← Slovenija

Odlok o proračunu Mestne občine Nova Gorica za leto 2018, stran 301.

Na podlagi

  1. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in spremembe),
  2. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in spremembe) in
  3. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne
  4. decembra 2016 sprejel O D L O K o proračunu Mestne občine Nova Gorica za leto 2018
  5. SPLOŠNA DOLOČBA
  6. člen S tem odlokom se določa obseg in struktura sredstev za financiranje javne porabe v Mestni občini Nova Gorica v letu 2018, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
  7. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
  8. člen Proračun sestavljajo splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov. V splošnem delu proračuna so prejemki in izdatki proračuna Mestne občine Nova Gorica izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb in računu financiranja. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: I. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA v EUR Proračun 2018 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 35.215.438 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 29.910.644 70 DAVČNI PRIHODKI 20.753.819 700 Davki na dohodek in dobiček 16.409.219 703 Davki na premoženje 3.781.600 704 Domači davki na blago in storitve 563.000 71 NEDAVČNI PRIHODKI 9.156.825 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 8.553.379 711 Takse in pristojbine 17.000 712 Globe in druge denarne kazni 72.500 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 243.300 714 Drugi nedavčni prihodki 270.646 72 KAPITALSKI PRIHODKI 173.100 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 173.100 73 PREJETE DONACIJE 15.210 730 Prejete donacije iz domačih virov 8.400 731 Prejete donacije iz tujine 6.810 74 TRANSFERNI PRIHODKI 5.060.212 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.318.732 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 3.741.480 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 56.272 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 56.272 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 35.181.722 40 TEKOČI ODHODKI 9.283.659 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 2.477.769 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 385.554 402 Izdatki za blago in storitve 5.905.336 403 Plačila domačih obresti 185.000 409 Rezerve 330.000 41 TEKOČI TRANSFERI 12.929.810 410 Subvencije 454.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.800.000 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 1.290.571 413 Drugi tekoči domači transferi 5.368.239 414 Tekoči transferi v tujino 17.000 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 11.923.753 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 11.923.753 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 1.044.500 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 641.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 403.500 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.–II.) (Skupaj prihodki minus skupaj odhodki) 33.716 III/
  9. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.–7102)–(II.–403–404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti) 214.316 III/
  10. TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (70+71)–(40+41) (Tekoči prihodki minus tekoči odhodki in tekoči transferi) 7.697.175 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 18.000 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 18.000 750 Prejeta vračila danih posojil 18.000 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 121.716 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 121.716 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 121.716 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.) –103.716 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 1.450.000 50 ZADOLŽEVANJE 1.450.000 500 Domače zadolževanje 1.450.000 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550+551) 1.380.000 55 ODPLAČILO DOLGA 1.380.000 550 Odplačilo domačega dolga 1.380.000 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 0 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 70.000 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) –33.716 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN
  12. PRETEKLEGA LETA 0 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, v katerih so izdatki, skladno s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov, razdeljeni po področjih proračunske porabe, glavnih programih in podprogramih. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
  13. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
  14. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
  15. člen Neposredni uporabniki občinskega proračuna so mestni svet, nadzorni odbor, župan, občinska uprava, medobčinska uprava Mestne občine Nova Gorica in Občine Brda in krajevne skupnosti. Posredni uporabniki sredstev občinskega proračuna so javni zavodi in javni skladi, katerih ustanovitelj oziroma soustanovitelj je občina. Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom, če so izpolnjeni vsi z zakonom in tem odlokom predpisani pogoji za uporabo sredstev. Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo. Pravni temelj in višino obveznosti, ki izhaja iz knjigovodske listine, je potrebno pred izplačilom preveriti in pisno potrditi. Uporabniki občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki presegajo s proračunom določena sredstva za posamezni namen.
  16. člen Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 290.000 EUR. Proračunska rezerva je organizirana kot proračunski sklad. Uporablja se za namene določene v
  17. členu Zakona o javnih financah. Župan lahko na predlog organa, pristojnega za finance samostojno odloča o porabi do 20.000 EUR zbranih razpoložljivih sredstev proračunske rezerve za posamezni namen. O tem pismeno obvesti mestni svet. V primerih porabe sredstev, ki presega višino določeno v prejšnjem odstavku, odloča mestni svet s posebnim odlokom.
  18. člen Del predvidenih prihodkov proračuna v višini 40.000 EUR se v skladu z
  19. členom Zakona o javnih financah zadrži kot splošna proračunska rezervacija. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan in poroča mestnemu svetu šestmesečno. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika, na ustrezne proračunske postavke.
  20. člen Namenski prihodki proračuna so donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, sredstva prejeta od drugih občin iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja, odškodnine iz naslova zavarovanj, prihodki od požarne takse, najemnina za lokalno gospodarsko infrastrukturo, komunalni prispevek, namenski prejemki krajevnih skupnosti ter transferna sredstva iz državnega in evropskega proračuna za sofinanciranje posameznih projektov. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmerni namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan oziroma ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskega prejemka povečata obseg izdatkov veljavnega finančnega načrta proračunskega uporabnika in veljavni proračun. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek v nižjem obsegu kot je izkazan v proračunu, lahko proračunski uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev. Zbrana namenska sredstva, ki v preteklem letu niso bila porabljena, razen sredstev, ki jih proračunski uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v tekoče leto za namen, za katerega so opredeljena. Za obseg prenesenih namenskih sredstev se povečata obseg izdatkov finančnega načrta proračunskega uporabnika na ustrezni proračunski postavki in proračun.
