(2016), ki temeljito analizira obstoječe stanje prometnega omrežja in kaže na projekcijo bodočega prometnega dogajanja in projektiranja prometne infrastrukture, kar je osnovni pogoj za optimalen potek prometa in posledično vpliva na zagotavljanje večje varnosti v cestnem prometu. Z omenjeno strategijo se želi povečati za okolje manj obremenjujoči promet, kot je kolesarjenje in koriščenje javnega prevoza potnikov. Analiza cestno prometnega omrežja na območju občine je pokazala, da je obstoječa in novo zgrajena cestno prometna infrastruktura kljub pričakovani nadaljnji rasti prometa ustrezna do konca planske dobe leta 2032. Tudi vsa ključna križišča v občini ustrezajo prometnim zahtevam do konca planske dobe, saj so modernega tipa (krožišča), ki omogočajo veliko pretočnost prometa in posledično zmanjšujejo zamude in kolone. Prav tako v občinah Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah potekata projekta Celostna prometna strategija, ki preko zunanjih izvajalcev proučuje možnosti trajnostnega razvoja na področju pešcev, kolesarjev in javnega potniškega prometa. V Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah se je na javnih parkiriščih, kjer se dnevno izmenja večje število vozil (pred javnimi ustanovami in drugimi poslovnimi objekti) vzpostavil režim brezplačnega kratkotrajnega parkiranja, ki ga v mestnih okoljih poznamo kot modre cone. Pomembno je, da je pri reševanju parkirne problematike potrebno razmišljati racionalno. Potrebno se je zavedati, da ima preveliko število parkirnih mest lahko tudi negativne posledice, saj omenjeno zmanjšuje ekonomsko upravičenost investicije in povečuje uporabo osebnega avtomobila nasproti alternativnih prevoznih sredstev, kot so kolo, javni prevoz. V Občini Rogatec je predvidena ureditev in obnova trškega jedra Rogatec. S tem se naj bi doseglo tudi postopno umikanje tranzitnega prometa skozi trško jedro ter ureditev zadostnih površin za mirujoči promet. Na območju Občine Kozje je za prometno varnost dobro poskrbljeno. Občina je v letu 2014 obnovila okoli 20 km občinskih cest. V Lesičnem se je na državni cesti (na delu ravninske ceste) v klasičnem križišču dveh državnih cest napravilo začasno krožno križišče, ki voznike prisili k zmanjšanju hitrosti. S tem je zagotovljena tudi večja varnost pešcev, oziroma učencev osnovne šole, ki je v neposredni bližini krožnega križišča. V naselju Kozje se je ob državni cesti postavil tudi prikazovalnik hitrosti, ki prav tako daje rezultate zmanjšanja hitrosti vozil. V naselju Zagorje pri Lesičnem je občina na občinski cesti uredila infrastrukturni ukrep uvedbe območja omejene hitrosti na 30 km/h (cona 30). Za stanje prometne varnosti v občinah soodgovorni PP Rogaška Slatina, PP Šmarje pri Jelšah, MOR, inšpekcijske službe ter drugi. Zato je v občinah nujno potrebno zagotoviti tudi kvalitetno sodelovanje z občinskimi Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki jih na podlagi 6. člena Zakona o voznikih ustanovijo lokalne skupnosti za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni in delujejo kot posvetovalno telo župana. Vsi pristojni organi in službe v občinah ter MOR pa morajo v okviru svojih pristojnosti krepiti in vplivati na ustvarjanje ustrezne prometno varnostne kulture vseh udeležencev v cestnem prometu. Za uresničitev tega cilja, s katerim se zagotavlja varnost cestnega prometa, morajo pristojni organi in službe občin v okviru svojih pristojnosti storiti predvsem naslednje: – potrebno je sprejeti Program varnosti cestnega prometa v vseh občinah, – uporabiti oceno prometne ogroženosti in tveganj v cestnem prometu pri izdelavi letnega načrta dela MOR za področje varnosti v cestnem prometu, – MOR je potrebno omogočiti izpopolnjevanje na pravnem, strokovnem in drugem, predvsem praktičnim znanjem za nadzor in urejanje cestnega prometa, – MOR se mora redno usposabljati za ravnanje z napravami in tehničnimi sredstvi, ki jih uporablja pri svojem delu, – v letnem načrtu dela MOR se mora med drugim opredeliti tudi naloge v zvezi nadzora prometne signalizacije in opredeliti naloge za večjo varnost otrok, – še naprej redno skrbeti za pregled prometne signalizacije in podati predloge za morebitne spremembe, zlasti z vidika varnosti otrok, pešcev in kolesarjev (vrtci, šole, zdravstveni zavodi, igrišča, stanovanjska naselja), – vzdrževanje občinskih cest in kolesarskih povezav ter prometne opreme (zimska služba, udarne jame, bankine, rezanje vegetacije). Varstvo javnega reda in miru V okviru zagotavljanja javnega reda in miru je cilj SOPV občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje zagotoviti fizično prisotnost redarjev na javnih območjih in prostorih na način, ki je v skladu z varnostno politiko, oceno varnostnih razmer ter s pravnimi predpisi in varnostno stroko. ZJRM-1 opredeljuje javni red in mir kot stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih. Namen zakona je zato neposredno uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika, ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, ki preko svojih organov in služb, s predpisi in različnimi ukrepi zagotavljajo, da se prepreči ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti ali posamezniku. Javni red in mir je dobrina, ki izključuje vsa protipravna dejanja, s katerimi se kršijo splošna pravila vsakdanjega dela in življenja. Javni red in mir je stanje, v katerem je zagotovljeno varno in mirno počutje ljudi, njihovo neovirano gibanje na javnih krajih in drugih površinah, uporaba javnih objektov, stanovanj in drugih prostorov, nemoteno opravljanje uradnih opravil državnih in drugih organov, organizacij in skupnosti oziroma stanje, s katerim se zagotavlja optimalna varnost znotraj družbene skupnosti. Javni red torej pomeni nek minimum socialnih pravil, ki jih velika večina prebivalstva razume kot nujno potrebne za svoje sožitje. Vzdrževanje javnega reda in miru je torej delovanje skupnosti (tudi občin), ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se preprečijo in obvladujejo ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti in posamezniku. Gre torej za škodljiva ravnanja skupin ali posameznikov, ki se na javnem kraju nedostojno, drzno ali nasilno vedejo, ki ustvarjajo nered v gostinskih lokalih, na javnih shodih in na javnih prireditvah, ki uporabljajo nevarne predmete ali nevarne snovi, ki povzročajo hrup, ki beračijo, nedovoljeno kampirajo in prenočujejo na javnih krajih, ki ustvarjajo vandalizem, nehumano in v nasprotju s predpisi uporabljajo in vodijo živali, uničujejo državne simbole in pišejo po zgradbah. Vsa navedena škodljiva in kazniva ravnanja zmanjšujejo kakovost bivanja in gibanja na javnih površinah in v javnih prostorih. Prav zaradi tega imajo redarstva in redarji pristojnosti, pooblastila in naloge, s katerimi se lahko aktivno vključijo v proces kontinuiranega zagotavljanja javnega reda in miru na območju občin. Za uresničitev zelo pomembnega cilja, s katerim se zagotavlja javni red in mir v občinah, morajo njihovi pristojni organi in službe v okviru svojih pristojnosti storiti predvsem naslednje: – uporabiti oceno ogroženosti in varnostnih tveganj na področju zagotavljanja javnega reda in miru pri izdelavi letnega načrta dela MOR za področje javnega reda in miru, – zagotoviti dobro usposobljenost redarjev MOR na področju poznavanja pooblastil občinskih redarjev za obvladovanje javnega reda in miru, – zagotoviti dobro usposobljenost redarjev MOR za zakonito in strokovno uporabo prisilnih sredstev in drugih ukrepov, – zagotoviti ustrezno usposobljenost redarjev MOR za hitre odzive na klice v sili in za ravnanje ter ukrepanje v tveganih okoliščinah, – zagotoviti najustreznejšo in kvalitetno opremo redarjev MOR za obvladovanje kršiteljev. Varnost občinskih javnih poti in rekreacijskih površin V okviru varnostnega obvladovanja javnih poti in rekreacijskih površin je cilj Skupnega občinskega programa varnosti v občinah zagotoviti prisotnost redarjev. Javne poti, rekreacijske in druge javne površine, zlasti tiste v manj obljudenih in odmaknjenih krajih, predstavljajo določena varnostna tveganja za ljudi, prisotne na takih krajih. Takšne javne poti in rekreacijske površine se nahajajo tudi na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje. Na splošno so na takšnih poteh in površinah tveganja največkrat kriminalne narave, kar za omenjene občine na srečo ne velja. Na teh poteh se največkrat občasno pojavljajo določeni primeri vandalizma in popivanja mladih. Zaradi tega je priporočljivo, da se redarji MOR usposobijo za odzive na klice v sili in na ustrezno ukrepanje do prihoda policistov. Prevoznost in prehodnost intervencijskih poti V okviru varnostnega obvladovanja intervencijskih poti je cilj Skupnega občinskega programa varnosti občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje na teh poteh zagotoviti prisotnost redarjev MOR. Intervencijske poti so namenjene lažji in hitrejši dostopnosti intervencijskih vozil (policija, gasilci, reševalci idr.) v primeru intervencijskih posegov. V primeru neprevoznosti oziroma neprehodnosti se povečujejo intervencijski časi, kar posledično vpliva na povečano stopnjo ogroženosti zdravja in življenja ljudi, varnosti premičnega in nepremičnega premoženja oziroma nasploh javne varnosti in javnega reda na območju vseh petih občin. Zaradi tega je potrebno zagotoviti, da redarji MOR spoznajo območja na katerih se nahajajo intervencijske poti, in da lahko na ta način, s svojim ukrepanjem zagotovijo optimalno prevoznost oziroma prehodnost intervencijskih poti. Za uresničitev cilja, s katerim se zagotavlja varnostno obvladovanje intervencijskih poti v občinah, morajo njihovi pristojni organi in službe v okviru svojih pristojnosti storiti predvsem naslednje: – izdelati načrt intervencijskih poti na območju občin in sicer na podlagi ocene ogroženosti in varnostnih tveganj, – skleniti pisni protokol o sodelovanju MOR, PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah, – izdelati načrt obhodov intervencijskih poti, – redarju MOR je potrebno zagotoviti kvalitetna in zanesljiva sredstva zvez za komuniciranje s PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah, – redarju MOR je potrebno zagotoviti ustrezna vozila za varnostne obvoze intervencijskih poti. Varnost javnega premoženja ter kulturne dediščine V okviru preprečevanja ogroženosti naravne in kulturne dediščine (zgradb, spomenikov ipd.) in napadov nanjo je cilj SOPV, da se zagotovi optimalna varnost navedenih zgradb in drugih objektov naravne in kulturne dediščine. Varstvo kulturne dediščine je urejeno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08 in 8/11, v nadaljevanju: ZVKD-1). Po tem zakonu imajo določene pristojnosti tudi lokalne skupnosti. Na splošno pa velja, da je ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter preprečevanje ogroženosti zgradb, muzejev, arheoloških najdišč, grobišč, spomenikov in drugih nepremičnih in premičnih objektov, ki imajo status kulturne dediščine, skrb vseh in vsakogar. Zato so redarji kot pooblaščene uradne osebe tudi tisti subjekti, ki so dolžni skrbeti za preprečevanje ogroženosti in napadov na te objekte, kot tudi za zaščito sledov in ustrezno obveščanje policije ob morebitnem poškodovanju takega objekta. Ob tem velja poudariti, da so na podlagi 69. