih naprav; – skrbeti, da je toplotna postaja v zaklenjenem prostoru in dostopna delavcem in pooblaščenim predstavnikom distributerja toplote; – skrbeti, da je v prostoru toplotne postaje obratovalna dokumentacija s shemami naprav in napeljav; – vzdrževati prostore in pomožne naprave ter dostope do prostorov, kjer je toplotna postaja tako, da so distributerju toplote zagotovljene delovne razmere, ki veljajo za delovne prostore; – sproti obveščati distributerja toplote o motnjah pri dobavi toplote, ugotovljenih na odjemnem mestu; – odgovarja za škodo in posledice na distribucijskem sistemu, ki so nastale zaradi obratovalne nesposobnosti svojih toplotnih naprav; – z obratovanjem svojih toplotnih naprav ne sme motiti drugih odjemalcev ali distributerja toplote.

(3)Odjemalec je dolžan zagotavljati in kriti stroške električne energije za delovanje toplotne postaje.

(4)Odjemalec je dolžan zagotavljati in kriti stroške vode iz vodovodnega omrežja za pripravo tople sanitarne vode in za polnjenje internih toplotnih naprav.

1. člen (evidenca infrastrukture za distribucijo toplote) Distributer toplote vodi kataster infrastrukture za distribucijo toplote, v katerem so podatki o tehničnih značilnostih in lokaciji infrastrukture za distribucijo toplote. III. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KAKOVOSTNE OSKRBE S TOPLOTO
2. Zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema
3. člen (obveznosti distributerja toplote)

(1)Distributer toplote ima za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema naslednje obveznosti: – načrtovanje in zagotavljanje zadostnih kapacitet proizvodnih virov za zanesljivo oskrbo distribucijskega sistema s toploto in energenti tako, da lahko zadosti potrebam odjemalcev pri projektni zunanji temperaturi; – načrtovanje razvoja in gradnja distribucijskega sistema za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, ki omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop odjemalcev do sistema; – načrtovanje obratovanja in vzdrževanja distribucijskega sistema; – izvajanje nadzora in vodenja obratovanja distribucijskega sistema; – zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema; – nediskriminatorno obravnavanje odjemalcev distribucijskega sistema; – zagotavljanje potrebnih podatkov odjemalcem, da lahko učinkovito odjemajo toploto iz distribucijskega sistema; – napovedovanje odjema toplote z uporabo metode celovitega načrtovanja; – izvajanje meritev, obdelava podatkov meritev in obračun dobavljenih količin toplote odjemalcem; – vzdrževanje objektov in naprav distribucijskega sistema; – izvajanje rednih, izrednih (intervencijskih) in nepredvidenih vzdrževalnih del in posodobitev distribucijskega sistema; – zaščita distribucijskega sistema pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi iz okolice; – izvajanje sistemske kontrole z namenom odkrivanja poškodb in načrtovanja izvajanja rednih vzdrževalnih del in posodobitev distribucijskega sistema; – varovanje objektov in naprav distribucijskega sistema z izvajanjem nadzora nad aktivnostmi tretjih oseb v varovalnem pasu distribucijskega sistema; – izvajanje nadzora nad učinkovitostjo obratovanja toplotnih postaj in internih toplotnih naprav in obveščanje odjemalcev o načinih za izboljšanje stanja obratovanja njihovih naprav.

(2)Aktivnosti za zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema mora distributer toplote izvajati skladno z akcijskimi načrti, letnimi plani vzdrževalnih del in internimi operativnimi tehnološkimi navodili. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti ustrezno usposobljenemu izvajalcu.

(3)Navodila iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati tudi: – ukrepe za varno delo; – ukrepe v primeru izrednih del ali ogroženosti distribucijskega sistema; – ukrepe za preventivno odpravljanje možnih vzrokov za nastajanje netesnosti na distribucijskih vodih in priključkih; – ukrepe za zagotavljanje napajanja distribucijskega sistema le z ustrezno kemično pripravljenim ogrevnim medijem. 14. člen (obveznosti odjemalca za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema)

(1)Odjemalec je dolžan zagotoviti distributerju toplote neoviran dostop do naprav in napeljav, ki so v upravljanju distributerja toplote, kot tudi do toplotne postaje in internih toplotnih naprav, po predhodni najavi in na način, ki distributerju toplote omogoča uresničevanje naslednjih pravic in dolžnosti: – izvajanje nadzora in vzdrževalnih del na napravah, ki so v lasti ali v upravljanju distributerja toplote; – izvajanje nadzora nad delovanjem in stanjem priključka in toplotne postaje; – izvajanje nadzora, upravljanja in vzdrževanja glavnih zapornih ventilov V1 in V2; – izvedba odklopa toplotne postaje zaradi razlogov po tem aktu in razlogov po vsakokrat veljavnem zakonu, ki ureja energetsko področje; – pregled internih toplotnih naprav odjemalca, ki nastopajo kot obračunski element med odjemalcem in distributerjem toplote, v kolikor distributer toplote na podlagi tehničnih parametrov odjema toplote utemeljeno sumi o spremembi odjemalčeve obračunske moči.

(2)Odjemalec mora zagotoviti distributerju toplote prost dostop na zemljišče, do delov stavbe in naprav, na katerih se izvajajo dela, oziroma v prostore, v katerih so nameščene toplotne naprave, ki niso v lasti distributerja toplote, ter mu omogočiti izvajanje vseh potrebnih del, kadar je to potrebno v skladu pristojnostmi distributerja toplote, določenih v Energetskem zakonu in tem aktu.

(3)Odjemalec je dolžan distributerju toplote omogočiti vgradnjo in obratovanje naprav za nadzor in vodenje obratovanja distribucijskega sistema in toplotne postaje s pripadajočimi napravami za daljinski prenos podatkov v prostoru, kjer se nahaja toplotna postaja.

(4)Odjemalec odgovarja za škodo distributerju toplote, ki je nastala zaradi posegov odjemalca na toplotnih napravah v lasti distributerja toplote.

(5)Odjemalec, ki zaradi kriznih stanj ali višje sile in drugih okoliščin ne more izvrševati pravic dostopa do distribucijskega sistema, je ob nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti distributerja toplote.

(6)Distributer toplote je dolžan za posege na svojih napravah na nepremičninah in/ali premičninah, ki so v lasti odjemalca, le-temu povrniti s posegom povzročeno škodo, v skladu s splošnimi pravili odškodninske odgovornosti, v kolikor vzpostavitev v prvotno stanje s posegom prizadete premičnine ali nepremičnine ni mogoča. 15. člen (uravnotežene obratovalne razmere)

(1)Distributer toplote mora skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere v distribucijskem sistemu.

(2)V okviru tehničnih možnosti je distributer toplote dolžan vzdrževati takšne temperaturne in pretočno-tlačne razmere v distribucijskem sistemu, da zagotovi varno in zanesljivo obratovanje ter zadostne količine toplote vsem odjemalcem.

(3)Za potrebe vodenja distribucijskega sistema in obračuna storitev ter ugotavljanja količin prevzete toplote v distribucijski sistem in predane iz njega, morajo biti na vseh prevzemnih in odjemnih mestih nameščene merilne naprave.

1. člen (sistemska kontrola) Distributer toplote izvaja sistemsko kontrolo distribucijskega sistema z namenom odkrivanja poškodb in načrtovanja izvajanja rednih vzdrževalnih del in posodobitev distribucijskega sistema v naslednjih časovnih razporedih: – pregled vročevodnih in parovodnih jaškov: enkrat letno; – pregled zaporne armature na distribucijskih vodih: enkrat letno; – pregled kolektorjev: enkrat letno; – pregled nadzemno vodenih distribucijskih vodov: enkrat letno; – pregled celotnega distribucijskega sistema na osnovi termografije ali druge ustrezne metode: enkrat letno; – daljinska kontrola obratovalnih parametrov distribucijskega sistema: permanentno (stalno).
2. Varovanje distribucijskega sistema
3. člen (soglasje distributerja toplote za posege v prostor v varovalnem pasu distribucijskega sistema)

(1)V varovalnem pasu ima distributer toplote pravico nadzorovati dejavnosti in posege ter pravico dostopa do distribucijskega sistema.

(2)Za zagotovitev varnosti distribucijskega sistema ter varnosti objektov, naprav in premoženja ter zdravja in življenja ljudi in živali v območju distribucijskega sistema, izdaja distributer toplote smernice in mnenja na prostorske akte, skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, projektne pogoje k nameravanim posegom tretjih oseb v varovalni pas pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasja k projektnim rešitvam, skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na distribucijski sistem.

(3)Pri pripravi smernic in projektnih pogojev distributer toplote določi tudi morebitne posebne varnostne ukrepe v varovalnem pasu distribucijskega sistema.

(4)Na podlagi zahteve za izdajo soglasja za nameravan poseg v območje varovalnega pasu distribucijskega sistema in predložene dokumentacije, distributer toplote, upoštevajoč določbe tehničnih predpisov in varnega ter zanesljivega obratovanja in vzdrževanja distribucijskega sistema, odloči o zahtevi za izdajo soglasja.

(5)Na podlagi izdanega soglasja se poseg v varovalnem pasu distribucijskega sistema izvede skladno z izdanim soglasjem, s predpisi o graditvi objektov in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote.

(6)Za posege tretjih oseb v varovalnem pasu, za katere po zakonodaji ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, distributer toplote na podlagi vloge investitorja in na podlagi predloženih izvedbenih rešitev, usklajenih z veljavnimi predpisi in izdanimi pogoji s strani distributerja toplote, izda soglasje za izvedbo nameravanih del.

(7)Varovalni pas distribucijskega sistema je zemljiški pas širine 3,0 m na vsaki strani od: – osi voda distribucijskega sistema (distribucijskega voda ali priključka) v predizolirani ali nadzemni izvedbi; – zunanje stene kinete voda distribucijskega sistema (distribucijskega voda ali priključka) v podzemni izvedbi; – zunanje strani varovalne ograje objekta distribucijskega sistema ali njegovega zunanjega zidu, če objekt nima varovalne ograje.

(8)Varnostni odmiki komunalnih vodov in drugih gradbenih objektov od distribucijskega sistema so določeni v tehničnih zahtevah glede na njihovo vrsto in namen. 18. člen (izvajanje del v varovalnem pasu distribucijskega sistema)

(1)Najmanj deset dni pred začetkom izvajanja del na območju varovalnega pasu distribucijskega sistema mora investitor ali izvajalec del predložiti distributerju toplote: – pisno prijavo začetka del z navedbo datuma njihovega začetka in terminskega plana izvajanja del; – pravnomočno gradbeno dovoljenje, če je za izvedbo del potrebno in če ga distributer toplote zahteva; – naročilo za zakoličbo obstoječih distribucijskih vodov in priključkov; – naročilo za izvajanje nadzora nad izvajanjem del s strani distributerja toplote; – podatke o izvajalcu in odgovornem vodji del.

(2)Prejšnji odstavek se nanaša tudi na kakršnakoli dela v varovalnem pasu distribucijskega sistema, ki bi lahko vplivala na varno obratovanje distribucijskega sistema. 19. člen (stroški posega v varovalnem pasu distribucijskega sistema)

(1)Investitor ali izvajalec del v varovalnem pasu distribucijskega sistema nosi vse stroške, ki jih povzroči distributerju toplote z umeščanjem v prostor, načrtovanjem in izvedbo teh del.

(2)Stroški iz prejšnjega odstavka obsegajo tako neposredne stroške teh del, kot so stroški izvedbe posebnih varnostnih ukrepov ali prestavitve voda distribucijskega sistema, bodisi da jih izvede investitor oziroma izvajalec del ali distributer toplote, kot tudi posredne stroške, ki nastanejo distributerju toplote v zvezi z deli v varovalnem pasu distribucijskega sistema.

(3)Stroške v zvezi z deli v varovalnem pasu distribucijskega sistema sestavljajo tudi vrednost storitev in del, ki jih izvaja distributer toplote v zvezi z deli v varovalnem pasu distribucijega sistema, kot so strokovno delo v zvezi s soglasji, nadzor nad izvajanjem del in podobno.