  21. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan lahko s pismenimi sklepi prerazporedi sredstva med proračunskimi postavkami praviloma znotraj istega področja porabe pri proračunskih uporabnikih mestni svet, nadzorni odbor, župan in občinska uprava. Sprememba pri postavki, ki se zmanjšuje s sklepom župana ne sme preseči 20 % vrednosti celotne postavke. Izjemoma se investicijska postavka lahko zmanjša za več kot 20 %, če zaradi utemeljenih razlogov investicija v tekočem letu ne bo realizirana v načrtovani višini. Sredstva se lahko prenesejo samo na drugo investicijsko postavko, ki je v teku in kjer sredstva primanjkujejo. Predsedniki krajevnih skupnosti lahko s pismenimi sklepi prerazporedijo sredstva med postavkami znotraj posamične krajevne skupnosti – neposrednega uporabnika proračuna z zaporedno številko od 21 do
  22. Sprememba pri postavki, ki se zmanjšuje ne sme preseči 20 % vrednosti postavke. Izvrševanje proračuna po ekonomski klasifikaciji je odraz strukture nastalih stroškov posameznih postavk po področjih in se evidenčno primerja s planiranimi stroški.
  23. člen Pogodbe za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev se lahko sklene samo v skladu s predpisi o javnem naročanju in navodili župana. Sredstva subvencij, posojil in drugih oblik pomoči neproračunskim porabnikom se dodelijo na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa v sredstvih javnega obveščanja. Način dodelitve in višina dodeljenih sredstev mora biti usklajena s predpisi o državnih pomočeh. Pred dodeljevanjem sredstev dotacij, subvencij, posojil in drugih oblik pomoči je potrebno skleniti pogodbo med občino ter posrednim proračunskim porabnikom ali drugimi koristniki sredstev. Plačilni roki za plačila v breme proračuna Mestne občine Nova Gorica so lahko krajši od plačilnih rokov, določenih z veljavnimi predpisi o izvrševanju proračuna v primeru, če se občina v pogodbi dogovori za krajše plačilne roke v primeru upoštevanja načel gospodarnosti ravnanja občine.
  24. člen Krajevne skupnosti so dolžne pred sklenitvijo vsake pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki presega 20.000 EUR in vsake pogodbe za gradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki presega 40.000 EUR predhodno pridobiti pisno soglasje župana Mestne občine Nova Gorica.
  25. člen Proračunski uporabniki lahko prevzemajo obveznosti za tekoče leto le do višine sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezni namen na ustrezni proračunski postavki. Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost večletnega projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2018, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 50 % pravic porabe v veljavnem finančnem načrtu posameznega neposrednega proračunskega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2018, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve ter za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v veljavnem finančnem načrtu posameznega neposrednega proračunskega uporabnika. Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov, za obveznosti povezane z zadolževanjem in upravljanjem z občinskim dolgom ter za obveznosti po pogodbah o sofinanciranju iz namenskih sredstev EU oziroma iz pripadajočih postavk slovenske udeležbe. Prevzete obveznosti se vključijo v finančni načrt proračunskega uporabnika, obveznosti za večletne projekte pa tudi v načrt razvojnih programov.
  26. člen Župan lahko ob predhodnem soglasju organa pristojnega za finance, odloča o spremembi vrednosti projekta iz načrta razvojnih programov. Vrednosti projektov za tekoče leto se spreminjajo skladno s prerazporeditvami, določenimi v
  27. členu tega odloka. Prerazporejanje med projekti za prihodnja leta je dovoljeno le izjemoma. Župan lahko s prerazporeditvijo zmanjša načrtovan letni odhodek projekta za največ 20 %.
  28. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA PREMOŽENJA
  29. člen Če so izpolnjeni pogoji iz
  30. člena Zakona o javnih financah, lahko župan v letu 2018 odpiše ali delno odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do Mestne občine Nova Gorica, in sicer največ do skupne višine 20.000 EUR, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Če so izpolnjeni pogoji iz
  31. člena Zakona o javnih financah, lahko predsednik krajevne skupnosti v letu 2018 odpiše ali delno odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do krajevne skupnosti, in sicer največ do skupne višine 500 EUR, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Župan lahko na prošnjo dolžnika ob primernem zavarovanju in obrestovanju odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga dolžnika ali spremeni predvideno dinamiko plačila dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika, od katerega sicer ne bi bilo možno izterjati celotnega dolga. Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. Terjatve iz naslova zapadlih in neplačanih davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev dolžnika do občine v postopkih prisilne poravnave v skladu z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ter terjatve iz naslova danih posojil in plačanih poroštev se lahko zamenjajo za lastniške deleže. O zamenjavi terjatev za lastniške deleže odloča mestni svet na predlog župana.
  32. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
  33. člen Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 1.450.000 EUR.
  34. člen Občina se lahko likvidnostno zadolži največ do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna, če zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti. Likvidnostni dolg mora biti poravnan najkasneje do
  36. tekočega leta, o zadolžitvi pa odloča župan. Za zagotavljanje likvidnosti proračuna se izjemoma lahko uporabijo tudi prosta denarna namenska sredstva.
  37. člen Obseg poroštev, ki jih Mestna občina Nova Gorica lahko na osnovi sklepa mestnega sveta izdaja javnim zavodom, javnim skladom in javnim podjetjem, katerih ustanovitelj oziroma soustanovitelj je, v letu 2018 ne sme preseči skupne višine 150.000 EUR potencialne letne obveznosti.
  38. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  39. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi, izvrševati pa se začne s
  40. januarjem
  41. Št. 410-27/2016-15 Nova Gorica, dne
  42. decembra 2016 Župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon l.r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.