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11) in Uredbe o obveznem organiziranju varovanja (Uradni list RS, št. 80/12) gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zavodi, državni organi in organizacije dolžni organizirati službo varovanja, če hranijo arhivsko gradivo in predmete, ki predstavljajo kulturno dediščino. Navedeni zavezanci lahko v ta namen pridobijo licenco in organizirajo lastno varnostno službo v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju ali pa sklenejo za varovanje pogodbo z zasebno varnostno službo, oziroma subjekti, ki so določeni v 3. členu Zakona o zasebnem varovanju (to so službe, ki se profesionalno ukvarjajo z zasebnim varovanjem). Prav iz tega razloga je nujno, da MOR pri preprečevanju ogroženosti naravne in kulturne dediščine (zgradb, spomenikov ipd.) in napadov nanjo na območju občin sodelujejo z navedenimi zasebno varnostnimi službami ter da si izmenjuje podatke, ki so pomembni za skupno zagotavljanje varnosti navedenih zgradb in objektov. Za uresničitev cilja, s katerim se zagotavlja varnost zgradb in drugih objektov naravne in kulturne dediščine v občinah, morajo njihovi pristojni organi in službe v okviru svojih pristojnosti izvesti naslednje aktivnosti in ukrepe za dosego cilja: – zagotoviti sodelovanje MOR z organizacijskimi enotami Zavoda za varstvo kulturne dediščine; – zagotoviti sodelovanje z naravovarstvenimi nadzorniki Javnega zavoda Kozjanski park; – MOR si mora priskrbeti oziroma ažurirati seznam (evidenco) zgradb, spomenikov, muzejev in drugih objektov, ki imajo status naravne in kulturne dediščine; – MOR si mora izdelati načrt obhodov objektov naravne in kulturne dediščine; – MOR si mora priskrbeti podatke o dosedanjih namernih poškodbah in napadih na objekte naravne in kulturne dediščine; – MOR lahko sklene pisni dogovor o sodelovanju z zasebnimi varnostnimi službami, v katerem mora imeti posebno mesto sodelovanje pri varovanju zgradb in objektov naravne in kulturne dediščine. Nosilci:
- a)Medobčinsko redarstvo,
- b)zavod pristojen za varstvo kulturne dediščine,
- c)upravljavec, vzdrževalec in restavrator zgradb, spomenikov in drugih objektov kulturne dediščine,
- d)naravovarstveni nadzorniki Javnega zavoda Kozjanski park,
- e)Policijska postaja Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah. Varstvo okolja Cilj SOPV v okviru varstva okolja na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje je izboljšati pregled nad stanjem in dogajanji na področju varstva okolja ter povečati obseg, profesionalnost in učinkovitost nad obvladovanjem okoljske problematike. Skrb za varstvo okolja je eno od bistvenih postavk v zagotavljanju kakovosti javnega prostora in območij ter kakovosti življenja in dela občanov. Varstvo okolja urejajo številne evropske direktive, nacionalni predpisi, standardi in mednarodni sporazumi. V vseh petih občinah gre pri varstvu okolja za skrb v tem smislu, da se MOR aktivno vključi v proces implementacije Nacionalnega programa varstva okolja ter v proces uresničevanja »občinske« okoljske politike in »medobčinskega« programa varstva okolja. MOR nadzoruje upoštevanje določil različnih občinskih odlokov v povezavi z varstvom okolja. Za uresničitev cilja, s katerim se zagotavlja varstvo okolja v vseh petih občinah, morajo njihovi pristojni organi in službe v okviru svojih pristojnosti storiti predvsem naslednje: – redarji MOR v okviru izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja spoznajo okoljsko zakonodajo, okoljsko problematiko in okoljsko politiko v občinah, – MOR se mora povezati s pristojnimi inšpekcijskimi službami (državnimi in občinskimi) in skupaj z njo oblikovati sistem nadzora in ukrepanja zoper kršilce predpisov s področja varstva okolja, – zagotoviti sodelovanje z naravovarstvenimi nadzorniki Javnega zavoda Kozjanski park, – MOR si mora priskrbeti karto z vrisanimi okoljsko problematičnimi točkami (območja) in uradne dokumente o razreševanju okoljske problematike. Nosilci:
- a)Medobčinsko redarstvo in inšpektorat (MIR),
- b)Inšpekcijske službe, pristojne za področje varstva okolja,
- c)OKP javno komunalno podjetje d.o.o., Rogaška Slatina,
- d)naravovarstveni nadzorniki Javnega zavoda Kozjanski park,
- e)Civilne institucije za varstvo okolja. 5 VARNOSTNE POTREBE, IZHAJAJOČE IZ OCENE VARNOSTNIH RAZMER Glede na »Oceno varnostnih razmer« in identificiranje varnostnih potreb v občinah Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje je dovolj jasno izkazana potreba po obvladovanju te problematike. Razreševanje problematike na področju kriminalitete, javnega reda in miru ter varnosti v cestnem prometu in drugih obravnavanih področjih terja vrsto oblik skupnega dela PP Rogaška Slatina, PP Šmarje pri Jelšah, MOR in drugih pristojnih občinskih služb, ki lahko dajo na področju varnosti svoj prispevek. V tej zvezi je potrebno tesno sodelovanje še zlasti s policijskima postajama, zasebno varnostnimi službami, inšpekcijskimi službami ter občinskimi Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Policijski postaji Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah v okviru svojih pristojnosti pokrivata območje vseh petih občin. Pri delu beležita določeno stopnjo kriminalitete, prekrškov zoper javni red in mir ter zoper varnost cestnega prometa in tudi drugo varnostno pomembno problematiko. To pa zahteva večjo stopnjo prisotnosti pooblaščenih uradnih oseb in služb, ki so zadolžene za zagotavljanje varnosti prebivalstva, med njimi tudi MOR in njihovi redarji. Zato mora MOR na območju navedenih občin pogosteje delovati, čas dela pa je potrebno prilagajati potrebam varnosti. Na ta način bi lahko MOR bistveno več delovalo preventivno in tako lažje delovalo v smeri community policing-a (v skupnost usmerjenega “policijskega“ – varnostnega delovanja), ter s tem dejansko prispevalo k izboljšanju varnosti, zmanjševanju strahu pred kriminaliteto in posledično k povečanju občutka varnosti. To so dejavniki, ki so še kako pomembni za uresničitev strateškega cilja SOPV in dviga kakovosti življenja in dela občanov ter dvig stopnje varnosti na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje. 6 ORGANIZACIJA IN DELOVANJE MEDOBČINSKEGA REDARSTVA 6.1 Organizacija MOR Delovno področje in naloge občinskega redarstva določa ZORed in na podlagi zakona izdan občinski odlok (2. člen ZORed). Organizacija organov in služb, ki zagotavljajo varnost, tako na državni, kot občinski ravni, je ključnega pomena v smislu izvajanja vseh njihovih pravic in dolžnosti. Ti organi imajo pooblastila, ter s tem povezano učinkovitost njihovega delovanja. Z delovanjem se kaže prijaznost do uporabnikov, torej do drugih organov, služb, organizacij, civilne družbe in nazadnje do delovnih ljudi, občanov občin in drugih državljanov. Organiziranost Medobčinskega redarstva je določena z Odlokom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje (Uradni list RS, št. 87/15) kot organa za izvrševanje upravnih nalog na področju komunalnega nadzora in občinskega redarstva in Dogovorom o medsebojnih pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih v organu skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje, številka 0320-0008/2015, z dne 1. 12. 2015 med župani občin. Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest skupne občinske uprave in MOR. Skupna uprava opravlja upravne, strokovne in pospeševalne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic, in sicer 1. Medobčinski inšpektorat: naloge občinske inšpekcije, 2. Medobčinsko redarstvo: naloge redarstva. Skupno upravo vodi vodja, ki ga imenuje in razrešuje župan sedežne občine s predhodnim soglasjem županov občin ustanoviteljic v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih. Vodja skupne uprave je vodja medobčinske inšpekcije in redarstva, ki je tudi prekrškovni organ občin ustanoviteljic in ima status uradnika na položaju. Sredstva za delo skupne uprave in druga materialna sredstva zagotavljajo občine ustanoviteljice, in sicer glede na število prebivalcev v naslednjem razmerju: – Občina Rogaška Slatina: 32 %, – Občina Šmarje pri Jelšah: 32 %, – Občina Rogatec: 12 %, – Občina Podčetrtek: 12 %, – Občina Kozje: 12 %. Sedež organa je v Občini Rogaška Slatina, ki ima status sedežne občine in delodajalca. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja izvršuje do delavcev, zaposlenih v organu, župan Občine Rogaška Slatina. Prav tako župan sedežne občine sprejema vse splošne kadrovske, organizacijske in druge splošne akte, na podlagi pooblastila županov občin soustanoviteljic. 6.2 Delovanje MOR Ocena varnostnih razmer v občini oziroma ocena ogroženosti je izhodiščni dokument za opredelitev obsega varnostnih potreb občine ter za določitev vsebine dela oziroma konkretnih nalog občinske redarske službe. Izhajajoč iz ocene varnostnih razmer in ocene ogroženosti ter varnostnih tveganj se župan, na predlog vodje občinske redarske službe, odloča o uvedbi dežurne službe, ki traja določen čas ali vse dni v letu. Na splošno pa redarska služba deluje prilagodljivo glede na stanje na terenu ter kazalnikov varnostnih razmer in ocene ogroženosti ter varnostnih tveganj. MOR deluje v okviru skupne občinske uprave, ki je skupni organ občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje. Delovno področje MOR je: – zagotavljanje priprave Skupnega občinskega programa varnosti, – nadzorovanje varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih, – varovanje ceste in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij, – skrb za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, – varovanje javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine, – vzdrževanje javnega reda in miru, – vodenje prekrškovnega postopka v skladu z zakonom, – vodenje predpisane evidence o izrečenih ukrepih in v zvezi s prekrškovnim postopkom, – opravljanje nadzora nad izvajanjem predpisov Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec, Občine Podčetrtek, Občine Šmarje pri Jelšah in Občine Kozje in drugih aktov, s katerimi navedeni občine urejajo zadeve iz svoje pristojnosti in je MOR za to pooblaščen. 7 KADROVSKI SESTAV MOR v skupni občinski upravi Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje sta glede na pristojnosti in pooblastila organizirani dve službi: medobčinsko redarstvo in medobčinski inšpektorat. V medobčinskem redarstvu sta sistemizirana:
- a)dva redarja, ki opravljata: – nadzor nad izvajanjem nalog in pooblastil na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa in drugih zakonih ter predpisih občin, ki jim nalagajo pooblastila in nadzor nad izvajanjem; – vodenje enostavnih upravnih postopkov na prvi stopnji; – ukrepanje v skladu z Zakonom o prekrških (izrekanje opozoril ali glob ter vodenje prekrškovnih postopkov v hitrem postopku); – izdajanje odredb in ukazov v skladu z zakoni in občinskimi predpisi; – preventivno delovanje z namenom preprečevanje kršitev in zagotavljanja javnega reda in miru. V medobčinskem inšpektoratu sta sistemizirana:
- a)dva inšpektorja, ki opravljata: – inšpekcijski nadzor v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru ter na podlagi področnih predpisov, za nadzor katerih sta pristojna; – vodenje postopkov in izrekanje ukrepov v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru, Zakonom o splošnem upravnem postopku in drugimi predpisi; – vodenje postopkov o prekrških (hitri postopek) in izvajanje ukrepov v skladu z Zakonom o prekrških; – v skladu z Zakonom o prekrških obravnavanje ugovorov in zahtev za sodno varstvo; – vlaganje kazenskih ovadb za kazniva dejanja; – samostojno oblikovanje poročil o stanju na področju dela skupne občinske uprave; – vodenje predpisanih in internih evidenc s področja delovanja skupne občinske uprave; – nudenje pravne in strokovne pomoči zaposlenim. 8 VODENJE MOR MOR vodi Vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva (vodja MIR), ki ga po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic imenuje in razrešuje župan sedežne občine in je za svoje delo odgovoren županom in direktorjem občinskih uprav občin soustanoviteljic. 8.1 Vloga vodje MOR Vodja MIR predstavlja organ skupne občinske uprave, organizira opravljanje njegovih nalog, skrbi za izdelavo in realizacijo programa dela ter opravlja vse druge organizacijske naloge, ki so potrebne za: – strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog organa skupne občinske uprave, – zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih, – učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami, – organizacijo in načrtovanje nalog MIR in MOR nasploh, – sodelovanje med lokalnimi in državnimi organizacijami. Vodja MIR odloča v upravnih, strokovnih in drugih zadevah, za katere je organiziran organ skupne občinske uprave, v skladu s svojimi pooblastili in pristojnostmi. Pri reševanju skupnih zadev sodeluje z občinskimi upravami vseh občin ustanoviteljic, predvsem z imenovanimi predstavniki občin. V okviru svoje pristojnosti sodeluje tudi z državnimi in drugimi organi. 9 PRISTOJNOSTI MEDOBČINSKEGA REDARSTVA 9.1 Pravna podlaga za delovanje medobčinskega redarstva Pravna podlaga za delovanje občinskega, mestnega in medobčinskega redarstva predstavljajo pravice in dolžnosti redarstev oziroma redarjev ter pooblastila, ki so določene v ZORed, ZJRM, ZPrCP), ZCes-1, ZVoz, Zakonu o zaščiti živali, Zakonu o motornih vozilih (v nadaljevanju: ZMV), ZP-1, ZLS in v občinskih odlokih. Pravna podlaga za delovanje MOR je poleg Zakona o občinskem redarstvu določena z Odlokom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje in Dogovorom o medsebojnih pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih v organu skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje, številka 0320-0008/2015, z dne 1. 12. 2015 med župani občin. Z odlokom je v skladu z 2. členom ZORed ustanovljeno medobčinsko redarstvo, z aktom o sistemizaciji pa je določena sistemizacija delovnih mest v MOR, oziroma MIR. Vsebine obeh aktov so razvidne v prilogi. Ob tem je potrebno poudariti, da so temeljne pristojnosti redarstva določena v ZORed, ki ureja uresničevanje pristojnosti občine za ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog redarstva. Navedeni zakon tudi določa pogoje za opravljanje nalog pooblaščene uradne osebe redarstva, pooblastila, uniformo, označbe in opremo redarjev ter vsebino in način vodenja evidenc. ZORed v svoji osnovi neprestano uporablja terminologijo, s katero vse navezuje na občinsko redarstvo in občinskega redarja. Le 2. člen ZORed določa, da se lahko ustanovi tudi mestno in medobčinsko redarstvo, v katerih pa opravljajo naloge občinski redarji oziroma »redarji«. Tako se praviloma uradno ne uporablja pojma mestni redar in medobčinski redar. Tudi, ko zakon v 10. členu določa pooblastila redarjev, uporablja le pojem občinski redar. 9.2 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona o občinskem redarstvu V ZORed je določeno, da občinsko redarstvo na podlagi posameznih zakonov in občinskih predpisov, izdanimi na njihovi podlagi ter na podlagi SOPV, skrbi za javno varnost in javni red na območju občine. Glede na navedeno je medobčinsko redarstvo pristojno: – nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, – varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij, – skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, – varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino ter – vzdrževati javni red in mir. ZORed je torej temeljen sistemski in organizacijski predpis, ki ureja uresničevanje pristojnosti občin za ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog redarstva. Na tem mestu je treba poudariti, da naloge redarjev niso določene po principu numerus clausus (točno določeno število nalog), saj je v prvem odstavku 3. člena ZORed eksplicitno določeno, da delovno področje in naloge redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis. 9.3 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona o varstvu javnega reda in miru V določbi prvega odstavka 27. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) je generalno opredeljena pristojnost občinskega redarstva za nadzor nad izvajanjem določenih določb tega zakona, oziroma pristojnost za odločanje o posameznih prekrških. Tako lahko MOR v skladu z določbami ZJRM-1 v prekrškovnem postopku odloča o naslednjih kršitvah: – nedostojno vedenje (7. člen), – beračenje na javnem kraju (9. člen), – uporaba nevarnih predmetov (prvi odstavek 11. člena), – poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe (12. člen), – pisanje po objektih (13. člen), – vandalizem (16. člen), – kampiranje (18. člen), – uporaba živali (19. člen) in – neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb (prvi in tretji odstavek 22. člena). 9.4 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa Poleg pristojnosti iz 3. člena ZORed občinski redarji zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja ter varstva cest in okolja na občinskih cestah izvajajo nadzor nad naslednjimi eksplicitno navedenimi določbami 15. člena ZPrCP in se nanašajo na: 1. varstvo okolja (5. člen), 2. odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov (7. člen), 3. izločitev vozila iz prometa (17. člen), 4. čas trajanja izločitve iz prometa (18. člen), 5. odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila (19. člen), 6. območje umirjenega prometa (31. člen), 7. območje za pešce (32. člen), 8. varnostni pas (33. člen), 9. zaščitna čelada (34. člen), 10. prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila (35. člen), 11. vožnja z vozilom po cesti (37. člen), 12. vožnja z vozilom na prehodu za pešce (41. člen), 13. najvišje dovoljene hitrosti (46. člen), 14. najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil (47. člen), 15. odpiranje vrat vozila (61. člen), 16. zapustitev vozila (62. člen), 17. označitev ustavljenih vozil (63. člen), 18. ustavitev in parkiranje (65. člen), 19. parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide (67. člen), 20. območja kratkotrajnega parkiranja (68. člen), 21. izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno (69. člen), 22. pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti (77. člen), 23. pogoji za opravljanje gospodarske vožnje (78. člen), 24. udeležba pešcev v cestnem prometu (83. člen), 25. označitev pešcev (84. člen), 26. varstvo otrok (peti in deseti odstavek 87. člena), 27. prevoz oseb (88. člen), 28. jahač, gonič in vodič živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu (92. člen), 29. pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu (97. člen), 30. prometna signalizacija (98. člen) in 31. svetlobni prometni znaki (99. člen). Občinski redarji izvajajo nadzor nad 46. in 47. členom tega zakona izključno s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem pa, kot zakon določa, nimajo pravice ustaviti voznika. Za vodenje postopka o prekršku je pomembno določilo prvega odstavka 42. člena ZP-1, da postopka o prekršku zoper varnost cestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in storilec s kršitvijo ni bil seznanjen, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni. 9.5 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona o cestah Pooblastila in ukrepi občinskega redarstva se po ZCes-1 nanašajo na pristojnosti redarjev na občinskih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, in državnih cestah v naseljih. Pooblastila vključujejo nadzor nad: 1. uporabo javnih cest (4. člen), 2. prepovedjo ogrožanja varne uporabe javne ceste (5. člen), 3. uporabo nekategoriziranih cest (6. člen), 4. največjo dovoljeno osno obremenitvijo vozil na javnih cestah (30. člen), 5. največjo dovoljeno skupno in največjo dovoljeno maso vozil na javnih cestah (31. člen), 6. izrednim prevozom po javni cesti (32. člen), 7. označitvijo vozil za izredne prevoze (34. člen), 8. naležne ploskve na kolesih vozil (36. člen), 9. na izjeme pri omejitvi uporabe javne