(4)Če je za izvedbo posega v varovalnem pasu distribucijskega sistema potrebno prestaviti vod distribucijskega sistema, sestavljajo stroške, ki jih nosi investitor ali izvajalec del v varovalnem pasu vsi stroški, povezani s to prestavitvijo, vključno s praznjenjem in ponovnim polnjenjem ogrevnega medija in morebitnimi obveznostmi do odjemalcev distribucijskega sistema v zvezi s tem. 20. člen (nedovoljeni posegi v varovalnem pasu distribucijskega sistema)

(1)Če distributer toplote ugotovi, da je prišlo do posega v varovalnem pasu distribucijskega sistema v nasprotju s predpisi ali tem aktom, lahko takoj neposredno prepove izvajanje del v zvezi s tem posegom osebam, ki jih izvajajo in o tem obvesti državne organe, pristojne za ukrepe v zvezi z nedovoljenimi posegi v prostor in za pregon prekrškov v zvezi s tem.

(2)Če se sicer dovoljena dela v varovalnem pasu distribucijskega sistema izvajajo v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in/ali projektom za izvedbo del, na katerega je distributer toplote izdal soglasje, ravna distributer toplote, kot je opisano v prejšnjem odstavku. 3. Kakovost ogrevnega medija 21. člen (kakovost ogrevnega medija)

(1)Distributer toplote mora zagotavljati napajanje distribucijskega sistema le z ustrezno kemično pripravljeno vodo. Kakovost ogrevnega medija se ugotavlja na prevzemnem mestu iz proizvodnih virov. Prevzeta toplota je ustrezne kakovosti, če izmerjeni parametri na prevzemnem mestu ustrezajo parametrom določenim v drugem odstavku tega člena in kot so podrobneje opredeljeni z internimi operativnimi tehnološkimi navodili distributerja toplote.

(2)Kemične in fizikalne lastnosti ogrevnega medija, ki vstopa v distribucijski sistem, morajo ustrezati vsaj naslednjim vrednosti:

1. a)ogrevni medij v vročevodnem sistemu: – prevodnost pri 25 °C: < 30 µS/cm; – prevodnost po kationskem filtru pri 25 °C: < 10 µS/cm; – pH pri 25 °C: 9,5–10; – kisik: < 0,02 mg/l; – klorid (Cl): < 1,0 mg/l; – skupno železo (Fe): < 0,10 mg/l.
2. b)ogrevni medij v parovodnem sistemu: – trdota < 0,01 st.N; – prevodnost pri 25 °C: < 3,0 µS/cm; – vsebnost SiO 2 : < 0,03 mg/l; – skupno železo (Fe): < 0,10 mg/l.
3. c)kondenzat ogrevnega medija, ki ga odjemalec toplote vrača v parovodni sistem: – trdota: < 0,02 st.N; – prevodnost pri 25 °C: < 15 µS/cm; – pH pri 25 °C: 9,0–9,5; – vsebnost SiO 2 : < 0,05 mg/l; – skupno železo (Fe): < 0,05 mg/l; – drugo: brez drugih primesi.

(3)Distributer toplote lahko sprejme v distribucijski sistem le ogrevni medij z lastnostmi, ki ustrezajo območju vrednosti, navedenimi v prejšnjem odstavku.

1. Nadzor nad obratovanjem distribucijskega sistem
2. člen (obveznost nadzora distribucijskega sistema s strani distributerja toplote)

(1)Distributer toplote mora organizirati nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema, redno pregledovati varovalne pasove in skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere.

(2)Nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema se izvaja z vizualnim nadzorom in s pomočjo procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske opreme. Potrebno je zagotoviti: – nadzor nad prevzemom toplote v distribucijski sistem; – distribucijo toplote ter vodenje distribucijskega sistema; – nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema, napovedovanje odjema toplote in alociranje prevzetih količin toplote; – nadzor nad delovanjem ključnih objektov na distribucijskem sistemu; – nadzor nad predajo toplote odjemalcem na odjemnih mestih; – ugotavljanje in javljanje kriznih stanj in neuravnoteženih obratovalnih razmer; – simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v distribucijskem omrežju.

(3)Izvajanje nadzora nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema mora distributer toplote izvajati skladno z internimi operativnimi tehnološkimi navodili.

1. člen (služba stalne pripravljenosti) Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema distributer toplote organizira službo stalne pripravljenosti, ki izvaja 24-urni nadzor nad delovanjem distribucijskega sistema in je sposobna izvesti nujne ukrepe za odpravo oziroma omilitev poškodb oziroma motenj na distribucijskem sistemu in organizacijo potrebnih popravil za vzpostavitev uravnoteženega delovanja v najkrajšem možnem času.
2. člen (nadzor nad priključkom in toplotno postajo)

(1)Distributer toplote ima pravico in dolžnost izvajanja nadzora nad delovanjem priključka in toplotne postaje zaradi zagotavljanja varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja celotnega sistema daljinskega ogrevanja. Nadzor vključuje kontrolo stanja priključka, ventilov V1, V2 in elementov toplotne postaje ter kontrolo vstopnih in izstopnih parametrov na odjemnem mestu.

(2)Zaradi varnosti izvajanja del in zagotavljanja nemotenega obratovanja distribucijskega sistema, ima samo distributer toplote pravico nadzora, upravljanja in vzdrževanja glavnih zapornih ventilov V1 in V

1. V primeru loma ali nenadnega puščanja na primarni strani toplotne postaje lahko, zaradi preprečitve splošne nevarnosti, nevarnosti za življenje in premoženje, ali škode odjemalcu ali distributerju toplote, zaprtje glavnih zapornih ventilov V1 in V2 izvede druga usposobljena oseba, o čemer mora takoj obvestiti službo stalne pripravljenosti distributerja toplote.
2. Zagotavljanje zanesljive oskrbe
3. člen (zagotavljanje zanesljive oskrbe) Distributer toplote je dolžan zagotavljati zanesljivo oskrbo s toploto in dela na distribucijskem sistemu in prekinitve distribucije toplote izvajati skladno z določbami tega akta in Energetskega zakona.
4. Vzdrževanje distribucijskega sistema
5. člen (obveznost distributerja za vzdrževanje distribucijskega sistema)

(1)Distributer toplote vzdržuje distribucijski sistem, ki je v njegovi lasti tako, da posebno skrbnost namenja varnosti, zanesljivosti in učinkovitosti delovanja distribucijskega sistema tako, da izvaja redna vzdrževalna dela, ki obsegajo tekoča in investicijska vzdrževalna dela ter izredna (nepredvidena) vzdrževalna dela.

(2)Distributer toplote pripravi letni načrt rednih vzdrževalnih del.

(3)Distributer toplote je dolžan redno vzdrževati objekte in naprave distribucijskega sistema, ki so v njegovi lasti tako, da je ves čas ohranjena njegova funkcionalna in obratovalna usposobljenost in varnost delovanja v času dobe koristnosti distribucijskega sistema (redno tekoče vzdrževanje). Redna tekoča vzdrževalna dela zajemajo popravila na osnovnih sredstvih, ki ne pomenijo povečanja življenjske dobe, vrednosti ali zmogljivosti osnovnih sredstev, ampak le ohranjajo zanesljivost, varnost, učinkovitost in zmogljivost v predvideni dobi koristnosti.

(4)Distributer toplote je dolžan izvesti posodobitve distribucijskega sistema, ki je v njegovi lasti, s tem, da ga občasno obnovi, zamenja iztrošene sestavne dele in/ali spremeni njegovo konstrukcijo in s tem podaljša dobo obratovanja in/ali izboljša značilnosti obratovanja distribucijskega sistema (redno investicijsko vzdrževanje). Redna investicijska vzdrževalna dela zajemajo zamenjavo ali preureditve oziroma obnovo obstoječih osnovnih sredstev, ki pomenijo povečano zanesljivost, varnost, učinkovitost in zmogljivost ali podaljšanje predvidene dobe koristnosti distribucijskega sistema. 27. člen (pravice in obveznosti pri rednih vzdrževalnih delih na distribucijskem sistemu)

(1)Distributer toplote sme začasno prekiniti distribucijo toplote zaradi predvidenih rednih vzdrževalnih del, pregledov, remontov, rekonstrukcij, preizkusov ali kontrolnih meritev ter razširitve distribucijskega sistema.

(2)Redna dela je distributer toplote dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi in izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce toplote.

(3)Za začasno omejitev ali prekinitev distribucije toplote, ki je posledica izvedbe rednih del, distributer toplote ni odškodninsko odgovoren. Redna dela se ne smejo izvajati v času, ko je pričakovati večjo porabo toplote. 28. člen (pravice in obveznosti pri izrednih nepredvidenih delih na distribucijskem sistemu)

(1)V primeru okvar na distribucijskem sistemu, vključno s priključkom do glavnih zapornih ventilov V1 in V2, ki nastanejo zaradi višje sile ali drugih razlogov, na katere distributer toplote ne more vplivati in povzročijo motnje v delovanju distribucijskega sistema, mora distributer toplote v najkrajšem možnem času izvesti izredna nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja distribucijskega sistema oziroma organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka lahko distributer toplote, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno omeji ali prekine distribucijo toplote.

(3)Zaradi izrednih del z namenom zagotovitve nemotenega in zanesljivega delovanja distribucijskega sistema, distributer toplote odjemalcem toplote ne odgovarja za morebitno nastalo škodo zaradi omejene ali prekinjene distribucije toplote.

(4)Tretja oseba, ki povzroči motnje ali okvare na distribucijskem sistemu, nosi vse stroške potrebnih izrednih nepredvidenih del ter odgovarja za morebitno nastalo škodo. 29. člen (dela na distribucijskem sistemu na podlagi zahtev tretjih oseb)

(1)Če je distributer toplote pozvan, da izvede na distribucijskem sistemu določena dela za potrebe tretjih oseb izven rokov, ki so določeni v izdanem soglasju, izvede ta dela na stroške naročnika del po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce.

(2)Distributer toplote prične z deli na zahtevo tretje osebe potem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi prizadetimi odjemalci.

(3)V kolikor so posledice del, zaradi potreb tretjih oseb, motnje v delovanju dela ali celotnega distribucijskega sistema, nosi stroške odprave motenj in morebitno škodo odjemalcev, naročnik teh del. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti tudi tretji osebi, če ta oseba dokaže, da ima za izvedbo teh del izbranega usposobljenega izvajalca. Dela se morajo izvajati v skladu z operativno tehničnimi navodili distributerja toplote. 30. člen (objavljanje informacij o vzdrževalnih delih)

(1)Distributer toplote je dolžan o predvideni prekinitvi distribucije toplote v pisni obliki ali na drug oseben način pravočasno obvestiti odjemalce, v primeru večjega števila odjemalcev in v primeru, da osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja toplote vsaj 48 ur pred prekinitvijo. Če ima stavba upravnika, se obvesti tudi upravnika stavbe.

(2)Distributer toplote je dolžan o nepredvideni prekinitvi distribucije toplote v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce na spletni strani distributerja toplote, v primeru večjih motenj v distribucijskem sistemu pa tudi v sredstvih javnega obveščanja. Če ima stavba upravnika, distributer toplote obvesti tudi upravnika stavbe.

(3)Obvestilo iz prvega in drugega odstavka tega člena mora vsebovati: – navedbo dela distribucijskega sistema, na katerem bo omejena ali prekinjena distribucija toplote; – obdobje omejitve ali prekinitve distribucije toplote; – seznam stavb, katerim bo omejena ali prekinjena distribucija toplote. 31. člen (obveznosti odjemalca za vzdrževanje njegovih toplotnih naprav)

(1)Odjemalec je dolžan vzdrževati toplotne naprave, ki so v njegovi lasti.

(2)Upravljanje in vzdrževalna dela v toplotni postaji sme izvajati samo izvajalec, katerega usposobljenost je predhodno potrjena s strani distributerja toplote.

(3)Upravljanje s priključkom, kot delom distribucijskega sistema, je v pristojnosti distributerja toplote. Vzdrževalna dela na priključku sme izvajati samo izvajalec, katerega usposobljenost je predhodno potrjena s strani distributerja toplote in samo v vednosti in pod nadzorom pooblaščene osebe distributerja toplote.

(4)Zaradi zagotavljanja nemotenega obratovanja distribucijskega sistema, mora odjemalec distributerju toplote omogočati izvajanje nujnih vzdrževalnih del na priključku, ne glede na njegovo lastništvo. 32. člen (razdelitev stroškov obratovanja in vzdrževanja toplotnih naprav odjemalca)

(1)Če distributer toplote ugotovi, da delovanje toplotnih naprav odjemalca ni varno, zanesljivo ali učinkovito, pozove odjemalca, da na svoje stroške izvede potrebne ukrepe na priključku, toplotni postaji ali na internih toplotnih napravah. Če odjemalec v roku, ki ga določi distributer toplote, ukrepov ne izvede in lahko tako obratovanje povzroča splošno nevarnost, nevarnost za življenje in premoženje, ali škodo distributerju toplote, lahko distributer toplote odjemalca odklopi do izvedbe ukrepov.