ceste – lokalni promet (37. člen). ZCes-1 določa tudi začasne ukrepe redarstva ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti. Občinsko redarstvo ob ugotovitvi pomanjkljivosti na občinski cesti, državni cesti v naselju ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, izvede začasne ukrepe, s katerimi se prepreči ogrožanje udeležencev v prometu, in o tem obvesti pristojnega izvajalca rednega vzdrževanja ceste, lastnika ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste in pristojni inšpekcijski organ za ceste. Občinsko redarstvo sme odrediti odstranitev objektov, drugih naprav ali ovir s ceste, če slepijo udeležence v prometu, zmanjšujejo preglednost ceste, zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali prometne opreme na cesti, zavajajo udeležence v prometu, ovirajo udeležence v prometu ali zmanjšujejo pretočnost prometa in odvračajo pozornost voznikov. Občinsko redarstvo po ZCes-1 opravlja tudi nadzor izrednih prevozov po javni cesti, izvaja tehtanje vozil in izvaja nadzor nad obveznostmi voznika. Občinsko redarstvo lahko prepove nadaljnjo vožnjo in izloči vozilo iz prometa. Občinsko redarstvo je po ZCes-1 tudi prekrškovni organ za določene prekrške (30., 31., 32., 34., 36., 106. in 107. člena tega zakona) storjene na cestah, ki jih nadzorujejo v okviru svoje pristojnosti. Občinski redarji nadzirajo izvajanje tega zakona v okviru nadzora cestnega prometa. Skladno z določbami ZCes-1 imajo občinski redarji naslednja pooblastila in ukrepe: – 107. člen (začasni ukrepi policije in občinskega redarstva ob ugotovljenih pomanjkljivosti na cesti), – 108. člen (nadzor izrednih prevozov po javni cesti), – 109. člen (tehtanje vozila), – 110. člen (obveznosti voznika vozila), – 111. člen (izločitev vozila iz prometa). 9.6 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona o zaščiti živali Zakon med drugim ureja odgovornost ljudi za zaščito živali, določa pravila za dobro ravnanje z živalmi, določa pogoje, ki jih je treba za zaščito živali zagotoviti pri reji živali, ureja postopek, pravice in obveznosti v primerih, ko gre za zapuščene živali, ureja nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona itd. Občinski redarji lahko v okviru svojih pristojnosti in nalog preverijo izpolnjevanje obveznosti lastnika psa iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, ki določa, da mora lastnik psa zagotoviti, da je pes do dopolnjenega tretjega meseca starosti označen na predpisan način. Občinski redarji izvajajo tudi nadzor nad izvajanjem določbe tretjega odstavka 11. člena tega zakona, ki določa, da mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. V 28. členu je določeno, da imetnik zavetišča pri opravljanju svojih nalog sodeluje s pristojno veterinarsko službo in občinskimi redarji zlasti za namen ugotavljanja lastništva zapuščenih živali. 9.7 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona o prekrških Občinski redar je oseba, ki ima poseben status, ki mu ga določa ZORed in ostali zakoni ter občinski predpisi, v katerih so opredeljena njegova pooblastila. Prekrškovni organi oziroma organi za odločanje o prekrških so določeni v 45. členu ZP-1. Občinski redarji in vodja občinskega redarstva so na podlagi prvega odstavka 5. člena ZORed pooblaščene uradne oseb in tudi v kazenskopravnem pomenu po določbi 126. člena Kazenskega zakonika. Na podlagi prvega odstavka 4. člena ZORed pa je občinsko redarstvo občinski prekrškovni organ. 9.8 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona o lokalni samoupravi 21. člen zakona določa, da občine samostojno opravljajo lokalne zadeve javnega pomena “(izvirne naloge)“, ki jih določi s splošnim aktom občina ali so določene z zakonom. Občina te naloge opravlja za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev. 9.9 Pristojnosti MOR na podlagi občinskih odlokov Posamezne oziroma konkretne naloge občinskih redarjev lahko občina opredeli tudi z občinskimi odloki. V določbi prvega odstavka 3. člena ZP-1 je opredeljeno, da se lahko prekrški določijo tudi z odlokom samoupravne lokalne skupnosti. Z odlokom samoupravne lokalne skupnosti se smejo določiti prekrški in predpisati zanje globe samo v določenem znesku ter samo za kršitve predpisov, ki jih same izdajajo v okviru svojih pristojnosti, ter če jih zakon ali uredba še ne sankcionira. Pravice in dolžnosti oziroma pristojnosti, ki izhajajo iz posameznih odlokov občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje in se nanašajo na pristojnosti MOR so navedene in zajete v drugih delih SOPV. 9.10 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona v voznikih in Zakona o motornih vozilih Kot določata ZPrCP (25. člen) in smiselno tudi ZVoz (26. člen), imajo občinska redarstva v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike motornih vozil, podatke o vozilih, prekrških, prometnih nesrečah in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izrečenih sankcijah, kaznih in ukrepih. Organi in organizacije, ki zbirajo podatke, potrebne za izvajanje ZPrCP, morajo poslati te podatke občinskim redarstvom brezplačno. Osebni podatki, ki se vodijo v evidencah in registrih, ki so vzpostavljeni v skladu z ZPrCP, se vodijo zaradi obdelave podatkov, pomembnih za izvajanje ZPrCP, za vozila, voznike in varnost v cestnem prometu. Vodijo se tudi zaradi njihovega pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo v zvezi s svojim delom te podatke pravico pridobiti. Občinsko redarstvo ima na podlagi Zakona o motornih vozilih pri svojem delu pravico do dostopa do podatkov iz evidenc (evidenca homologiranih vozil, evidenca izdanih potrdil o skladnosti, evidenca registriranih vozil, evidenca cestnega nadzora nad tehnično brezhibnostjo vozil, evidenca opravljenih izpitov iz 60. člena ZMV, evidenca izdanih potrdil tehničnim službam in strokovnim organizacijam), ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog. 10 POGOJI ZA DELOVANJE MEDOBČINSKEGA REDARSTVA Med materialne in druge pogoje za delovanje MOR in redarjev lahko uvrščamo prostore MOR, opremo, ki jo uporabljajo redarji MOR, uniformo, simbole in oznake redarstva ter službeno izkaznico redarjev. Opremo redarjev določa Pravilnik o opremi in načinu uporabe opreme občinskih redarjev (Uradni list RS, št. 78/07), uniformo, simbole in oznake ter službeno izkaznico pa določa Pravilnik o enotni uniformi, označbah in službeni izkaznici občinskih redarjev (Uradni list RS, št. 103/07, 645/10), ki ju je izdal minister za notranje zadeve oziroma minister za javno upravo. 10.1 Prostori MOR Prostori Medobčinskega redarstva in inšpektorata so v stavbi Občine Rogaška Slatina, na naslovu Izletniška ulica 2, 3250 Rogaška Slatina. Prostori se nahajajo v dveh pisarnah, ki ju uporabljajo tako občinski redarji, kot tudi inšpektorji. Prostori so ustrezno opremljeni z računalniško in drugo opremo ter označeni, tako, da jih občani lahko zlahka najdejo. V prostorih MOR se trikrat tedensko izvajajo uradne ure. Termini uradnih ur z vsemi kontaktnimi podatki so označeni pri vstopih v omenjene prostore, prav tako pa na spletnih straneh občin. 10.2 Oprema MOR Med opremo redarjev se uvršča: – službena vozila, – tehnična oprema in – osebna oprema.
- a)Službena vozila MOR uporablja službeno vozilo z napisom »MEDOBČINSKO REDARSTVO« in simbol medobčinskega redarstva. Izvedbe napisov in simbolov so odvisne od velikosti in tipov službenih avtomobilov (isti tipi službenih avtomobilov morajo biti enako označeni). MOR tako uporablja službeno vozilo znamke Škoda Rapid, ki je ustrezno opremljeno s simboli. Za potrebe inšpekcijske službe se v skupni občinski upravi uporablja tudi civilno vozilo znamke Fiat Punto. MOR lahko uporablja tudi motorna kolesa s tem, da se napis in simbol medobčinskega redarstva določi na način, kot je določeno za službena vozila. MOR lahko uporablja tudi kolesa z motorjem in kolesa, ki so lahko različne barve, brez nalepk, napisov in simbolov.
- b)Tehnična oprema redarja Tehnična oprema redarjev MOR po navedenem pravilniku o opremi je: – oprema za komunikacijo z zbirkami osebnih podatkov, – fotoaparat, – oprema za izvajanje redarskih pooblastil, – oprema za urejanje cestnega prometa in nadzor nad njim, – posebna tehnična sredstva in posebni tehnični pripomočki, – informacijska in telekomunikacijska oprema, – oprema in pripomočki za usposabljanje, – prenosna naprava za brezžično radijsko zvezo.
- c)Osebna oprema redarja Med osebno opremo redarja se šteje kovinske lisice, plastična zatega, plinski razpršilec, delovni pas s torbico za lisice in torbico za plinski razpršilec, službena torbica, odsevni brezrokavnik, piščalka z vrvico, STOP loparček in žepna svetilka. Tipizacija oziroma tehnična specifikacija zgoraj navedene osebne opreme za redarja je določena v prilogi, ki je sestavni del Pravilnika o opremi in načinu uporabe opreme občinskih redarjev. Redarji morajo opremo uporabljati in nositi tako, kot je predpisano v posebnih aktih in navodilih proizvajalca. 10.3 Uniforma redarja Redar MOR mora med opravljanjem nalog nositi službeno uniformo. Uniforma redarjev je v vseh občinah enotna. Uniformo redarjev in njene sestavne dele lahko redar nosi le v skladu z njihovim namenom. Uniforma redarja je zimska in poletna ter je po sestavi glede posameznih delov različna za redarje in redarke. Sestavni deli uniforme redarja so tudi dopolnilni deli uniforme (dežni plašč s kapuco, dežne hlače, delovni pas, prevleka za kapo s ščitnikom in položajne oznake redarjev), kolesarski komplet in komplet redarja motorista. 10.4 Simboli in oznake redarjev Kot simbol medobčinskega redarstva se uporablja grb in ime sedežne občine, torej Občine Rogaška Slatina. Simbol Medobčinskega redarstva se nosi na levem rokavu in je izvezen grb sedežne občine s pripisom »MEDOBČINSKO REDARSTVO«. Nad levim žepom delov uniforme redarja je dodatni našitek v rumeni barvi z napisom »MEDOBČINSKO REDARSTVO«, nad desnim žepom pa našitek v rumeni barvi s priimkom in začetno črko imena redarja. Velikost našitka in črk je odvisna od vrste oblačila. Označbe nazivov v obliki položajnih oznak uradnih oseb redarstva se nosijo na epoletah in kot obesek na desnem žepu uniforme. Označbe nazivov so na modri podlagi iz tkanine z izvezenimi znaki zlato rumene barve, velikosti 20 mm. Določene so položajne oznake za vodjo redarstva, položajne oznake za redarja I, redarja II, redarja III in položajna oznaka za redarja pripravnika.
- a)Službena izkaznica redarjev Pooblaščena uradna oseba redarstva, torej tudi MOR, mora imeti službeno izkaznico, ki jo mora imeti pri sebi med opravljanjem svojega dela na terenu in jo mora pokazati na zahtevo posameznika, zoper katerega vodi postopek za prekršek. Službeno izkaznico izda župan ob imenovanju v naziv. PUO mora službeno izkaznico vrniti županu, če ji je prenehalo delovno razmerje v MOR. Službena izkaznica vsebuje naziv PUO MOR, njene identifikacijske podatke in pooblastila. Službena izkaznica redarja je sestavljena iz identifikacijske kartice in usnjenega ovitka iz črnega usnja. 11 VRSTE IN OBSEG NALOG MEDOBČINSKEGA REDARSTVA 11.1 Splošno o vrstah in obsegu nalog MOR Redarstvo ni tipična služba občinske, mestne oziroma medobčinske uprave. Enako velja tudi za redarja, ki prav tako ni tipično delovno mesto občinske oziroma mestne uprave. Redar je PUO (primerjava s policijo), katerega delo je v večini represivnega značaja. Ker redar opravlja delo na podlagi diskrecijske pravice odločanja iz področja svojega dela, je podvržen najrazličnejšim pritiskom, konfliktom in celo fizičnim obračunavanjem ter drugim neugodnim delovnim razmeram. Te posledice se odražajo, tako v službenem, kot privatnem času. Redar opravlja svoje naloge z zelo podobnimi metodami in način kot sorodne službe (policija, inšpektorji, carina) s to razliko, da pri svojem delu nima takšne količine ustreznih mehanizmov zaščite kot zgoraj navedeni pripadniki represivnih organov. Z ZORed, ZJRM-1, ZPrCP, ZCes-1, Pravilnikom o enotni uniformi, označbah in opremi pooblaščenih delavcev občinskega redarstva ter sprejetimi odloki in odredbami občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje se je vrsta in obseg nalog spremenil tudi za MOR. 11.2 Konkretne naloge glede na vrste in obseg nalog MOR MOR občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje izvaja preventivne in represivne naloge, glede na vrsto in obseg nalog pa predvsem naslednje: – naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v naseljih, – naloge na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, – naloge zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter zgradb in drugih objektov naravne in kulturne dediščine, – naloge vzdrževanja javnega reda in miru, – naloge na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj in – naloge na področju varstva okolja. Naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v naseljih Naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa oziroma zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa MOR opravlja predvsem na ta način, da: – ureja in nadzira promet na cestah občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje in na državnih cestah v naseljih, – dosledno izvaja nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju s tem, da v primeru zaznanih kršitev ustrezno in zakonito ukrepa, – dosledno izvaja nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v naselju, še zlasti pa v območju umirjenega prometa in območju za pešce ter območjih kratkotrajnega parkiranja, – ugotavlja kršitve določb ZPrCP in ZCes-1 cestah v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja, – opravlja nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo, – sodeluje v akcijskih oblikah dela, ki so nacionalnega pomena, – sodeluje v akcijah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter – zagotavlja prometno ureditev ob varnostno zahtevnejših prireditvah in praznikih ter skupnih akcijah s PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah. Naloge na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah Naloge na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje. MOR zagotavlja predvsem: – s preventivnimi obhodi na javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah ter ugotavljanjem vseh tistih ravnanj udeležencev, ki se kažejo predvsem kot kršitve javnega reda in miru, motenje rekreativnih in zdravstveno rekreativnih dejavnosti, ali kažejo znake kaznivih dejanj oziroma drugih kaznivih ravnanj, – z ustnim opozarjanjem in opozarjanjem preko sredstev javnega obveščanja o eventualnih nevarnostih in ogrožanjih, če se pojavijo na javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah in območjih, – s stalnim sodelovanjem s policisti in organiziranjem skupnih akcij s PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah, katerih namen je preventivno delovanje in opozarjanje na kršitve in druge nepravilnosti udeležencev in – drugimi oblikami delovanja (obveščanjem pristojnih o poškodbah na javnih poteh, o nezakonitih odstranitvah signalizacije …). Naloge zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter zgradb in drugih objektov naravne in kulturne dediščine Naloge zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter naravne in kulturne dediščine na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje MOR zagotavlja na ta način, da: – v okviru svojih pristojnosti skrbi za preprečevanje ogroženosti in napadov na javno premoženje ter zgradb in drugih objektov naravne in kulturne dediščine, – poskrbi za zaščito sledov in zavarovanje kraja kaznivega dejanja ali drugega kaznivega ravnanja, ter da na ustrezen način o tem ali poškodovanju teh objektov obvesti PP Rogaška Slatina oziroma PP Šmarje pri Jelšah, – sodeluje z zasebno varnostnimi službami (lastnimi ali pogodbeno najetimi), ki varujejo zgradbe in druge objekte ki hranijo arhivsko gradivo in predmete, ki predstavljajo kulturno dediščin saj je njihovo varovanje obvezno glede na 69. člen Zakona o zasebnem varovanju, – da opravlja druge naloge, s katerimi lahko prispeva k večji varnosti javnega premoženja ter zgradb in drugih objektov naravne in kulturne dediščine ter – sodeluje s Policijsko postajo Rogaška Slatina in Policijsko postajo Šmarje pri Jelšah pri akcijskem in rednem delu varovanja zgradb in objektov naravne in kulturne dediščine. Naloge vzdrževanja javnega reda in miru Naloge vzdrževanja javnega reda in miru so poleg zagotavljanja varnosti cestnega prometa ene izmed osrednjih in pomembnejših nalog vseh redarstev v Republiki Sloveniji. Ne nazadnje imajo redarstva in občinski redarji pristojnosti, pooblastila in naloge, da se morajo aktivno in dejavno vključiti v vse procese in aktivnosti kontinuiranega zagotavljanja javnega reda in miru. Glede na navedeno mora MOR na področju izvajanja nalog vzdrževanja javnega reda in miru zlasti: – s preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati izvrševanje prekrškov s področja javnega reda in miru in drugih prekrškov, s katerimi se posega v kakovost življenja in dela občanov občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Koze ter njihovih obiskovalcev, – s preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati tudi druge kršitve javnega reda, s katerimi se znižuje stopnja varnosti javnega prostora oziroma območij občin, – ustrezno ukrepati po ZJRM-1 v primeru zaznave primerov nedostojnega vedenja (7. člen), beračenja na javnem kraju (9. člen), uporabe nevarnih predmetov (prvi odstavek 11. člena ZJRM); zaznave poškodovanj uradnih napisov, oznak ali odločb (12. člen), zaznave pisanj po objektih (13. člen) zaznav vandalizma (16. člen), zaznav nedovoljenega kampiranja (18. člen) v primeru nedovoljene uporabe živali (19. člen), – ustrezno ukrepati v primeru neupoštevanja zakonitega ukrepa uradnih oseb (prvi in tretji odstavek 22. člena ZJRM-1), – zagotoviti občasno fizično prisotnost redarja na tistih mestih in krajih, ki so varnostno problematični glede na varnostno oceno ter varnostna tveganja in – sodelovati s PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah pri preprečevanju kršitev javnega reda in miru in njihovih akcijah na območju občin. MOR oziroma redar mora na kraju dogodka zadržati storilca prekrška, če ga je zalotil pri storitvi prekrška. Takšno pridržanje lahko traja do prihoda policije, vendar največ 1 uro. Naloge na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj Naloge na področju preprečevanja kriminalnih pojavov so naloge, s katerimi se preprečuje izvrševanje kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, kamor med drugim sodijo tudi prekrški ter kršitve finančnih, davčnih in drugih predpisov. MOR mora na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj ter kriminalnih pojavov v okviru svojih pristojnosti zlasti: – s preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati kazniva dejanja in druga kazniva ravnanja, ter s tem prispevati k večji varnosti in kakovosti življenja in dela v občinah Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje, – zagotoviti občasno fizično prisotnost redarja na tistih mestih in krajih, ki so varnostno problematični z vidika izvrševanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj in glede na varnostno oceno na področju preprečevanja kaznivih dejanj na območju občin in – sodelovati s PP Rogaška Slatina, PP Šmarje pri Jelšah in drugimi organi pri akcijah in drugih organiziranih oblikah preprečevanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, kakor tudi sodelovati z navedenimi organi in službami pri rednem opravljanju redarskih nalog. Poleg navedenega pa imajo redarji na področju preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj še naslednji dve obveznosti: – redar sme oziroma »mora« na kraju kaznivega dejanja zadržati storilca kaznivega dejanja, ki ga je zalotil pri storitvi kaznivega dejanja in sicer do prihoda policije, vendar največ eno uro, – redar je dolžan v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, obvestiti policijo (lahko tudi državno tožilstvo), če pri opravljanju svojih nalog ugotovi, da se pripravlja, izvršuje ali je že izvršeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca. Naloge na področju varstva okolja Varstvo okolja je zelo široko področje, v katerega je mogoče posegati z bagatelnimi dejanji in ravnanji, ki so varnostno manj problematična, lahko pa tudi s hujšimi oblikami takšnih ravnanj (množična naklepna poškodovanja, vandalizem, požigi …), največkrat pa se v okolje posega zaradi nastalih izrednih dogodkov kot so naravne nesreče (potresi, poplave, požari …), prometne nesreče z »ekološkimi posledicami«, onesnaževanje okolja, poškodovanje zgradb in drugih objektov naravne in kulturne dediščine ter drugo. Glede na navedeno mora MOR na področju varstva okolja zlasti: – s preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati vse možne oblike poseganja v okolje ter s tem prispevati k večji varnosti in kakovosti življenja in dela v občinah Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje, – zagotoviti občasno fizično prisotnost redarja na tistih mestih in krajih, ki so varnostno problematični z vidika varstva okolja in tistih mestih, kjer pogosteje prihaja do nezakonitega in nedopustnega poseganja v okolje, – storiti vse potrebno v okviru svojih pristojnosti za zmanjševanje posledic (škod, poškodb in izgub) nastalih zaradi naravnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov, – sodelovati s PP Rogaška Slatina, PP Šmarje pri Jelšah in drugimi organi pristojnimi za varstvo okolja pri akcijah in drugih organiziranih oblikah zagotavljanja varstva okolja, kakor tudi sodelovati z navedenimi organi in službami pri rednem opravljanju redarskih nalog in – opravljati druge naloge na področju varstva okolja, s katerimi se dviguje stopnja varnosti na javnih prostorih in območjih občin. Naloge v zvezi z volilnimi in referendumskimi kampanjami Zakon o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07) določa, da morajo organizatorji volilne in referendumske kampanje najkasneje v 15 dneh odstraniti vse svoje plakate in druge oglaševalske vsebine s plakatnih mest. Po poteku navedenega roka lahko inšpekcija lokalne skupnosti ali redarska službe lokalne skupnosti odrediti odstranitev plakatov na stroške volilne in referendumske kampanje in izreči tudi globo. Druge