(2)Če se ukrep iz prejšnjega odstavka nanaša na popravilo poškodbe, ki lahko povzroči motnje v delovanju distribucijskega sistema, ga kot nujno vzdrževalno delo izvede distributer toplote na stroške odjemalca. V tem primeru distributer toplote zaradi preprečitve povzročanja nadaljnje škode ter poslabšanja pogojev bivanja za odjemalca oziroma preprečitve ogrožanja življenja, zdravja ali premoženja, pristopi k popravilu poškodbe nemudoma, popravilo pa se obravnava kot nujno naročilo v skladu z določbami zakona s področja obligacijskih razmerij, ki določa pogoje za poslovodstvo brez naročila in na tej podlagi izda račun odjemalcu za popravilo poškodbe.

(3)Zaradi zagotavljanja varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema, distributer toplote izvaja in krije stroške vzdrževanja in zamenjave glavnih zapornih ventilov V1 in V2, strošek njune prve vgradnje pa krije lastnik priključka. 7. Obratovanje distribucijskega sistema v primeru motenj in višje sile 33. člen (motnje na distribucijskem sistemu)

(1)Motnja na distribucijskem sistemu je vsak nenačrtovani dogodek ali okoliščina, zaradi katere je moteno uravnoteženo obratovanje celotnega distribucijskega sistema ali njegovega dela in prekinjena ali motena distribucija toplote.

(2)Motnje nastopijo tudi v primerih izpadov proizvodnih virov v takšnem obsegu, da ni mogoče zagotoviti nemotene distribucije toplote v predvidenem obsegu.

(3)V primeru motenj distribucijskega sistema ima distributer toplote pravico in dolžnost, da takoj izvede možne tehnične ukrepe, s katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemoteno distribucijo toplote. 34. člen (višja sila)

(1)Kot višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okoliščino, ki je izven nadzora distributerja toplote in je ni bilo mogoče pričakovati, se ji izogniti oziroma jo odvrniti, kot so na primer: povodnji in poplave, zemeljski plazovi, potresi, ukrepi državnih organov in izpad električnega omrežja na območju proizvodnega vira ali črpališča ali odjemalca.

(2)Če distributer toplote delno ali v celoti ne izpolni pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas njenega trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do odjemalcev.

(3)Če višja sila distributerju toplote delno ali v celoti preprečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti več kot 30 dni, se morata distributer toplote in odjemalec pisno dogovoriti o nadaljnjem izvrševanju pogodbe.

(4)V primeru omejitve ali prekinitve distribucije toplote zaradi delovanja višje sile distributer toplote ni odškodninsko odgovoren odjemalcem in tretjim osebam. 35. člen (obveščanje v primeru motenj ali višje sile)

(1)Distributer toplote je dolžan o nastanku motenj ali višje sile v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja toplote z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj. Če ima stavba upravnika, distributer toplote obvesti tudi upravnika stavbe.

(2)Obvestilo na spletni strani distributerja toplote mora vsebovati: – navedbo dela distribucijskega sistema, na katerem so motnje distribucije toplote; – seznam stavb, katerim bo prekinjena distribucija toplote, če je to možno. IV. POGOJI IN NAČIN IZVAJANJA PRIKLJUČITEV NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM 1. Pogoji in postopek izdajanja soglasij za priključitev 36. člen (pogoji za priključitev)

(1)Priključitev odjemalčevih toplotnih naprav na distribucijski sistem je potrebno izvesti skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, o graditvi objektov, Energetskim zakonom, določili v tem aktu in drugimi veljavnimi predpisi.

(2)Soglasja, pogoji in mnenja so pisni dokumenti, ki jih izdaja distributer toplote skladno s predpisi in pravili stroke za priključitev odjemalčevih naprav na distribucijski sistem ali za spremembe že priključenih odjemalčevih naprav.

(3)Roki, v katerih mora distributer toplote odločiti o izdaji ali zavrnitvi pisnega dokumenta iz prejšnjega odstavka, so določeni v posameznem predpisu, ki odloča o vrsti dokumenta, ki ga mora izdati distributer toplote. 37. člen (soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja)

(1)Distributer toplote izda soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja za stavbo in za posamezni del stavbe, za katere je po predpisih, ki urejajo graditev objektov, potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.

(2)Pisni vlogi za izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo stavbe v fazi idejne zasnove. Idejna zasnova mora biti izdelana skladno s pravilnikom o projektni in tehnični dokumentaciji in mora vsebovati shemo poteka priključka od priključnega mesta na distribucijskem vodu do stavbe, dimenzijo priključka, potrebno toplotno moč stavbe za različne vrste oskrbe s toploto (ogrevanje, klimatizacija, topla sanitarna voda, hlajenje, tehnologija, itd.) in lokacijo toplotne postaje. S soglasjem za pridobitev gradbenega dovoljenja se na podlagi podatkov iz idejne zasnove stavbe potrdi mesto priključitve na distribucijski sistem in podajo zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(3)Distributer toplote na podlagi vloge in priložene dokumentacije izda oziroma zavrne izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na pristojno ministrstvo.

(4)Izdano soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja velja dve leti od datuma izdaje.

(5)Projektno dokumentacijo in drugo gradivo, priloženo vlogi za izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja, hrani distributer toplote.

1. člen (informacija o priključitvi na distribucijski sistem) Za priključitev obstoječih stavb in posameznih delov stavb, za katere po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, projektant oziroma investitor gradnje pridobi informacijo o možni priključitvi na distribucijski sistem. V pisni vlogi za pridobitev informacije je potrebno navesti situacijo stavbe s predvideno lokacijo toplotne postaje, opis namena uporabe toplote in podatke o potrebah po toploti.
2. člen (soglasje za priključitev)

(1)Pred pričetkom gradnje toplotnih naprav, ki se jih priključuje na distribucijski sistem, mora investitor gradnje, v čigar korist bo izdano soglasje za priključitev (v nadaljnjem besedilu: imetnik soglasja za priključitev), pridobiti soglasje za priključitev.

(2)Distributer toplote izda soglasje za priključitev na osnovi pisne vloge investitorja.

(3)Pisni vlogi je potrebno priložiti: – kopijo gradbenega dovoljenja; – projekt za izvedbo distribucijskega voda, priključka, toplotne postaje in internih toplotnih naprav; – in pisno izjavo s predvidenimi roki začetka gradnje distribucijskega voda in priključka ter roki fizične priključitve teh na obstoječ distribucijski sistem.

(4)Za priključitev posameznega dela stavbe v obstoječi stavbi, za katerega investitor pridobiva gradbeno dovoljenje, je potrebno v primeru navezave toplotnih naprav posameznega dela stavbe na skupne toplotne naprave stavbe (npr. na obstoječ priključek, toplotno postajo ali interne toplotne naprave) pisni vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti tudi soglasje lastnikov skupnih toplotnih naprav stavbe in skupnih prostorov, v katere se nameščajo investitorjeve toplotne naprave.

(5)Za priključitev stavb in posameznih delov stavb, za katere po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, je potrebno pisni vlogi iz tretjega odstavka tega člena namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo o lastništvu nepremičnine ali posameznega dela stavbe in ustrezna soglasja lastnikov in solastnikov ali pisno izjavo s katero investitor del izjavlja, da je pridobil vsa soglasja lastnikov zemljišč, stavb, delov stavb in obstoječih toplotnih naprav (priključek, toplotna postaja, interne toplotne naprave), na katere bo predvidena gradnja vplivala oziroma jih prizadela.

(6)Pisni vlogi iz tretjega odstavka tega člena je za gradnjo distribucijskega voda in priključka potrebno poleg izjave iz četrtega odstavka tega člena priložiti tudi dokazilo o lastništvu oziroma soglasju lastnika zemljišča, po katerem bo distribucijski vod in priključek potekal.

(7)Investitor ali lastnik nepremičnine lahko določi pooblaščenca, ki ga zastopa v postopku izdaje soglasja za priključitev. V tem primeru je potrebno pisni vlogi za izdajo soglasja za priključitev priložiti tudi pooblastilo o zastopanju. 40. člen (obvezne vsebine soglasja za priključitev) Soglasje vsebuje naslednje obvezne sestavine:

1. a)naslov stavbe, za katero se izvaja priključitev (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe);
2. b)navedbo investitorja in lastnika stavbe: – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, kraj; – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, zastopnik družbe;
3. c)navedbo načrtov in dokumentov, ki so predloženi vlogi za soglasje in na osnovi katerih je izdano soglasje;
4. d)tehnične značilnosti distribucijskega voda ali priključka;
5. e)priključno moč internih toplotni naprav;
6. f)namen uporabe toplote;
7. g)pogoj, da bo priključitev stavbe na distribucijski sistem možna, če bo imetnik soglasja za priključitev izvedel priključitev v skladu s tem aktom, tehničnimi zahtevami in predloženimi projekti za izvedbo;
8. h)navedbo, kdaj soglasje preneha veljati; – če imetnik soglasja za priključitev ne izvede priključitve stavbe na distribucijski sistem na osnovi načrtov, ki so sestavni del izdanega soglasja, v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote; – če imetnik soglasja za priključitev ne izvede priključitve stavbe na distribucijski sistem v roku 24 mesecev od dokončnosti izdanega soglasja;
9. i)pravni pouk. 41. člen (postopek določanja priključne moči)

(1)Distributer toplote na osnovi vloge investitorja v postopku izdaje soglasja za priključitev na distribucijski sistem po 39. členu tega akta določi priključno moč za posamezne namene rabe toplote: – ogrevanje prostorov (OGP); – priprava sanitarne tople vode (STV); – uporaba v tehnoloških procesih (INP 01 ); – hlajenje pri ogrevnem mediju para in vroča voda (INP 02 oziroma INP 03 ); in določi vrsto priključne moči, ki so podrobneje opredeljene v tehničnih zahtevah distributerja toplote.

(2)Priključno moč distributer toplote določi na osnovi nazivne moči internih toplotnih naprav, določene s projektno dokumentacijo strojnih instalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav, ki jo korigira v skladu z določili tega akta in določili tehničnih zahtev distributerja toplote, pri čemer velja, da: – se pri določitvi priključne moči za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo upošteva 10 % dodatek na toplotno moč ogrevalnih, prezračevalnih in klimatizacijskih sistemov zaradi toplotnih izgub razvodnega omrežja internih instalacij; – se pri določitvi priključne moči za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo upošteva korekcijo toplotne moči ogrevalnih, prezračevalnih in klimatizacijskih sistemov na zunanjo temperaturo –20 °C, zaradi izenačevanja pogojev med odjemalci z različnimi projektnimi zunanjimi temperaturami, po naslednji enačbi: P p = P I x 40 tnp – tzp pri tem pomenijo: P P priključna moč internih toplotnih naprav (MW); P I instalirana (tehnična) moč internih toplotnih naprav (MW); tnp srednja projektna temperatura prostorov, ki znaša 20 o C; tzp projektna zunanja temperatura (°C); – če je s projektom klimatizacijskega sistema določeno, da dogrelniki služijo le za izvedbo klimatizacijskega procesa v času izven ogrevalne sezone, se njihove toplotne moči ne upošteva pri določitvi priključne moči; – se pri določitvi priključne moči za pripravo sanitarne tople vode upošteva toplotno moč sistema za pripravo sanitarne tople vode; – se pri določitvi priključne moči za tehnološke procese upošteva toplotno moč tehnoloških naprav ob upoštevanju faktorja sočasnosti uporabe; – se pri določitvi priključne moči za hlajenje upošteva toplotno moč hladilnika tekočin.

(3)Za vsako spremembo priključne moči, kot posledico spremembe toplotne zaščite stavbe, spremembe namembnosti in uporabe dela stavbe, razširitve, posodobitve ali ukinitve internih toplotnih naprav ipd., mora investitor pridobiti novo soglasje za priključitev. Vlogi za izdajo soglasja mora investitor priložiti projektno dokumentacijo, ki dokazuje izvedene spremembe, ki imajo za posledico spremembo priključne moči, morebitne predelave internih toplotnih naprav in preverbe ustreznosti, oziroma zamenjave elementov toplotne postaje.