naloge MOR Med druge naloge MOR lahko štejemo predvsem: – naloge, določene v odlokih Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec, Občine Podčetrtek, Občine Šmarje pri Jelšah in Občine Kozje; – izvajanje nadzora nad nepravilno ustavljenimi in parkiranimi vozili na določenih mestih in krajih na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje, – naloge na področju dinamičnega prometa, – prostorski obseg izvajanja nalog, – naloge povezane z drugimi področji dela in – logistične in druge naloge MOR. Naloge MOR po odlokih Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec, Občine Podčetrtek, Občine Šmarje pri Jelšah in Občine Kozje Za izvajanje SOPV so ključnega pomena predvsem Zakon o občinskem redarstvu, Zakon o varstvu javnega reda in miru, Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o cestah, Zakon o zaščiti živali, Zakon o voznikih, Zakon o motornih vozilih, Zakon o prekrških, Zakon o lokalni samoupravi in občinski predpisi kot pravni akti, s katerimi občine določajo pristojnosti medobčinskega redarstva. Odlok o občinskih taksah v Občini Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 95/15) predpisuje obveznost plačila občinskih taks na območju Občine Rogaška Slatina, vrsto in višino takse, zavezance za plačilo takse, postopek odmere, obračuna in plačila takse. Vrsta in višina takse je določena v tarifi občinskih taks, ki je sestavni del tega odloka in se ne določi po vrednosti predmeta, dejanskem prometu ali dejanskem dohodku. Občinsko redarstvo ima pristojnost nadzirati, ali je uporaba oziroma namestitev taksnega predmeta prijavljena, resničnost podatkov na prijavah taksne obveznosti, skladnost izvajanja uporabe javnih površin v skladu s tem odlokom, izreka opozorila in izdaja odločbe v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor in s predpisi, ki urejajo prekrške, o ugotovitvah obvesti pristojni občinski organ. Občinski redar ob ugotovljenih kršitvah iz prvega odstavka tega člena obvesti nemudoma medobčinski inšpektorat, kateremu posreduje tudi vse dokaze. Z Odlokom o ureditvi cestnega prometa (Uradni list RS, št. 31/10) Občina Rogaška Slatina ureja omejitve in prepovedi uporabe javnih prometnih površin, mirujoči promet, prisotnost živali v prometu, posebne storitve na prometnih površinah, odvoz nepravilno parkiranih, poškodovanih in zapuščenih vozil ter počitniških prikolic, priklenitev nepravilno parkiranih vozil, parkiranje koles, koles z motorjem in motornih koles in postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj za pešce na nevarnih mestih. Nadzorni organ je po odloku organ, pristojen za področje nadzora ali urejanja prometa. To so občinski inšpektor, komunalni nadzornik in občinski redar. Če pri opravljanju nadzorstva mirujočega prometa občinski redar ugotovi, da je kršen predpis, ima pravico in dolžnost na vozilo namestiti obvestilo o prekršku, izreči mandatno kazen na kraju samem, izdati obvestilo o prekršku in plačilni nalog, odrediti odvoz nepravilno parkiranega vozila ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzora in obveščati pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni pristojen. Po Pravilniku o namestitvi in odstranitvi naprave oziroma lisic, ki prepreči odpeljati vozilo, za blokado nepravilno parkiranega vozila v Občini Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 72/10) občinski redar tudi izda Odredbo za namestitev in odstranitev lisic za blokado nepravilno parkiranega vozila (predvsem vozila, ki so parkirana na parkirnih mestih, kjer je parkiranje s prometnim znakom izrecno prepovedano ter za nepravilno parkirana vozila na mestih, rezerviranih za invalide). Prav tako na podlagi Pravilnika o odstranjevanju nepravilno parkiranih, pokvarjenih, poškodovanih, zapuščenih oziroma dotrajanih vozil v Občini Rogaška Slatina, (Uradni list RS, št. 72/10) občinski redar izdaja odredbe za odstranitev vozil pooblaščenemu izvajalcu, ki odredbo izvede. O odvozu nepravilno parkiranega vozila uradna oseba obvesti Policijsko postajo Rogaška Slatina. Na področju varstva okolja Občina Rogaška Slatina ureja ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Rogaška Slatina, (Uradni list RS, št. 91/09, 94/13). Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, se odredi izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest. Tudi izvajanje določb in nadzor nad Odlokom o urejanju, vzdrževanju in varstvu javnih in drugih zelenih površin na območju Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 45/03) opravlja občinski redar z namenom ohraniti zasnovo in funkcionalnost zelenih površin in ohraniti estetski videz in urejenost zelenih površin,ki jih je potrebno skrbno urejati, varovati in vzdrževati. Odlok o prodaji zunaj prodajaln in tržnem redu mestne tržnice Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 49/15) redarstvu daje pristojnost, da medobčinsko redarstvo v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili opravlja nadzor nad določbami 3., 6., 21., 23. in 24. člena tega odloka. Medobčinsko redarstvo ob ugotovitvi kršitev iz prejšnjega odstavka lahko: začasno prepove prodajo s potujočo prodajalno (drugi odstavek 3. člena), začasno prepove prodajo na drugih občasnih tržnih mestih (tretji odstavek 3. člena), začasno prepove prodajo izven obratovalnega časa mestne tržnice (prvi odstavek 6. člena), prepove nadaljnje skladiščenje in po končanem obratovalnem času odredi odstranitev blaga (21. člen), odredi vzpostavitev reda in čistoče na tržnici in drugih občasnih tržnih mestih (23. člen), za zagotovitev javnega reda in miru začasno prepove nadaljnjo prodajo (24. člen). Odlok o občinskih cestah v Občini Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 29/14) določa občinske ceste na območju Občine Rogaška Slatina in postopek njihove kategorizacije, upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih, način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne lokalne gospodarske javne službe, inšpekcijsko in redarsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka. V 46. členu odloka so navedene pristojnosti redarja. Odlok o občinskih cestah v Občini Rogatec (Uradni list RS, št. 27/14) določa občinske ceste na območju Občine Rogatec in postopek njihove kategorizacije, upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih, način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne lokalne gospodarske javne službe, inšpekcijsko in redarsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka. Za uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, je pristojen medobčinski inšpektorat in redarstvo, v skladu s pooblastili, ki jim jih dajejo predpisi o cestah, inšpekcijskem nadzoru in občinskem redarstvu. Z Odlokom o varnosti cestnega prometa v naseljih Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 7/04) se zaradi zagotavljanja nemotenega in varnega prometa določajo pravila omejitve prometa, omejitve hitrosti, varnost pešcev, vrste javnih parkirnih prostorov in parkiranje ter drugi varnostni ukrepi. Nadzor in izvajanje pooblastil po zakonu o pravilih varnosti cestnega prometa opravljata občinski redar in občinski inšpektor. Če pri opravljanju nadzorstva mirujočega prometa občinski redar ugotovi, da je kršen predpis, ima pravico in dolžnost na vozilo namestiti obvestilo o prekršku, izreči mandatno kazen na kraju samem, izdati obvestilo o prekršku in plačilni nalog, odrediti odvoz nepravilno parkiranega vozila ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzora in obveščati pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni pristojen. Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili v Občini Rogatec (Uradni list RS, št. 7/04) ureja postopek in način odstranjevanja, varovanje ter prodajo oziroma uničenje zapuščenih vozil, ki se nahajajo na javnih površinah v Občini Rogatec, za izvajanje teh določil pa je po odloku pristojen občinski redar. Medobčinsko redarstvo ima tudi pristojnost nad določbami Tržnega reda tržnice v Rogatcu (Uradni list RS, št. 51/14). Nadzor nad urejanjem javnih površin ter izgledom naselij v Občini Podčetrtek opravljajo pristojne inšpekcijske službe in občinski redar na podlagi Odloka o urejanju javnih površin ter o zunanjem izgledu naselij v Občini Podčetrtek, Uradni list RS, št. 15/98). Ta odlok ureja zunanji videz ter urejenost naselij, rejo živali v naseljih, urejanje, vzdrževanje in varovanje zelenih površin, ki so v lasti občanov, čiščenje javnih površin ter urejanje javnih poti in zelenih površin in varstvo pred hrupom. Odlok o občinskih cestah v Občini Podčetrtek (Uradni list RS, št. 38/14) predpisuje, da je za uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, pristojen medobčinski inšpektorat in redarstvo, v skladu s pooblastili, ki jim jih dajejo predpisi o cestah, inšpekcijskem nadzoru in občinskem redarstvu. Z Odlokom o ureditvi zimske službe v Občini Podčetrtek (Uradni list RS, št. 26/01) se določa način opravljanja, organiziranja ter izvajanja zimske službe, ki je sestavni del vzdrževanja občinskih cest in drugih javnih površin, kot obvezne gospodarske javne službe na območju Občine Podčetrtek. Nadzor nad pravilnim izvajanjem tega odloka opravlja poleg pooblaščene osebe občinske uprave tudi občinski redar. Odlok o plakatiranju in reklamiranju v Občini Podčetrtek (Uradni list RS, št. 6/02) ureja lepljenje in nameščanje plakatov, reklamnih panojev, oglasov, transparentov in podobnih objav (v nadaljevanju: plakati), postavitev in vzdrževanje objektov in naprav za plakatiranje (v nadaljevanju: plakatna mesta). Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja komunalna inšpekcija in redarji. Odlok o plakatiranju in oglaševanju v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 34/00, 41/16) določa, da nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki imata v primeru ugotovljenih nepravilnosti pravico in dolžnost odrediti odstranitev nameščenega plakata oziroma plakatnega mesta na njihove stroške, če je plakatiranje izvedeno v nasprotju z določili odloka, izrekati opozorila in izdajati odločbe v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor in s predpisi, ki urejajo prekrške. Odlok o občinskih taksah v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 41/16) določa, da nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo. Medobčinski inšpektorat in redarstvo nadzirata ali je uporaba oziroma namestitev taksnega predmeta prijavljena, resničnost podatkov na prijavah taksne obveznosti, skladnost izvajanja uporabe javnih površin v skladu s tem odlokom, izreka opozorila in izdaja odločbe v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor in s predpisi, ki urejajo prekrške, o ugotovitvah obvesti pristojni občinski organ. Občinski redar ob ugotovljenih kršitvah iz prvega odstavka tega člena obvesti nemudoma medobčinski inšpektorat, kateremu posreduje tudi vse dokaze. Odlok o občinskih cestah v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 59/15) v 40. členu določa, da inšpekcijski in redarski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in določb predpisov o cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, izvaja Medobčinski inšpektorat in redarstvo. V nadaljevanju odlok določa, da nadzor nad določbami 23. člena tega odloka izvaja na občinskih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet in državnih cestah v naseljih, občinski redar. Občinski redar ob ugotovitvi pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varnost občinske ceste ali državne ceste v naselju, ter promet na javni ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, izvede začasne ukrepe, s katerimi se prepreči ogrožanje udeležencev v prometu, in o tem obvesti občinsko upravo in občinskega inšpektorja. V nadaljevanju je določeno, da sme občinski redar odrediti odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir s ceste, če slepijo udeležence v prometu, če zmanjšujejo preglednost ceste, če zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali prometne opreme na cesti, če zavajajo udeležence v prometu, če ovirajo udeležence v prometu ali zmanjšujejo pretočnost prometa in če odvračajo pozornost voznikov. Občinski redar sme iz razlogov varnosti ceste in prometa na njej odrediti, da se prepove promet na nekategorizirani cesti, ki ne izpolnjuje pogojev iz 4. člena tega odloka. Prepoved prometa mora njen lastnik oziroma upravljavec označiti s predpisano prometno signalizacijo in traja do odprave razlogov za prepoved. Občinski redar izvaja tudi nadzor nad opravljanjem izrednih prevozov v prometu. Občinski redar prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, katerega voznik ne omogoči ali ne sodeluje pri pregledu vozila, naprav, opreme ali tovora ali tehtanju vozila; ki je obremenjeno nad največjo dovoljeno maso, skupno maso ali osno obremenitvijo po določilih proizvajalca vozila; ki samo ali skupaj s tovorom prekoračuje predpisane mere (širina, dolžina, višina) ali dovoljeno osno obremenitev ali dovoljeno skupno maso, pa zanj ni bilo izdano dovoljenje za izredni prevoz ali ne izpolnjuje posebnih pogojev, določenih v dovoljenju za izredni prevoz; ki vozi po cesti, po kateri je vožnja tovrstnih vozil prepovedana; s katerega odpada zemlja ali blato, ki onesnažuje vozišče; ki vozi po cesti s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki so ali bi lahko poškodovale vozišče; katerega največja dovoljena masa presega dovoljeno. Odlok o pravilih in ureditvi cestnega prometa v naseljih Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list, št. 78/15) redarski službi daje pooblastila za nadzor nad postavljanjem in vzdrževanjem prometne signalizacije, omejitvami in prepovedmi uporabe javnih prometnih površin, ureditve mirujočega prometa, prisotnosti živali v prometu, posebnimi storitvami na prometnih površinah, nepravilno parkiranimi vozili, odvozi poškodovanih in zapuščenih vozil ter počitniških prikolic, parkiranjem koles, koles z motorjem in motornih koles, postavitvijo in vzdrževanjem zaščitnih ograj za pešce na nevarnih mestih. Odlok o plakatiranju v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 83/97) ureja pogoje in način postavitve stalnih in premičnih objektov, namenjenih za oglaševanje in plakatiranje ter vzdrževanje teh objektov (plakatna mesta) in pogoje in način nameščanja plakatov, reklamnih oglasov, transparentov, obvestil ter drugih oblik oglaševanja. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja komunalna inšpekcija in komunalni redar občine. Organ nadzora lahko v primeru nepravilne namestitve plakata takoj odredi odstranitev plakata. Tržni red na javni tržnici Kozje (Uradni list RS, št. 65/02) določa upravljanje javne tržnice, obratovalni čas, dneve za prodajo, seznam blaga, s katerim se trguje in postopek za pridobitev soglasja za prodajo. Nadzor nad določbami odloka opravlja občinski redar. Pri izvajanju navedenih nalog redarji MOR po potrebi sodelujejo s Policijsko postajo Rogaška Slatina, Policijsko postajo Šmarje pri Jelšah in drugimi organi in službami Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec, Občine Podčetrtek, Občine Šmarje pri Jelšah in Občine Kozje. Izvajanje nadzora nad nepravilno ustavljenimi in parkiranimi vozili na določenih mestih in krajih na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje ZPrCP v 15. členu daje občinskim redarjem neposredno pooblastilo za zagotavljanje varnega in neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja ter varstva cest in okolja na občinskih cestah. Med ostalimi pooblastili MOR izvaja nadzor nad nepravilno ustavljenimi in parkiranimi vozili in izreka mandatne kazni v primeru kadar je vozilo: – na prehodu za pešce, pločniku ali v območju za pešce (če je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno parkiranje na pločniku, mora biti za pešce zagotovljen najmanj 1,60 m širok del pločnika, ki ne sme mejiti na vozišče); – na prehodu za kolesarje; – na razdalji manj kot 5 m pred prehodom za pešce ali kolesarje. Če so na vozišču pred prehodom označena parkirna mesta, mora biti prepoved iz te točke označena s predpisano označbo na vozišču; – na kolesarski stezi, kolesarski poti, pešpoti ali kolesarskem pasu; – na prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji manj kot 15 m od najbližje železniške tirnice; – na križišču in na razdalji manj kot 15 m od najbližjega roba prečnega vozišča pred križiščem, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo; – v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu in nadvozu; – na zaznamovanem mestu na vozišču ali na zaznamovani niši, ki je rezervirana za avtobuse ali avtotaksi vozila. Zaradi vstopa ali izstopa potnika je dovoljena ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča, če s tem ni oviran javni prevoz potnikov v cestnem prometu; – na ozkem ali nepreglednem delu ceste (v ovinku, pod vrhom klanca ipd.); – na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in neprekinjeno ločilno črto ali usmerjevalnim poljem na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m; – na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak; – na vozišču v naselju, kjer poteka dvosmerni promet in ločilne črte niso vrisane; – na vozišču ceste zunaj naselja; – na smernem vozišču ceste v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi; – na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil ali niso namenjene prometu tovrstnih vozil (npr. cestno telo, cestni otok, odstavni ločilni in robni pas, bankina itd.); – na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz na dvorišče stavbe, do garaže, skladiščnega prostora ali drugega podobnega objekta ali do zasebnega zemljišča. Dovoz na dvorišče, v objekt ali k objektu, pred katerim je prepovedana ustavitev ali parkiranje, mora biti na vhodu označen s predpisano prometno signalizacijo, če pa so na vozišču pri vhodu označena parkirna mesta, pa tudi s predpisano označbo na vozišču; – na označenem parkirnem prostoru za invalide, razen za osebe iz prvega odstavka 66. člena tega zakona; – na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom; – nad priključkom za vodovodno omrežje (hidrant). Prepoved iz te točke mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo; – v območju umirjenega prometa, razen kjer je izrecno dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo. Naloge MOR na področju dinamičnega prometa ZPrCP na področju dinamičnega prometa določa dve pomembni pristojnosti redarjev, ki se nanašajo na določilo, da: – občinski redarji izvajajo nadzor zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja ter varstva cest in okolja na občinskih cestah in – izvajajo nadzor nad upoštevanjem najvišje dovoljene hitrosti (46. člen) in najvišje dovoljene hitrosti za posamezne vrste vozil (47. člen). Občinski redarji izvajajo nadzor nad omenjenima členoma izključno s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem pa nimajo pravice ustaviti voznika. Poleg omenjenih določil lahko občinski redar tudi prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, nadzira pravilno vožnjo z vozilom po cesti in vožnjo z vozilom na prehodu za pešce. Pri izvajanju navedenih nalog redarji MOR po potrebi sodelujejo s PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah ter drugimi organi in službami obeh občin. Prostorski obseg izvajanja nalog MOR Z realnim pogledom na prostorsko zaokroženost občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje ter s predpostavko, da je intenziteta nadzora določena predvsem na območja v centru večjih naselij, se okolico mest pokriva predvsem na podlagi ugotavljanja potreb, sporočanja ter zbiranja obvestil. Tako je prostorski obseg dela MOR vezan predvsem na center, ter občasno tudi na območja, ki s problematiko niso varnostno problematična. Takšno odločitev utemeljujejo tudi uradni podatki o obsegu dela na nekaterih področjih občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje, kar je razvidno iz Ocene varnostnih razmer na območju občin in iz poročil o delu MOR. Naloge medobčinskega redarstva povezane z drugimi področji dela Pri nalogah MOR, ki so povezane z drugimi področji dela, gre za preprečevanje kršitev predpisov, za katere izvajanje in nadzorovanje ni pristojno MOR. Ne glede na to pa gre za kršitve predpisov, ko lahko MOR s preventivnimi in drugimi oblikami izvajanja nalog, v okviru svojih pristojnosti, ukrepa tako, da kršilce opozarja na kršitve in o tem obvešča pristojne lokalne in državne organe ter službe. V to kategorijo predpisov sodijo tisti zakonski in podzakonski predpisi, za katere izvrševanje so pristojni drugi organi in službe, MOR pa lahko ob kršitvah teh predpisov izreka opozorila in podatke o kršitvah in kršilcih sporoča pristojnim organom in službam, ki lahko kasneje ustrezno ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi ter vplivajo na preprečevanje oziroma odpravljanje takšnih kršitev. Logistične in druge naloge medobčinskega redarstva V okviru vrste in obsega nalog MOR so bile do sedaj predstavljene predvsem operativne naloge MOR in naloge redarjev oziroma PUO MOR. Ob učinkovitem in uspešnem delu redarjev na terenu se zaradi načina in metodologije dela in izvajanja nalog hote ali nehote zbira množica podatkov (podatki o kršitvah, operativne informacije, zaznave kaznivih dejanj …), ki brez nadaljnje obdelave ne predstavljajo nikakršne analitične vrednosti ali pomena. Navedeni podatki so zelo pomembni za pripravo ustrezne strategije delovanja MOR ter pripravo konkretnih načrtov za odzivanje na kršitve in preventivno delovanje tam, kjer so gostitve negativnih pojavov in tam kjer se posega v kvaliteto življenja in dela v občinah. Prav zaradi tega je v MOR v organizacijskem in vsebinskem smislu vzpostavljena ustrezna logistična (oprema, vozila, osebna oprema …) in informacijska podpora operativnemu delu in delu prekrškovnega organa. Najbolj obsežna računalniško informacijska podpora je namenjena obdelavi podatkov v zvezi z vodenjem prekrškovnih postopkov. Glede na to, da je prekrškovni postopek kompleksen in sestavljen iz različnih vej obdelave, je MOR pri posodabljanju dela izhajalo iz nekaterih temeljnih izhodišč in usmeritev občin: – povečati strokovnost dela, – zagotoviti takšno tehnologijo, ki bo ne glede na količino podatkov, časovno sposobna njihove obdelave (pri tem se je upoštevalo predvsem zakonite roke), – zmanjšati čas administrativnega dela redarja, – zmanjšati število napak v procesu dela in – znižati stroške pri obdelavi podatkov, zlasti pa pri vodenju prekrškovnih postopkov. Za izvedbo zastavljenih temeljnih izhodiščih in usmeritev občin je potrebno nenehno spremljati, razvijati in posodabljati informacijske in druge programe za kvalitetno in učinkovito delo MOR, seveda v skladu z razvojem informacijskih in drugih tehnologij v svetu. 