(4)Pri spremembi priključne moči velja, da: – priključne moči za ogrevanje ni možno znižati pod vrednost toplotnih izgub stavbe; – je spremembo priključne moči prezračevalnih in klimatizacijskih sistemov možno izvesti na osnovi projektne dokumentacije, ki dokazuje skladnost spremembe teh sistemov z veljavno zakonodajo; – je zmanjšanje priključne moči možno doseči z znižanjem temperaturnega režima ogrevne vode internih toplotnih naprav enakomerno v celotni stavbi (zaključeni celoti glede na toplotno postajo), brez fizičnih posegov v interne toplotne naprave. Pri tem je treba z izračunom toplotnih izgub pri novem stanju gradbene fizike stavbe dokazati, da obstoječa ogrevala pri novem izbranem temperaturnem režimu v vseh prostorih pokrivajo toplotne izgube; – če se interne toplotne naprave spremenijo le delno, je treba te naprave pred uveljavitvijo spremembe priključne moči fizično prilagoditi spremenjenim razmeram, to je fizično odklopiti posamezne obstoječe naprave ali jih zamenjati z ustreznimi novimi. 42. člen (veljavnost soglasja)

(1)Dokončno soglasje velja 24 mesecev.

(2)V času iz prejšnjega odstavka mora imetnik soglasja za priključitev objekta izpolniti vse pogoje, predpisane v soglasju za priključitev, in distributerju toplote naročiti izvedbo priključitve ter skleniti z distributerjem toplote pogodbo o dobavi toplote.

(3)Veljavnost soglasja za priključitev lahko distributer toplote na zahtevo imetnika soglasja za priključitev podaljša največ dvakrat, vendar vsakič največ za eno leto.

(4)Zahtevo za podaljšanje mora imetnik soglasja za priključitev podati trideset

(30)dni pred iztekom veljavnosti soglasja za priključitev. V primeru zamud na strani distributerja toplote se šteje, da je soglasje podaljšano, kar je distributer toplote dolžan sporočiti imetniku soglasja za priključitev, ki še ni izvedel priključitve. 43. člen (postopek odločanja o soglasju za priključitev)

(1)Na osnovi podane vloge in priložene dokumentacije distributer toplote odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev. Distributer toplote izda soglasje za priključitev, če investitor izkaže, da izpolnjuje naslednje pogoje za izdajo soglasja: – če dokaže, da je lastnik oziroma solastnik stavbe ali dela stavbe ali ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo; – če so projekti za izvedbo distribucijskega voda, priključka, toplotne postaje in internih toplotnih naprav izdelani v skladu s predpisi, tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote; – če je pridobil soglasje solastnikov stavbe oziroma solastnikov obstoječih vodov, toplotne postaje in internih toplotnih naprav na katere se priključuje in o tem podal ustrezno izjavo; – in če je namesto kopije gradbenega dovoljenja za distribucijski vod in priključek predložil dokazilo o lastništvu oziroma soglasju lastnika zemljišča, po katerem bo distribucijski vod in priključek potekal, v primerih, ko gradbeno dovoljenje ni potrebno.

(2)O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča distributer toplote z odločbo v upravnem postopku, najkasneje v roku enega oziroma dveh mesecev od vložitve popolne vloge za izdajo soglasja, kot to določa zakon, ki ureja upravni postopek.

(3)O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča župan.

(4)Projektno dokumentacijo in drugo gradivo priloženo vlogi za izdajo soglasja za priključitev hrani distributer toplote. 44. člen (zavrnitev soglasja za priključitev)

(1)Investitor nima pravice do priključitve: – če investitor ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priključitev; – če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi s toploto; – ali če bi priključitev distributerju toplote povzročila nastanek nesorazmernih stroškov.

(2)V primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena ima investitor pravico do priključitve, če se odloči, da bo sam kril nesorazmerne stroške priključitve na obstoječ distribucijski sistem.

(3)Če investitor nima pravice do priključitve, distributer toplote zavrne soglasje za priključitev.

1. Sprememba osnovnih parametrov in pogoji za prenos soglasja
2. člen (pridobitev novega soglasja zaradi spremembe osnovnih parametrov)

(1)Sprememba osnovnih parametrov pomeni spremembo tehničnih značilnosti distribucijskega voda, priključka, ali toplotne postaje, spremembo nazivnih moči internih toplotnih naprav, ali spremembo namena uporabe toplote.

(2)V primeru spremembe osnovnih parametrov mora investitor v vseh primerih, ne glede na to, ali se je sprememba osnovnih parametrov zgodila po sklenitvi pogodbe o priključitvi ali pred samo priključitvijo na distribucijski sistem, vložiti pisno vlogo za novo soglasje za priključitev po postopku iz 39. člena tega akta.

(3)Soglasje za spremembo osnovnih parametrov se izda tako, da se izda novo soglasje za priključitev. 46. člen (pogoji za prenos soglasja pred priključitvijo)

(1)Če imetnik soglasja umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja iz razloga spremembe investitorja ali odsvojitev nepremičnine v času med izdajo soglasja in pred priključitvijo, se lahko soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasje za priključitev preneseta na pravnega naslednika, ki je pravna ali fizična oseba.

(2)Novi lastnik nepremičnine mora najkasneje v petnajstih dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe o nastali spremembi iz prejšnjega odstavka o spremembi obvestiti distributerja toplote in o tem predložiti dokazila ter soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma soglasje za priključitev, sicer mora zaprositi za novo soglasje.

(3)Prenos soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasja za priključitev na drugo lokacijo ni mogoč. 47. člen (sprememba lastništva priključka)

(1)Če po sklenitvi pogodbe o priključitvi pride na podlagi univerzalnega, singularnega pravnega nasledstva ali zaradi statusnih sprememb do spremembe lastnika nepremičnine in s tem do spremembe lastništva priključka, mora novi lastnik nepremičnine najkasneje v petnajstih dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe o spremembi obvestiti distributerja toplote in o tem predložiti dokazila.

(2)Vsakokratni lastnik nepremičnine stopi na mesto pravnega prednika kot pravni naslednik v pogodbo o priključitvi.

(3)Lastnik priključka je vsakokratni lastnik nepremičnine, na kateri je priključek, namenjen za to nepremičnino.

(4)Lastništvo priključka se prenese na drugo osebo le s pravnim poslom, s katerim se prenese lastninsko pravico na nepremičnini, na kateri je priključek.

(5)Če se prenese na drugo osebo lastninska pravica le glede dela nepremičnine, na kateri je priključek, se priključek deloma ali v celoti prenese na drugo osebo le, če se tako dogovorita v pogodbi o prenosu lastninske pravice lastnik in novi lastnik priključka. 48. člen (odstranitev stavbe)

(1)Če želi lastnik stavbo, v katero je napeljan priključek odstraniti, mora pred začetkom odstranitve pridobiti od distributerja toplote soglasje.

(2)Vlogi za soglasje je potrebno priložiti načrt odstranjevalnih del, v katerem se prikaže način odstranitve priključka, ki bo zaradi odstranitvenih del prizadet.

(3)Soglasje, ki ga izda distributer toplote, vključuje pogoje, ki jih mora lastnik stavbe upoštevati pri odstranjevanju stavbe.

1. Priključitve na distribucijski sistem
2. člen (postopek priključitve na distribucijski sistem)

(1)Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distribucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na obstoječ distribucijski sistem, ali pa se preurejajo, morajo izpolnjevati predpisane tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema. Potrebne minimalne pogoje, katere mora upoštevati projektna rešitev in katera je osnova za pridobitev soglasja s strani distributerja toplote, poda na zahtevo investitorja distributer toplote.

(2)Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distribucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na obstoječ distribucijski sistem, morajo biti zgrajeni po enakih ali primerljivih tehničnih normativih, kot del distribucijskega sistema na katerega se priključujejo.

(3)Neposredno (fizično) priključitev na distribucijski sistem izvede distributer toplote ali drug izvajalec pod nadzorom distributerja toplote. Stroške izvedbe priključitve na distribucijski sistem nosi lastnik priključka.

(4)Polnitev distribucijskega sistema in toplotnih postaj, kot tudi internih instalacij ogrevanja pri direktnih hišnih postajah, z ogrevnim medijem lahko izvede le distributer toplote. Stroške polnitve in ostale z izvedbo prve priključitve stavbe na distribucijski sistem povezane stroške prilagoditve obratovanja distribucijskega sistema krije distributer toplote. Če se priključitev zaradi razlogov na strani imetnika soglasja za priključitev izvaja izven rokov, ki so določeni v izdanem soglasju za priključitev, izvede distributer toplote ta dela na stroške imetnika soglasja za priključitev po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce, pri čemer distributer toplote ravna skladno z 52. členom tega akta.

(5)Stroške polnitev in prilagoditev obratovanja distribucijskega sistema, ki nastanejo zaradi odjemalčevih dejanj ali so poslednica del na obstoječem distribucijskem vodu, priključku in toplotni postaji na zahtevo odjemalca krije odjemalec. 50. člen (listine, ki jih je potrebno predložiti pred polnitvijo)

(1)Imetnik soglasja za priključitev oziroma odjemalec mora pred polnitvijo vsakega novega ali spremenjenega distribucijskega voda, priključka ali toplotne postaje distributerju toplote predložiti naslednje dokumente: – dokazila o usposobljenosti izvajalca, ki je izvedel distribucijski vod, priključek ali toplotno postajo; – izjavo, da so naprave zgrajene v skladu s projektno dokumentacijo, veljavnimi predpisi, pravili stroke, tehničnimi zahtevami distributerja toplote, soglasjem h gradnji in soglasjem k priključitvi na distribucijski sistem; – geodetski posnetek distribucijskega voda, priključka in toplotne postaje.

(2)Imetnik soglasja za priključitev oziroma odjemalec mora po pridobitvi uporabnega dovoljenja za distribucijski vod, priključek in toplotno postajo, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje predložiti distributerju toplote.

(3)Z ogrevnim medijem napolnjeni in obratovalno usposobljeni distribucijski vod, priključek in toplotna postaja imetniku soglasja za priključitev oziroma odjemalcu ne dovoljujejo tudi odjema toplote. Odjem je dovoljen šele po sklenitvi pogodbe o dobavi toplote.

1. člen (nadzor nad uporabo ogrevnega medija) Ogrevnega medija iz distribucijskega sistema ni dovoljeno uporabljati za polnjenje internih toplotnih naprav ali v druge namene brez predhodnega dovoljenja distributerja toplote. Vsaka uporaba ogrevnega medija mora potekati pod nadzorom distributerja toplote.
2. člen (priključitev na distribucijski sistem)

(1)Fizična priključitev novega distribucijskega voda ali priključka na obstoječ distribucijski sistem je praviloma možna le izven ogrevalne sezone, praviloma med 15. majem in 15. septembrom.

(2)Izjemoma je možna priključitev tudi med ogrevalno sezono, če so izpolnjeni pogoji, kar predhodno preveri distributer toplote glede na vpliv predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce. Vse stroške, ki nastanejo zaradi nove priključitve v času med ogrevalno sezono (zaustavitev obratovanja dela distribucijskega sistema, izguba ogrevnega medija, ne dobava toplote obstoječim odjemalcem, morebitni povišani stroški proizvodnje toplote zaradi vklopa vršnega vira itd.) in temeljijo na veljavnem ceniku storitev distributerja toplote in metodologiji izračuna povišanih obratovalnih stroškov zaradi priključitve na distribucijski sistem v ogrevalni sezoni, nosi imetnik soglasja za priključitev oziroma investitor novega voda. 53. člen (priključitev internih toplotnih naprav brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, ki je že priključena na distribucijski sistem)

(1)Če odjemalec priključi svoje interne toplotne naprave brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, ki je že priključena na distribucijski sistem, lahko distributer toplote sam sestavi zapisnik z datumom, ko je bil tak poseg tehnično mogoč ali dejansko ugotovljen. Če distributer toplote ne razpolaga s podatki o obračunski moči takega odjemalca, le tega predhodno pozove k pridobitvi soglasja za priključitev skladno 39. členom tega akta.

(2)Distributer toplote v takem primeru odjemalcu obračuna novo obračunsko moč, ostale odjemalce na istem odjemnem mestu pa obvesti preko pooblaščenca o dodatni priključitvi in povečanju obračunske moči zaradi ureditve razdelilnika stroškov in spremembe pogodbenega razmerja. Če distributer toplote ne prejme novega razdelilnika ima pravico, da razdeli stroške skladno s kriteriji, ki so veljali za razdelitev stroškov pred povečanjem obračunske moči na račun dodatnega priklopa. 4. Stroški priključitve 54. člen (stroški priključitve)

(1)Obveznost za kritje stroškov priključitve stavbe na obstoječ distribucijski sistem se razlikuje glede na vrsto stavbe: – za novogradnjo, ki se priključuje na obstoječ distribucijski sistem ali na distribucijski sistem, ki se gradi v okviru opremljanja stavbnega zemljišča s komunalno opremo, ki jo zagotavlja občina, oziroma na osnovi pogodbe o opremljanju investitor novogradnje, kot to določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, stroške krije investitor novogradnje oziroma imetnik soglasja za priključitev; – za obstoječo stavbo stroške po njegovi izrecni volji, če ni pripravljen kriti nesorazmernih stroškov priključitve, oziroma obvez obsega uporabe priključka iz pogodbe o priključitvi, krije lastnik stavbe oziroma imetnik soglasja za priključitev; – za obstoječo stavbo stroške krije distributer toplote, pri čemer medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z nesorazmernimi stroški priključitve distributer toplote in imetnik soglasja za priključitev uredita v pogodbi o priključitvi ob upoštevanju metodologije določene v tem členu.

(2)Distributer toplote oceni ekonomsko upravičenost priključitve na podlagi analize stroškov in koristi ter z uporabo metode sedanje vrednosti denarnih tokov, pri čemer se upoštevajo parametri iz splošnega akta agencije o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Pri izračunu ekonomske upravičenosti investicije, ki je potrebna za priključitev stavbe na obstoječ distribucijski sistem se upošteva referenčna ekonomska doba uporabe 20 let.

(3)Pri analizi ekonomske upravičenosti priključitve distributer toplote upošteva: – stroške za izvedbo potrebne investicije v distribucijski vod, priključek ali v ojačitev obstoječega sistema (vrednost investicije); – predvidene prihranke ali dodatne stroške distributerja toplote, ki nastanejo zaradi spremenjene višine vzdrževalnih in obratovalnih stroškov kot posledica izvedenih ojačitev sistema; – strošek iz naslova donosa na finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo investicije; – predvidene dodatne prihodke distributerja toplote, glede na predviden obseg uporabe priključka s strani imetnika soglasja za priključitev.

(4)Stroški priključitve so vsi stroški iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka, ki jih ima distributer toplote zaradi zahtevane priključitve.

(5)Stroški za izvedbo potrebne investicije so stroški projektiranja, stroški pridobivanja upravnih dovoljenj in potrebnih stvarnih pravic, stroški gradnje objektov in naprav in vsi drugi stroški, ki jih distributer toplote ne bi imel, če ne bi prišlo do zadevne priključitve. Za izračun stroškov se upoštevajo trenutne cene na trgu in podatki iz pogodb preteklih gradenj primerljivih objektov.

(6)Predvideni prihranki ali dodatni stroški distributerja toplote so vsi stroški z obratovanjem ter rednim in investicijskim vzdrževanjem, ki jih bo imel distributer toplote, glede na izkustvena merila s podobno energetsko infrastrukturo, v zvezi z investicijo iz prejšnjega odstavka v referenčni ekonomski dobi uporabe.

(7)Strošek iz naslova donosa na finančna sredstva se določi kot povprečna vrednost obrestne mere zadnjih petih izdanih državnih obveznic Republike Slovenije.

(8)Pri izračunu amortizacijskih dob se za posamezne dele distribucijskega sistema upoštevajo amortizacijske dobe in stopnje, ki jih je distributer toplote upošteval pri pripravi zadnjih revidiranih letnih računovodskih izkazov skladno s slovenskimi ali mednarodnimi računovodskimi standardi in ki ne presegajo davčno priznanih stopenj.

(9)Predvideni dodatni prihodki distributerja toplote so vsi prihodki, ki jih bo imel distributer toplote zaradi nove priključitve, upoštevaje s strani imetnika soglasja za priključitev napovedan odjem toplote.

(10)Dodatne prihodke in stroške, ki se upoštevajo pri analizi ekonomske upravičenosti, ugotavlja distributer toplote na podlagi podatkov, ki veljajo na dan, ko je s strani imetnika soglasja za priključitev prejel popolno vlogo za izdajo soglasja za priključitev.

(11)Priključitev je ekonomsko upravičena, če predvideni dodatni prihodki zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve. Vse stroške priključitve, ki so ekonomsko upravičeni, nosi distributer toplote (sorazmerni stroški priključitve).

(12)Če predvideni dodatni prihodki ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve, ima imetnik soglasja za priključitev pravico do priključitve le, če sam pokrije tisti del stroškov, ki ni pokrit s predvidenimi dodatnimi prihodki (nesorazmerne stroške).

(13)Distributer toplote določi nesorazmerne stroške kot znesek, ki je potreben, da je v referenčni ekonomski dobi uporabe distribucijskega voda v celoti upoštevana takšna pričakovana interna stopnja donosnosti investicije kot znaša stopnja donosa na sredstva distributerja toplote.

(14)Distributer toplote ni dolžan začeti z investicijo, dokler imetnik soglasja za priključitev ne sklene pogodbe o priključitvi, s katero se slednji zaveže, da bo v referenčni ekonomski dobi uporabljal priključek v napovedanem obsegu odjema toplote, ki izhaja iz soglasja za priključitev in dokler ne plača nesorazmernih stroškov, kot je opredeljeno v pogodbi o priključitvi.

(15)Posledice neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe o priključitvi, predvsem če imetnik soglasja za priključitev ne odjema toplote v napovedanem obsegu, in vračilo dela nesorazmernih stroškov zaradi priključitve novih odjemalcev na isti distribucijski vod, distributer toplote opredeli v pogodbi o priključitvi. 5. Pogodba o priključitvi 55. člen (vsebina pogodbe o priključitvi)

(1)Po dokončnosti soglasja za priključitev in pred priključitvijo na distribucijski sistem skleneta imetnik soglasja za priključitev in distributer toplote pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s priključitvijo stavbe na distribucijski sistem, plačilom nesorazmernih stroškov priključitve, lastništvom, izvedbo in nadzorom nad gradnjo priključka, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom in njegovim vzdrževanjem, obveznost vzdrževanja toplotne postaje s strani usposobljenega izvajalca ter druga medsebojna razmerja, ki se nanašajo na priključitev na distribucijski sistem. Pogodba o priključitvi je pogoj za sklenitev pogodbe o dobavi toplote.

(2)Obvezna vsebina pogodbe o priključitvi je tudi ureditev vseh medsebojnih razmerij med distributerjem toplote in imetnikom soglasja za priključitev v zvezi z morebitno prekinitvijo ali odstranitvijo priključka ter odgovornostjo za plačilo s tem povezanih stroškov. 6. Gradnja priključka in toplotne postaje 56. člen (obvezen nadzor nad gradnjo priključka in toplotne postaje)

(1)Priključek in toplotna postaja morata biti zgrajena v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote, imetnik soglasja za priključitev pa mora distributerja toplote pred začetkom gradnje obvezno pozvati k izvajanju nadzora nad njuno gradnjo.

(2)Distributer toplote mora biti prisoten pri vseh delih, ki jih investitor ali tretja oseba izvaja na priključku ali toplotni postaji.

(3)Investitor ali tretja oseba je dolžan obvestiti distributerja toplote o morebitni netesnosti, okvari in poškodbi na priključku ali toplotni postaji.

(4)Vsi stroški morebitnih zamenjav, popravil, vzdrževalnih del in nadzora distributerja toplote na priključku in toplotni postaji bremenijo lastnika priključka ali toplotne postaje.

(5)Nadzor nad gradnjo priključka in toplotne postaje obvezno izvaja distributer toplote, kar se praviloma uredi s pogodbo o priključitvi.

(6)Distributer toplote s priključitvijo naprav investitorja na distribucijski sistem ne prevzema odgovornosti za pravilno in brezhibno delovanje odjemalčevih naprav in ne odpravlja napak, če naprave ne bi pravilno delovale, čeprav je pregledal projekte in nadziral gradnjo priključka in toplotne postaje.

1. člen (določitev tehničnih značilnosti priključka in toplotne postaje) Vrsto, število, lego in dimenzijo priključka in toplotne postaje določi distributer toplote v postopku izdaje soglasij, glede na potrebe stavbe, določbe tega akta in upoštevaje ekonomičnost načina priključitve.
2. člen (priključitev novega odjemalca na obstoječ priključek)

(1)Lastnik priključka mora v zameno za primerno nadomestilo, ki mu ga je dolžan plačati novi potencialni odjemalec, dovoliti in omogočiti priključitev priključka novega potencialnega odjemalca na svoj priključek, če ta priključek dovoljuje dodatne obremenitve. Novi potencialni odjemalec in lastnik priključka morata skleniti dogovor o skupni uporabi in vzdrževanju priključka.

(2)Za primerno nadomestilo se šteje nadomestilo v višini sorazmernega dela stroškov gradnje priključka glede na število njegovih odjemalcev ali zmogljivosti. Višino nadomestila lahko predlaga distributer toplote.

(3)Novi odjemalec mora priključek izvesti tako, da s tem kar najmanj posega v lastnino drugih odjemalcev.

(4)To določilo smiselno velja tudi za priključevanje novih internih toplotnih naprav na obstoječo toplotno postajo.

(5)Skupni del priključka lahko prevzame v last distributer toplote, kar je treba urediti s pogodbo. 7. Postopek odklopov 59. člen (odklop po predhodnem obvestilu)

(1)Distributer toplote odklopi odjemalca po predhodnem obvestilu, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, in sicer če: – na opomin distributerja toplote ne poravna pogodbenih obveznosti; – moti distribucijo toplote drugim odjemalcem; – odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo distributerja toplote, dostop do vseh delov priključka, toplotne postaje, glavnih zapornih ventilov V1 in V2, merilnih naprav ali internih toplotnih naprav v okviru pristojnosti distributerja toplote po tem aktu, kadar obstaja sum, da te naprave povzročajo motnje; – brez soglasja distributerja toplote priključi na distribucijski sistem svoje toplotne naprave, ali če omogoči prek svojih toplotnih naprav priključitev toplotnih naprav drugih odjemalcev; – na opomin distributerja toplote ne zniža odjema toplote na s pogodbo o dobavi toplote dogovorjeno vrednost oziroma količino v zahtevanem roku; – onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, ali če uporablja toploto brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih; – v roku, ki ga določi distributer toplote oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave, ali napeljave.

(2)Rok za izpolnitev obveznosti v obvestilu znaša petnajst dni za gospodinjske odjemalce in osem dni za ostale odjemalce od dneva prejema obvestila.

(3)Distributer toplote izvede odklop po predhodnem obvestilu s fizično ločitvijo toplotne postaje in internih toplotnih naprav od distribucijskega sistema z zaprtjem in pečatenjem glavnih zapornih ventilov V1 in V2 in z vzpostavitvijo kontroliranega minimalnega obtoka ogrevnega medija preko kratke vezi za preprečitev nastanka škode na distribucijskem sistemu.

(4)Če ni mogoča izvedba odklopa po tretjem odstavku tega člena zaradi razlogov na strani odjemalca ali drugih razlogov distributer toplote izvede odklop s fizično prekinitvijo priključka na priključnem mestu na distribucijskem vodu.

(5)V primeru odklopa po tretjem odstavku tega člena je odjemalec dolžan plačevati vse fiksne stroške dobave toplote in stroške vzdrževanja merilne naprave.

(6)V primeru odklopa po četrtem odstavku tega člena pogodba o dobavi toplote preneha veljati, odjemalec pa mora za ponovno priključitev pridobiti novo soglasje za priključitev.

(7)Stroške, ki so nastali distributerju toplote v zvezi odklopom po tem členu, nosi odjemalec.

(8)Vnovična dobava toplote po tretjem odstavku tega člena se začne potem, ko so odpravljeni razlogi za odklop in ko odjemalec distributerju toplote poravna nastale stroške v zvezi z odklopom. 60. člen (odklop brez predhodnega obvestila)

(1)Distributer toplote odklopi odjemalca brez predhodnega obvestila, če odjemalec: – z obratovanjem svojih toplotnih naprav ogroža življenje ali zdravje ljudi, ali ogroža premoženje; – nepooblaščeno odjema toploto z uničenjem pečatov ali s poškodovanjem merilne naprave, s čimer ogroža življenje ali zdravje ljudi ali premoženje ali delovanje distribucijskega sistema; – nepooblaščeno priključi svoje toplotne naprave na distribucijski sistem z uničenjem pečatov ali s poškodovanjem glavnih zapornih ventilov V1 in V2, s čimer ogroža življenje ali zdravje ljudi ali premoženje ali delovanje distribucijskega sistema.

(2)Za postopek odklopa brez predhodnega obvestila, za zaračunavanje stroškov in za postopek vnovične dobave toplote ter priključitve se uporabljajo določila 59. člena tega akta. 61. člen (odklop na zahtevo odjemalca)

(1)Odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev, lahko zahteva od distributerja toplote, da njegovo odjemno mesto odklopi od distribucijskega sistema, v skladu z določili 64. člena tega akta.

(2)Za odklop mora odjemalec pridobiti soglasje distributerja toplote. V soglasju se opredeli način izvedbe odklopa: – z zaprtjem in pečatenjem glavnih zapornih ventilov V1 in V2 in z vzpostavitvijo kontroliranega minimalnega obtoka ogrevnega medija preko kratke vezi za preprečitev nastanka škode na distribucijskem sistemu; – z začepljenjem priključnega mesta odjemalca in vzpostavitvijo kontroliranega minimalnega obtoka ogrevnega medija preko kratke vezi za preprečitev nastanka škode na distribucijskem sistemu; ali – s fizično prekinitvijo priključka na priključnem mestu na distribucijskem vodu.

(3)Pravica odjemalca do odklopa po tem členu ne posega v obveznosti odjemalca iz pogodbe o priključitvi, ki se nanašajo na obveznost uporabe priključka do poteka ekonomske dobe priključka.

(4)Če se odjemalec ponovno priključi na distribucijski sistem v roku, ki je krajši od 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave toplote poravnati vse fiksne stroške dobave toplote in stroške vzdrževanja merilne naprave, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma.

(5)Distributer toplote lahko odjemalcu, ki je zahteval odklop, zavrne ponovno priključitev na distribucijski sistem ali izdajo novega soglasja za priključitev, dokler odjemalec ne poravna vseh obveznosti iz pogodbe o priključitvi, ki izvirajo iz časa pred odklopom.

(6)Odjemalec mora za ponovno priključitev pridobiti novo soglasje za priključitev.

(7)Stroške, ki so nastali distributerju toplote v zvezi odklopom po tem členu, nosi odjemalec.

1. Ponovna priključitev in povrnitev škode
2. člen (ponovna priključitev in povrnitev škode)

(1)Distributer toplote je dolžan odjemalca, ki je bil odklopljen, na njegove stroške ponovno priključiti na distribucijski sistem, ko ugotovi, da je odjemalec odpravil razloge za odklop in izpolnil pogoje iz tega akta.

(2)Distributer toplote, ki je odjemalca neutemeljeno odklopil, mora v 24 urah od ugotovitve neutemeljenega odklopa na svoje stroške znova priključiti objekte, naprave ali napeljave odjemalca omrežja na svoj distribucijski sistem.

(3)Distributer toplote ima pravico do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanj odjemalca in zaradi katerih ga je odklopil po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila, v skladu s splošnimi pravili odškodninske odgovornosti.

(4)Odjemalec ima pravico do povračila škode zaradi neutemeljenega odklopa v skladu s splošnimi pravili odškodninske odgovornosti. V. SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO IN ODJEM TOPLOTE 1. Dobava toplote 63. člen (pogodba o dobavi toplote)

(1)Pogodba o dobavi toplote se sklene v pisni obliki ali tudi v elektronski obliki skladno s predpisi o elektronskem poslovanju, v kolikor za to obstajajo možnosti pri obeh pogodbenih strankah.

(2)Pogodba o dobavi toplote se sklene med distributerjem toplote in odjemalcem, ki je imetnik soglasja za priključitev v primeru prvih priključitev na distribucijsko omrežje (imetnik soglasja za priključitev) oziroma lastnik nepremičnine, v kateri ali za katero je bilo izvedeno odjemno mesto (lastnik nepremičnine).

(3)Če distributer toplote nima podatka o lastniku nepremičnine in lastništvo nepremičnine ni razvidno iz javnopravnih evidenc, se pogodba o dobavi toplote lahko sklene tudi z odjemalcem, ki dejansko odjema toploto (npr. najemnik, uporabnik). Odjemalec, ki ni lastnik nepremičnine in lastnik nepremičnine sta solidarno odgovorna za nastale obveznosti dobave toplote v skladu z določbami tega akta.

(4)Če odjemalec, ki odjema toploto (npr. najemnik, uporabnik), ni lastnik nepremičnine, se pogodbeno razmerje o dobavi toplote uredi med imetnikom soglasja za priključitev oziroma lastnikom nepremičnine, odjemalcem, ki odjema toploto (najemnik, uporabnik ipd.) in distributerjem toplote. Odjemalec, ki ni lastnik nepremičnine in lastnik nepremičnine sta solidarno odgovorna za nastale obveznosti dobave toplote v skladu z določili tega akta, razen v primeru, da je subsidiarna odgovornost določena z drugim zakonom. Za urejanje teh razmerij se uporabljajo določbe 68. člena tega akta.

(5)Če pogodba o dobavi toplote ni sklenjena v pisni obliki ali elektronski obliki in odjemalec toploto dejansko odjema, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote oziroma z dnem, ko je odjemalec postal lastnik nepremičnine. Če odjemalec, ki odjema toploto, ni lastnik nepremičnine, sta odjemalec, ki odjema toploto in lastnik nepremičnine solidarno odgovorna.

(6)Distributer toplote ni dolžan dobavljati toplote, če odjemalec v postopku priključevanja na distribucijski sistem ne želi skleniti pisne pogodbe o dobavi toplote.

(7)Splošni pogodbeni pogoji so sestavni del pogodbe o dobavi toplote. 64. člen (odpoved pogodbe o dobavi toplote)

(1)Pogodba o dobavi toplote je sklenjena za nedoločen čas, razen če se distributer toplote in odjemalec v pogodbi ne dogovorita drugače.

(2)Odjemalec lahko odpove pogodbo o dobavi toplote pisno z 90-dnevnim odpovednim rokom.

(3)Po preteku odpovednega roka iz prejšnjega odstavka distributer toplote ustavi dobavo toplote na odjemno mesto. Če sovpada datum odpovednega roka na dela prosti dan (praznik, sobota ali nedelja), potem izvede distributer toplote zaustavitev dobave toplote prvi naslednji delovni dan. Distributer toplote ne prevzema nikakršnih obveznosti (npr. pravnih in finančnih) za škodo, ki bi z zaustavitvijo dobave toplote nastala odjemalcu.

(4)Odpoved od pogodbe o dobavi toplote ni mogoča v primerih: – če odpoved pogodbe o dobavi toplote zahteva posamezni odjemalec, ki se s toploto oskrbuje iz skupnega odjemnega mesta; – če odpoved pogodbe o dobavi toplote zahteva odjemalec, ki bi se po odpovedi pogodbe o dobavi toplote želel oskrbovati z drugim virom energije, kljub dejstvu, da je na določenem območju na podlagi posebnega zavezujočega predpisa predpisana prioritetna uporaba toplote iz distribucijskega sistema kot energenta za ogrevanje prostorov.

(5)Pogodba o dobavi toplote velja in zavezuje distributerja toplote in odjemalca tudi v primeru, če je odjemalcu iz kakršnegakoli razloga na strani odjemalca prekinjena dobava na njegovo odjemno mesto in če v tem času na odjemnem mestu odjemalca ni izkazana količina dobavljene toplote. 65. člen (sestavine pogodbe o dobavi toplote) Na podlagi pisne zahteve odjemalca se sklene pogodba o dobavi toplote, ki mora vsebovati:

1. a)podatke o distributerju toplote, odjemalcu oziroma odjemalcih, če je skupno odjemno mesto in lastniku nepremičnine oziroma lastnikih posameznih delov stavbe, če je skupno odjemno mesto: – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, kraj, enotno matično številko občana ali davčno številko; – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zastopnik družbe;
2. b)podatke o distributerju toplote in skupini odjemalcev, če je skupno odjemno mesto: ime in priimek/naziv družbe, naslov odjemalcev/sedež družbe, kraj, enotno matično številko občana ali davčno številko/ID za DDV, naziv skupine odjemalcev, naslov skupine odjemalcev, podatke o zastopniku/pooblaščencu skupine odjemalcev ali podatke o upravniku skupine, ki skupino odjemalcev zastopa v imenu in za račun;
3. c)predmet pogodbe, opravljene storitve;
4. d)ponujeno raven kakovosti storitev;
5. e)podatke o odjemnem mestu: – naslov odjemnega mesta (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe); – oznake odjemnega mesta; – obračunsko moč odjemnega mesta na osnovi izdanega soglasja za priključitev; – uvrstitev v tarifno skupino;
6. f)vrste vzdrževalnih storitev;
7. g)ceno toplote na dan podpisa pogodbe;
8. h)podatke o obračunu toplote in načinu plačila;
9. i)delež odjemalca na skupnem odjemnem mestu ali razdelilnik stroškov;
10. j)podatke o načinu spremembe cen toplote, načinu obračuna toplote in načinu plačila;
11. k)trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje vzdrževalnih storitev in pogodbe;
12. l)pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbe;
13. m)načine pridobivanja podatkov o vseh veljavnih tarifah in stroških vzdrževanja;
14. n)podatke v katerih pogodbena partnerja določita morebitne posebnosti pogodbenega razmerja;
15. o)morebitne dogovore o nadomestilu in povračilu v primeru, če ni dosežena raven kakovosti storitev iz pogodbe, vključno z nenatančnim ali zapoznelim obračunavanjem toplote;
16. p)informacije o pravicah odjemalcev. 66. člen (obveščanje)

(1)Odjemalec je distributerju toplote dolžan pisno sporočiti vse spremembe podatkov (npr. ime ali firmo, naziv, prebivališče, poslovni naslov, sedež, statusnopravne spremembe, uvedbo postopkov zaradi nesolventnosti, spremembe odjemne skupine, spremembe lastnika odjemnega mesta, plačnika, nastop in prenehanje višje sile, spremembe soglasja za priključitev ipd.) najkasneje v roku 15 dni po nastali spremembi in predložiti dokumente, ki izkazujejo spremembe.

(2)Distributer toplote spremembe upošteva od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ki sledi mesecu, v katerem je bila podana sprememba.

(3)Odjemalec mora distributerju toplote spremembe podatkov poslati pisno po pošti ali po faksu ali elektronski pošti, in sicer na naslove oziroma številke faksa, navedene v pogodbi o dobavi toplote ali na spletni strani distributerja toplote.

(4)Če odjemalec ne sporoči sprememb podatkov, se računi in druga sporočila, poslana odjemalcu na ime in naslov, ki sta navedena v pogodbi o dobavi toplote, štejejo za prejeta.

(5)Distributer toplote bo pošto (račune, opomine, odgovore na reklamacije, obvestila, odpoved Pogodbe, obvestila vezana na akcije, neposredno trženje, tržne analize ipd.) pošiljal odjemalcu z redno pošto na naslov odjemalca, naveden v pogodbi o dobavi toplote oziroma na sedež pravne osebe, ki je naveden v poslovnem registru, ali po elektronski pošti na elektronski naslov, ki je bil posredovan s strani odjemalca. 67. člen (spremembe pogodbe o dobavi toplote in odjemalca)

(1)V primeru lastninsko pravnih sprememb pri odjemalcih, ki vplivajo na obstoječe pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem, sta obstoječi in novi odjemalec dolžna distributerja toplote obvestiti o navedenih spremembah najkasneje v 15 dneh po nastali spremembi ter poskrbeti, da tudi novi odjemalec sklene pogodbo o dobavi toplote oziroma vstopi v obstoječo pogodbo o dobavi toplote, če gre za skupno odjemno mesto.

(2)Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega:

1. a)podatke o dosedanjem odjemalcu oziroma vseh odjemalcih, če je skupno odjemno mesto in o lastniku nepremičnine oziroma lastnikih posameznih delov stavbe, če je skupno odjemno mesto: – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, enotno matično številko ali davčno številko; – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
2. b)podatke o novem odjemalcu oziroma vseh odjemalcih, če je skupno odjemno mesto in o lastniku nepremičnine oziroma lastnikih posameznih delov stavbe, če je skupno odjemno mesto: – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, enotno matično številko ali davčno številko; – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
3. c)podatke o odjemnem mestu: številka in naslov odjemnega mesta;
4. d)priloženo listine kot dokazilo o prenosu lastninske pravice (fotokopijo);
5. e)podpisano izjavo novega odjemalca na obrazcu distributerja toplote, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje v primeru, da gre za skupno odjemno mesto;
6. f)stanje merilne naprave na dan prenosa lastninske pravice.

(3)Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prejšnjega odstavka, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote na novega odjemalca. Če odjemalec ni sporočil stanja merilne naprave na dan prenosa lastninske pravice, se šteje, da velja obvestilo o spremembi od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ko je distributer toplote prejel obvestilo v svojem vložišču.

(4)V primeru nepopolnega obvestila iz drugega odstavka tega člena distributer toplote odjemalca obvesti o manjkajočih podatkih oziroma dokumentih ter ga pozove k dopolnitvi vloge. Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti iz pogodbe o dobavi toplote zavezan dosedanji odjemalec, ne glede na prenos lastninske pravice.

(5)V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe o dobavi toplote, sklenjene med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote. Univerzalni pravni naslednik odjemalca je dolžan takoj po nastanku spremembe obvestiti distributerja toplote o nastali spremembi. 68. člen (ureditev pogodbenih razmerij z odjemalcem, ki ni lastnik nepremičnine)

(1)Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine lahko distributerju toplote pisno predlaga, da se pogodbeno razmerje uredi z odjemalcem, ki odjema toploto (npr. najemnik, uporabnik) in ki ni lastnik nepremičnine.

(2)Pisni predlog odjemalca mora vsebovati:

1. a)podatke o dosedanjem odjemalcu: – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, enotno matično številko ali davčno številko; – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
2. b)podatke o odjemalcu toplote, ki ni lastnik nepremičnine: – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, enotno matično številko ali davčno številko; – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
3. c)podatke o odjemnem mestu: številka in naslov odjemnega mesta.

(3)Distributer toplote, imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine in odjemalec, ki ni lastnik nepremičnine pogodbeno razmerje uredijo s sklenitvijo tripartitnega dodatka k pogodbi o dobavi toplote, ki jo ima imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine sklenjeno z distributerjem toplote.

(4)Distributer toplote ima pravico, da ne privoli v sklenitev dodatka k pogodbi o dobavi toplote iz prejšnjega odstavka, dokler niso izpolnjene vse finančne in druge obveznosti odjemalca na odjemnem mestu, kjer se vrši dobava toplote. Distributer toplote mora o tem dejstvu pisno obvestiti odjemalca ter navesti razlog zavrnitve.

(5)Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi toplote in odjemalec, ki odjema toploto na podlagi sklenjenega dodatka k pogodbi o dobavi toplote, sta solidarno odgovorna, razen v primerih, ko je z drugimi zakoni določena subsidiarna odgovornost.

(6)Dodatek k pogodbi o dobavi toplote prične veljati s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko je distributer toplote prejel podpisan dodatek k pogodbi o dobavi toplote v svoje vložišče.

(7)Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine, ki imata sklenjeno pogodbo o dobavi toplote in odjemalec, ki odjema toploto na podlagi sklenjenega dodatka k pogodbi o dobavi se zavezujeta, da bosta distributerja toplote obvestila o vseh spremembah, ki bi vplivale pogodbeno razmerje o dobavi toplote.

(8)Za dodatek k pogodbi o dobavi toplote se smiselno uporabljajo vsa določila tega akta, ki veljajo za pogodbo o dobavi toplote. 69. člen (sprememba splošnih pogodbenih pogojev)

(1)O spremembi splošnih pogodbenih pogojev mora distributer toplote obvestiti odjemalca osebno, skupaj z računom ali na računu za dobavljene količine toplote z informacijo, kje je dostopna vsebina novih splošnih pogodbenih pogojev in sicer najmanj mesec dni pred njihovo uveljavitvijo, če se sprememba nanaša na pogodbo o dobavi toplote.

(2)V primeru, da odjemalec zaradi sprememb splošnih pogojev ne želi več odjemati toplote pod spremenjenimi pogoji lahko, razen v primerih, ko odpoved od pogodbe o dobavi toplote v skladu z določili tega akta ni mogoča, odstopi od pogodbe o dobavi toplote najkasneje v roku trideset dni po začetku veljave sprememb splošnih pogojev. Če distributer toplote ne prejme pisnega odstopa odjemalca v navedenem roku, se šteje, da je odjemalec pristal na spremembe splošnih pogojev.

1. člen (sklepanje pogodb, vezanih na ugodnejšo obravnavo odjemalca) Distributer toplote lahko z odjemalcem sklene posebno pogodbo o dobavi toplote za ugodnejše obravnavanje takega odjemalca glede pogojev oskrbe, če le ta s količino odjema ali prilagajanjem svojega odjema prispeva k ugodnejši obremenitvi distribucijskega sistema. Kriteriji za ugodnejšo obravnavo takega odjemalca so opredeljeni v
2. členu tega akta.
3. Posebna razmerja na skupnih odjemnih mestih
4. člen (skupno odjemno mesto) V primeru skupnega odjemnega mesta izvršujejo obveznosti in pravice, ki jih imajo po teh pogojih odjemalci, vsi odjemalci oziroma stavbe skupaj in se jih obravnava kot enega odjemalca.
5. člen (urejanje pogodbenih razmerij na skupnem odjemnem mestu)

(1)Pogodbo o dobavi toplote za skupno odjemno mesto sklene v imenu in za račun odjemalcev, ki se oskrbujejo s toploto iz skupnega odjemnega mesta, upravnik stanovanjske in/ali poslovne stavbe oziroma drug pooblaščenec lastnikov posameznih delov stavb v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov posameznih delov.

(2)V primeru, da večstanovanjska, poslovna ali stanovanjsko-poslovna stavba s skupnim odjemnim mestom nima upravnika ali pooblaščenca lastnikov posameznih delov stavb, lahko sklepa distributer toplote eno pogodbo o dobavi toplote, ki jo podpišejo vsi odjemalci oziroma pogodbo o dobavi toploto z vsakim odjemalcem posebej.

(3)Za urejanje pogodbenih razmerij na skupnem odjemnem mestu se smiselno uporabljajo določila akta, ki urejajo sklepanje pogodb o dobavi toplote, razen v kolikor v tem poglavju ni drugače določeno.

(4)Odjemalec, ki odjema toploto iz skupnega odjemnega mesta, vstopi v sklenjeno pogodbo o dobavi toplote za skupno odjemno mesto z Izjavo o vstopu v pogodbo o dobavi toplote.

(5)Odjemalec, ki odjema toploto v delu stavbe ali v stavbi iz skupnega odjemnega mesta več odjemalcev ali več stavb, je dolžan najkasneje v 15 dneh po začetku odjemanja toplote ali po njegovem prenehanju sporočiti distributerju naslednje podatke:

1. a)ime in priimek ali firmo odjemalca: – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, enotno matično številko ali davčno številko; – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
2. b)naslov in podatke o delu stavbe oziroma o stavbi, v kateri odjema toploto;
3. c)datum začetka ali prenehanja odjema toplote;
4. d)priloženo listino kot dokazilo o prenosu lastninske pravice (fotokopijo).

(6)Za začetek ali prenehanje odjema toplote se šteje začetek ali prenehanje uporabe dela stavbe oziroma stavbe, v kateri odjema toploto oziroma ko je odjemalec postal lastnik posameznega dela stavbe.

(7)Če distributer toplote nima pravilnih podatkov o odjemalcu iz tretjega odstavka tega člena, neposredno ali s posredovanjem upravnika stavbe pozove osebo, ki uporablja zadevni posamezni del stavbe oziroma stavbo, da nemudoma sporoči podatke.

(8)V kolikor odjemalec, ki je postal lastnik posameznega dela stavbe, ki je oskrbovan s toploto iz skupnega odjemnega mesta, iz katerega se oskrbuje še več drugih odjemalcev toplote, ne želi vstopiti v obstoječe pogodbeno razmerje namesto prejšnjega lastnika posameznega dela stavbe in ne podpiše Izjave o vstopu v pogodbo o dobavi toplote, se šteje, da je pogodbeno razmerje nastalo z dnem, ko je odjemalec postal lastnik oziroma ko je pričel z uporabo posameznega dela stavbe oziroma stavbe, v kateri odjema toploto. 73. člen (razdelilnik stroškov za toploto)

(1)Stroški za toploto so določeni za skupno odjemno mesto, odjemalci na skupnem odjemnem mestu pa so dolžni distributerju toplote posredovati razdelilnik stroškov za toploto, ki vključuje fiksne stroške toplote (obračunska moč in vzdrževanje merilne naprave) in stroške dobavljene toplote, s katerim si v odstotkih razdelijo celotno obveznost plačila stroškov oskrbe s toploto in drugih storitev na skupnem odjemnem mestu. Vsota vseh deležev na razdelilniku stroškov mora znašati 100 odstotkov. Razdelilnik stroškov toplote je sestavni del pogodbe o dobavi toplote.

(2)Razdelilnik stroškov dobavljene toplote mora biti izdelan v skladu s pravilnikom, ki ureja način delitve in obračuna stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavb z več posameznimi deli (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) in posredovan v skladu z navodili distributerja toplote in sklenjenim sporazumom o načinu sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov.

(3)Razdelilnik stroškov dobavljene toplote se lahko spremeni v skladu s pravilnikom in se upošteva s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko distributer toplote prejme razdelilnik stroškov v svoje vložišče.

(4)V primeru dodatnih priklopov, sprememb ali odklopov odjemalcev na skupnem odjemnem mestu v večstanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, za katero pravilnik ne velja, ima distributer toplote, če ne prejme razdelilnika fiksnih stroškov toplote v skladu z drugim odstavkom tega člena, pravico, da razdeli fiksne stroške toplote po priključni moči ali po razmerju površin posameznih delov stavbe, če so ti podatki dani v pogodbi o dobavi toplote.

(5)V primeru dodatnih priklopov, sprememb ali odklopov odjemalcev na skupnem odjemnem mestu v večstanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, za katero pravilnik velja, distributer toplote, če ne prejme razdelilnika fiksnih stroškov toplote v skladu z drugim odstavkom tega člena, obračuna stroške toplote po zadnjem prejetem razdelilniku stroškov toplote, ki ga ima na voljo. 74. člen (način in odgovornost glede sporočanja razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto distributerju toplote)

(1)Merjenje dobave toplote vsakemu posameznemu delu stavbe ni obveznost ali strošek distributerja toplote, če s pogodbo ni drugače določeno.

(2)Distributer toplote ni odgovoren za pripravo in pravilnost razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto. Distributer toplote ni izvajalec obračuna in izvajalec delitve stroškov dobavljene toplote po pravilniku, razen če je s pogodbo drugače določeno.

(3)Odjemalci morajo določiti pooblaščenca za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto, ki je lahko tudi upravnik ali izvajalec delitve. Pooblaščenec za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto in upravnik stanovanjske in/ali poslovne stavbe ali drug pooblaščenec na podlagi pisnega pooblastila lastnikov stavb morajo podpisati z distributerjem toplote sporazum o načinu sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov, v katerem se določi način, roki in pogoji sporočanja mesečnih razdelilnikov dobavljene toplote.

(4)Če mesečni razdelilniki stroškov za dobavljeno toploto za obračun toplote niso izdelani in posredovani v roku in na način, kot to določa sporazum o načinu sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov, ima distributer toplote pravico obračunati stroške toplote po zadnjem prejetem razdelilniku stroškov toplote, ki ga ima na voljo. Reklamacij iz naslova nesporočenih, napačno sporočenih ali nepravočasno sporočenih razdelilnikov stroškov distributer toplote ni dolžan upoštevati.

(5)Upravnik oziroma drug pooblaščenec lastnikov stavb ali pooblaščenec za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov lahko vloži zahtevo za popravek računov distributerju toplote najkasneje v roku 20 (dvajset) koledarskih dni od izstavitve računa. V tem primeru je pooblaščenec za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov ali upravnik oziroma drug pooblaščenec lastnikov stavb dolžan posredovati pravilne podatke v roku 8 (osmih) dni od poslane zahteve za popravek računov. V primeru popravka računov distributer toplote zaračuna strošek izrednega obračuna po ceniku distributerja toplote. 75. člen (sporočanje sprememb odjemalca na skupnem odjemnem mestu)

(1)Sprememba posameznega odjemalca na skupnem odjemnem mestu se izvaja po določilih 67. člena tega akta.

(2)Ob spremembi odjemalca na skupnem odjemnem mestu plača dotedanji odjemalec račun do konca obračunskega obdobja, v katerem se je zgodila sprememba.

(3)Ne glede na dejstvo, da se je lastninsko pravna ali statusna sprememba dogodila znotraj obračunskega obdobja, je zavezanec za plačilo stroškov oskrbe s toploto do konca obračunskega obdobja dotedanji odjemalec. Če odjemalec izrecno zahteva poračun ter odčitovanje distributerja toplote na dan spremembe odjemalca, distributer toplote zaračuna strošek izrednega obračuna po veljavnem ceniku storitev, hkrati pa lahko zahteva tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali s pridobitvijo izrednega odčitka.

1. člen (odpoved pogodbe o dobavi na skupnem odjemnem mestu) Odpoved pogodbe o dobavi toplote na skupnem odjemnem mestu velja le, če jo podajo odjemalci tega odjemnega mesta skupaj, istočasno, v pisni obliki in skladno s pravilnikom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Odpoved lahko poda tudi upravnik stavbe oziroma drug pooblaščenec odjemalcev, v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov posameznih delov stavb. Z dnem prejema popolne odpovedi začne teči odpovedni rok po pogodbi o dobavi toplote oziroma po tem aktu. Pri postopku odpovedi se smiselno uporabljajo določila
2. člena tega akta.
3. Storitev dobave toplote
4. člen (čas dobave toplote)

(1)Distributer toplote dobavlja odjemalcu toploto neprekinjeno vse leto in mu zagotavlja na odjemnem mestu v priključni postaji parametre skladno z določbami 98. člena tega akta.

(2)Izjemoma so možne prekinitve dobave toplote le skladno z določbami tega akta oziroma če se distributer toplote in odjemalec tako dogovorita. 78. člen (spremenjeni pogoji oskrbe s toploto v Mestni občini Ljubljana)

(1)Če se v skladu z razvojem oskrbe s toploto v Mestni občini Ljubljana pogoji za dobavo toplote toliko spremenijo, da so potrebne tehnično tehnološke spremembe, predelave ali zamenjave na distribucijskem sistemu ali na odjemalčevih toplotnih napravah, poravnata distributer toplote in odjemalec vsak svoje stroške, ki nastanejo na napravah v njuni lasti. Če napravam v lasti odjemalca ni pretekla ekonomska življenska doba (dvajset let) in so bile naprave ustrezno vzdrževane, krije sorazmerni del stroškov za neamortiziran del naprav distributer toplote.

(2)Če odjemalec ne prevzame stroškov iz prejšnjega odstavka ali če potrebne spremembe niso opravljene pravočasno in niso časovno usklajene z deli na napravah distributerja toplote, mu distributer toplote ni dolžan dobavljati toplote, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za varno in pravilno obratovanje. 4. Začetek dobave toplote 79. člen (začetek dobave toplote)

(1)Distribucijski sistem je mogoče pričeti uporabljati, ko: – je izdano soglasje za priključitev; – so izpolnjeni pogoji iz izdanih soglasij; – je sklenjena pogodba o priključitvi; – so izpolnjeni pogoji iz pogodbe o priključitvi; – je priključitev pravilno izvedena; – je sklenjena pogodba o dobavi toplote; – so izvedeni pregledi in preizkusi in so o tem izdana poročila; – so poravnane finančne obveznosti bodočega odjemalca toplote do distributerja toplote; – je podpisan zapisnik o nastavitvi toplote postaje.

(2)Odjemalec in distributer toplote z zapisnikom določita dejanski začetek dobave toplote. Zapisnik mora med drugim vsebovati obračunsko moč, začetno stanje merilnih naprav in datum začetka dobave. 5. Ugotavljanje dobavljenih količin toplote 80. člen (ugotavljanje dobavljenih količin toplote)

(1)Količina dobavljene toplote se ugotovi na podlagi odčitka merilne naprave, nameščene na merilnem mestu v toplotni postaji.

(2)Količine dobavljene toplote iz vročevodnega sistema se merijo neposredno s toplotnim števcem in so izražene v MWh.

(3)Količine dobavljene toplote iz parovodnega sistema se merijo neposredno ali posredno in so izražene v MWh. V primeru neposrednega merjenja količin toplote (MWh) s pretočnim merilnikom s korektorjem tlaka in temperature pare, se za spodnjo energijsko vrednost pare upošteva vodo s tlakom 1,013 bar in temperaturo 10 °C. V primeru posrednega merjenja količin toplote (ton) s pretočnim merilom za količino pare, se dobavljene količine toplote (MWh) določajo posredno z upoštevanje pretvorbenega normativa, ki znaša: – za parovodni sistem »TE-TOL«: 0,800 MWh/tono; – za parovodni sistem »TOŠ«: 0,762 MWh/tono.

(4)Posredne meritve dobavljenih količin toplote iz parovodnega sistema so dovoljene samo z obstoječimi merilnimi napravami. Pri predelavi obstoječih in izdelavi novih merilnih mest je obvezna vgradnja merilnih naprav z neposrednim merjenjem.

(5)Količine toplote kondenzata ogrevnega medija, ki ga odjemalec vrača v parovodni sistem, se merijo neposredno s toplotnim števcem in so izražene v MWh, pri čemer se za spodnjo energijsko vrednost kondenzata upošteva vodo s tlakom 1,013 bar in temperaturo 10 °C.

(6)Pri ugotavljanju količine dobavljene toplote se ne upošteva merilnih naprav, ki so namenjene za interno razdelitev stroškov porabljene toplote.

(7)Količino dobavljene toplote ugotavlja distributer toplote na stroške odjemalca in sicer z merilnimi napravami na odjemnem mestu posameznega odjemalca oziroma na skupnem odjemnem mestu več odjemalcev ali stavb, kjer odjemalci prevzamejo toploto.

(8)Merilne naprave odčitava pooblaščena oseba distributerja toplote ali po predhodnem dogovoru z distributerjem toplote odjemalec sam oziroma njegov pooblaščenec ali se odčitavajo z napravo, ki omogoča daljinski prenos podatkov.

(9)Šteje se, da odjemalec prevzame toploto na odjemnem mestu v enaki kakovosti, kot je bila predana, in v količini, kot je bila izmerjena na merilnem mestu.

(10)Če odjemalec ne soglaša s kakovostjo ali količino toplote, prevzete na odjemnem mestu, je dokazno breme na strani odjemalca.

(11)Distributer toplote posreduje podatke meritev pridobljene iz merilne naprave le odjemalcu oziroma njegovemu pooblaščencu. V primeru zahtev po pridobitvi podatkov s strani tretje osebe, mora tretja oseba distributerju toplote posredovati pooblastilo odjemalca oziroma njegovega pooblaščenca o možnosti pridobitve tovrstnih podatkov v njegovem imenu. 81. člen (merilne naprave)

(1)Merilne naprave so v lasti odjemalca, ki je lastnik nepremičnine.

(2)Merilne naprave, ki merijo odjem toplote, so odvisne od ogrevnega medija in od načina merjenja in so: – merilniki toplote za vročo vodo s pripadajočimi temperaturnimi zaznavali in računsko enoto (toplotni števci); – pretočni merilniki za paro z merilno zaslonko; – pretočni merilniki za paro z merilno zaslonko in korektorjem tlaka in temperature pare.

(3)Za merilne naprave, ki niso zajete v pravilniku o merilnih instrumentih ali v drugem predpisu, se pogoji uporabe določijo v pogodbi o dobavi toplote. 82. člen (ustreznost merilnih naprav)

(1)Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi projektant v skladu s pogoji distributerja toplote. Vse merilne naprave morajo imeti veljavno overitveno oznako v skladu z zakonom, ki ureja meroslovje.

(2)Po namestitvi merilne naprave, se na napravo in njene sestavne dele namestijo pečati, ki onemogočajo nepooblaščen poseg ali demontažo merilne naprave brez poškodbe pečatov. 83. člen (kontrola merilne naprave)

(1)Merilne naprave pregleduje, vzdržuje in zamenjuje ter izvaja redne menjave distributer toplote na stroške odjemalca.

(2)Tehnični pogoji in način izvajanja meritev so določeni s tehničnimi zahtevami distributerja toplote oziroma v pogodbi o dobavi toplote. 84. člen (redni pregledi in zamenjava merilne naprave)

(1)Redni pregled toplotnega števca in njegovo zamenjavo v zakonitem roku izvaja na stroške odjemalca distributer toplote v skladu z veljavno zakonodajo.

(2)Redne preglede in kontrole za pretočna merila za količino pare z merilno zaslonko in za pretočna merila za količino pare z merilno zaslonko in s korektorjem tlaka in temperature izvaja na osnovi zahteve distributerja toplote in na stroške odjemalca pogodbenik Urada Republike Slovenije za meroslovje.

(3)Če je pri odjemalcu zaradi namestitve ali odstranitve internih toplotnih naprav ali drugih razlogov na strani odjemalca, potrebno zamenjati merilno napravo z novo drugih dimenzij ali karakteristik, nosi stroške nabave in vgradnje nove merilne naprave ter ostale stroške predelave napeljave odjemalec.

(4)Distributer toplote in odjemalec imata poleg rednih pregledov vedno pravico kontrolirati točnost merilne naprave. Če se pri pregledu ugotovi, da točnost merilne naprave presega vrednost predpisanega največjega dopustnega merilnega pogreška, krije stroške pregleda distributer toplote, v nasprotnem primeru pa odjemalec. 85. člen (okvara merilnih naprav)

(1)V primeru okvare merilne naprave, njene poškodbe ali motnje v delovanju merilne naprave, mora odjemalec o tem takoj obvestiti distributerja toplote. Distributer toplote je dolžan navedene napake odpraviti takoj, ko je glede na naravo napake mogoče.

(2)Če se ugotovi, da je odgovornost za okvaro, poškodbo ali motnjo v delovanju merilne naprave na strani odjemalca, bremenijo stroški popravila ali zamenjave merilne naprave odjemalca, v nasprotnem primeru pa distributerja toplote. 86. člen (način izvajanja meritev)

(1)Distributer toplote zagotavlja merjenje količin dobavljene toplote v okviru in pod pogoji, kot je določeno v soglasju za priključitev in s pogodbo o dobavi toplote. Odjem toplote mora biti znotraj delovnega območja merilne naprave, ki je bil določen na osnovi zahteve k priključitvi.

(2)Če je odjem toplote izven delovnega območja merilne naprave, distributer toplote ne odgovarja za predpisano točnost merjenja. V tem primeru je odjemalec dolžan plačati odmerjene količine toplote ne glede na morebitne napake pri merjenju.

(3)Če je odjem toplote večkrat zaporedoma izven pogodbenih okvirov, mora odjemalec na zahtevo distributerja toplote odpraviti vzroke za tovrstni odjem toplote ali pa distributer toplote zamenja merilno napravo na stroške odjemalca. 87. člen (naprave za daljinski prenos podatkov)

(1)Odjemalec je dolžan distributerju toplote omogočiti vgradnjo in obratovanje naprav za daljinski prenos podatkov meritev dobavljenih količin toplote.

(2)Naprave iz prejšnjega odstavka namešča, premešča in vzdržuje distributer toplote na stroške odjemalca. Distributer toplote tudi predpiše zahtevane lastnosti naprav s funkcijo daljinskega prenosa podatkov.

(3)Odjemalci, ki imajo nameščene naprave iz prvega odstavka tega člena, morajo distributerju toplote, če je to tehnično možno, brezplačno dati na voljo kabelsko povezavo ali možnost napeljave take povezave do ustreznega komunikacijskega omrežja in kriti stroške za delovanje naprav za daljinski prenos podatkov.

(4)Odjemalci, ki imajo nameščene naprave iz prvega odstavka tega člena, in ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo, morajo distributerju toplote brezplačno omogočiti priklop na električno omrežje in kriti stroške električne energije za delovanje naprav za daljinski prenos podatkov. 6. Merjenje količin toplote 88. člen (obveznost distributerja toplote za zagotavljanje merilnih podatkov) Distributer toplote je odg