12 NAČIN IZVAJANJA ZAKONSKIH POOBLASTIL 12.1 Splošno o izvajanju zakonskih pooblastil redarja MOR Pooblastila lahko opredelimo kot mandat, ki ga redarji potrebujejo za uspešno opravljanje nalog, ki so določene zakonom in občinskimi predpisi. Takšna upravičenja oziroma posebne pravice niso zgolj pravice, temveč največkrat istočasno predstavljajo tudi dolžnosti, saj zakonodajalec od tistega, ki ima pooblastila zahteva, da jih tudi mora uporabiti ob pogojih, ki jih določa zakon in na način, ki je določen v zakonu in podzakonskih aktih. Pooblastila v najširšem pomenu pomenijo pravico, največkrat tudi dolžnost določenih oseb, da lahko ali pa morajo opraviti uradno dejanje oziroma izvršiti določene ukrepe ali opravila. Pooblastilo je pravica in dolžnost določenih oseb, da v primerih določenih z zakonom in na način, ki je določen z zakonom, izvajajo proti osebam določene ukrepe in opravila oziroma je pravica, da kdo uradno veljavno opravi oziroma opravlja kako pravno dejanje. ZP-1 določa, da o prekrških odločajo prekrškovni organi, katerih del so tudi pooblaščene uradne osebe občinskih redarstev, s čimer je občinskim redarjem dano pooblastilo, da odločajo o prekrških v postopku s plačilnim nalogom in hitrem postopku z odločbo, v ZORed pa so določena tista pooblastila, s katerimi je redarjem zagotovljeno izvajanje nalog javne varnosti in javnega reda na območju občine. Trenutno potekajo zakonodajni postopki za spremembe ZORed, ki bi redarjem povečala pooblastila. Glede na trenutno veljavne določbe ZORed lahko redarji uporabljajo naslednje ukrepe: – opozorilo, – ustno odredbo, – ugotavljajo istovetnost, – varnostni pregled osebe, – zaseg predmetov, – zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja, – fizično silo ter sredstva za vklepanje in vezanje ter – plinski razpršilec. Opozorilo ZORed v 10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo izrekanja opozorila. Drugi odstavek istega člena določa, da se za izvajanje pooblastila opozorila uporabljajo tudi določbe ZNPPol in podzakonski predpisi, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov. Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) določa v 38. členu, da smejo policisti opozoriti fizične in pravne osebe ter državne organe na okoliščine, ravnanja ali opustitev ravnanj, ki ogrožajo ali bi lahko ogrožale javni red, življenje, osebno varnost ali premoženje. Opozorila so lahko ustna, pisna oziroma dana z drugimi primernimi sredstvi. Vselej morajo biti jasna, kratka, korektna in nedvoumna ter morajo vsebovati razlog in namen opozarjanja. Pri tem je bistveno, da je potrebno pooblastilo opozorilo ločiti od pooblastila ukaz, ki ga je dovoljeno dajati le za ukrepe in dejavnosti, od katerih je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog policije, in za toliko časa, kolikor je potrebno, da se lahko te naloge opravijo. Ob upoštevanju navedenega je potrebno upoštevati, da gre pri uporabi opozorila kot pooblastila redarja za pooblastilo, ki ga ima redar na podlagi ZORed. Tako lahko redar pooblastilo opozorilo uporabi v primerih, ko osebo v postopku seznanja (opozarja) na nevarnosti. Za neupoštevanje opozorila, ki ga izreče redar na podlagi določil ZORed, niso določene nobene posledice. Poudariti je treba, da imajo redarji možnost izreka opozorila tudi po ZP-1, ki določa, da lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa namesto izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. O izrečenih ukrepih se lahko vodi evidenca, vendar obdelava osebnih podatkov pri tem ni dovoljena. Ustna odredba ZORed v 10. členu določa, da ima redar pri opravljanju svojih nalog pooblastilo, da lahko izreka ustne odredbe. Podrobneje je pooblastilo za izrek ustne odredbe opredeljeno v 11. členu ZORed, ki določa, da z ustno odredbo redar daje obvezna navodila in prepovedi, odreja ukrepe in dejavnosti, od katerih je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog iz pristojnosti redarstva. Z odredbo se zahteva, da mora kdo kaj storiti ali opustiti zaradi zagotovitve teh nalog. Delno je mogoče pooblastilo izrekanja ustne odredbe primerjati s pooblastilom »ukazovanja«, ki ga imajo policisti na podlagi določb 39. člena ZNPPol, ki določa, da z ukazom policisti dajejo posameznikom, državnim organom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, organom, organizacijam in skupnostim navodila in zahteve za ukrepe in dejavnosti, ki jih mora kdo storiti ali opustiti, da bi se zavarovalo življenje ljudi, varovalo premoženje pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivega ravnanja, zagotovila varnost prometa, preprečili neredi, nemiri in druge podobne kršitve javnega reda ali odvrnile škodljive posledice naravnih in drugih nesreč, v skladu z odločitvami organov, pristojnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ustno odredbo kot pooblastilo uporabi redar v tistih primerih, ko mora od koga zahtevati, da ta nekaj stori ali opusti in je to nujno potrebno, da lahko redar uspešno opravi nalogo iz svoje pristojnosti in s tem poskrbi za javno varnost in javni red na območju občine. Ugotavljanje istovetnosti ZORed v 10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo ugotavljanja istovetnosti. Ugotavljanje istovetnosti je ukrep, dejanje oziroma opravilo, s katerim se ugotavlja, ali je določena oseba resnično tista, za katero se izkazuje ali za katero se misli, da je. To opravilo je v policiji znano kot legitimiranje, to pa je uradno dejanje, s katerim policisti, smiselno pa tudi redarji, ugotavljajo istovetnost in osebne podatke svojih oseb v postopku. Podrobneje je pooblastilo za ugotavljanje istovetnosti opredeljeno v 12. členu ZORed, ki določa, da redar ugotavlja istovetnost osebe, ki s svojim obnašanjem in ravnanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo ogrozila varnost ljudi ali premoženja, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Istovetnost oseb se ugotavlja na podlagi vpogleda v osebno izkaznico ali drugo veljavno listino, ki je opremljena s fotografijo in ki jo je izdal državni organ. Istovetnost je mogoče ugotavljati tudi na podlagi tuje potne listine ali druge javne listine, ki je opremljena s fotografijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti istovetnost ali na podlagi drugih dokumentov, ki vsebujejo podatke o osebi, ali ob pomoči drugih, ki osebo poznajo. Osebo, katere istovetnost ugotavlja, je redar dolžan seznaniti z razlogi za ugotavljanje istovetnosti. Če redar ne more ugotoviti istovetnosti osebe, jo zadrži in obvesti policijo, ki mora prevzeti nadaljevanje identifikacijskega postopka. Redar lahko pri opravljanju nalog zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa zahteva od voznika motornega vozila vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje, od drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost. Udeleženec cestnega prometa mora izročiti redarju zahtevano listino na vpogled. Varnostni pregled osebe ZORed v 10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo izvajanja varnostnega pregleda osebe. Drugi odstavek istega člena določa, da se za izvajanje pooblastil varnostnega pregleda, uporabljajo določbe ZNPPol in podzakonskih predpisov, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov. Ob upoštevanju navedenega, morajo redarji pri izvajanju pooblastila »varnostni pregled«, poznati vsebino enakega pooblastila iz ZNPPol, ki v 51. členu določa, da smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog opraviti varnostni pregled osebe, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati njen napad ali samopoškodbo. Pod istimi pogoji lahko opravijo varnostni pregled tudi redarji. Iz navedenega torej izhaja, da lahko, pooblastilo varnostnega pregleda uporabijo zgolj in samo iz varnostnih razlogov. Varnostni pregled obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer policisti ugotavljajo, ali je oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s sabo druge nevarne predmete ali snovi. Pri varnostnem pregledu osebe policisti z rokami pretipajo njena oblačila, rokavice, pokrivalo in lase ter pregledajo obutev. Varnostni pregled osebe ne obsega telesnega pregleda niti osebne preiskave. Pri varnostnem pregledu stvari policisti pregledajo predmete, ki jih ima oseba pri sebi in bi lahko bilo v njih skrito orožje ali drugi nevarni predmeti ali snovi. Policisti lahko opravijo varnostni pregled prevoznega sredstva, ki je v neposredni bližini in dostopen osebi, ki jo varnostno pregledujejo, pregledajo njegovo notranjost, prtljažnik in druge prostore za prtljago ali opremo vozila. Pri tem ne smejo pregledovati skritih delov vozila. Pred namestitvijo osebe v prostor za pridržanje policisti opravijo podrobnejši varnostni pregled osebe. Pri tem podrobneje pretipajo in pregledajo predvsem notranjost obuval, žepe, notranje dele in prikrita mesta oblačil ali pokrival, ki jih ni mogoče pregledati z otipom, vanje pa je mogoče skriti manjše nevarne predmete ali snovi. Če je potrebno, smejo zahtevati, da oseba posamezna vrhnja oblačila sleče, da jih podrobneje pregledajo. Pri tem policisti podrobno pregledajo tudi vsebino stvari, ki jih ima oseba pri sebi oziroma s sabo. Varnostni pregled osebe mora opraviti oseba istega spola, razen če varnostnega pregleda ni mogoče odložiti. Pri varnostnem pregledu smejo policisti uporabljati tehnična sredstva ali službenega psa za iskanje eksplozivnih in drugih nevarnih sredstev ali snovi. Če policisti pri varnostnem pregledu otipajo oziroma odkrijejo orožje, nevaren predmet ali snov, to ne glede na mesto najdbe odvzamejo, osebi pa vrnejo po koncu policijskega postopka, razen če ne najdejo predmeta, ki mora biti zasežen po zakonu, ki ureja kazenski postopek, zakonu, ki ureja postopek o prekrških, ali po drugem zakonu. V takih primerih policisti po varnostnem pregledu nadaljujejo postopek po teh predpisih. Pri tem je potrebno opozoriti, da varnostni pregled po ZNPPol obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer se ugotavlja, ali je ta oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s seboj druge nevarne predmete. Podrobneje je način izvedbe pooblastila varnostnega pregleda določen s podzakonskim predpisom, ki ga predpiše minister pristojen za notranje zadeve, po pridobitvi predhodnega mnenja Varuha človekovih pravic. Zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja ZORed v 10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo zadržanja storilca na kraju prekrška ali kaznivega dejanja. V 13. členu ZORed pa je določeno, da sme redar na kraju dogodka zadržati storilca prekrška in osebo, zaloteno pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog. Zadržanje sme trajati do prihoda policistov, vendar najdalj eno uro. Ukrep je podoben policijskemu ukrepu omejitve gibanja na določenem prostoru, ki pomeni prepoved zapustitve določenega prostora oziroma območja do prihoda policije. Tudi s tem ukrepom se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine kot smo omenili pri drugih ukrepih. Ukrep zadržanja oseb do prihoda policije lahko izvršijo redarji proti storilcu prekrška in proti osebi, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca, do prihoda policije. Takšna dikcija je povzeta po Zakonu o kazenskem postopku, ki določa, da tistemu, ki je zasačen pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, sme vsakdo vzeti prostost s tem, da ga mora takoj izročiti preiskovalnemu sodniku oziroma policiji. Po ZORed sme redar zadržati do prihoda policije le tistega, ki ga zaloti pri storitvi prekrška ali pri izvrševanju kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca. Takšno zadržanje sme glede na 13. člen ZORed trajati najdalj eno uro. S tem zakonodajalec ne zavezuje le redarja, temveč tudi policijo, da le-ta storilca tudi prevzame čim prej. Zalotitev redarja pomeni tudi zasledovanje osebe, če ta ob zalotitvi pobegne s kraja, kjer je bila zalotena, do kraja, na katerem ji redar pobeg onemogoči in jo od tega trenutka dalje zadrži do prihoda policije. V vseh drugih primerih, ko storilec izvrši kaznivo dejanje oziroma kaznivo ravnanje ali kako drugače ogroža varnost ljudi ali premoženja, sme redar ukrepati v skladu z zakonom in uporabiti druge ukrepe, ki jih ima na voljo, seveda le v skladu z zakonom in če so izpolnjeni vsi pogoji. Ob zadržanju osebe do prihoda policije mora redar ugotoviti njeno istovetnost in pridobiti podatke o zadržani osebi, in sicer: – osebno ime, rojstne podatke, naslov stalnega ali začasnega prebivališča zadržane osebe, – razlog zadržanja, – čas in kraj zadržanja, – čas obveščanja policije in čas predaje zadržane osebe policiji, – morebitne telesne poškodbe in uporabo sredstev za vklepanje. Če so podani razlogi, zaradi katerih redar ne more ugotoviti istovetnosti osebe ali bi bilo nevarno, da na kraju zadržanja ugotavlja istovetnost zadržane osebe, sme redar z ugotavljanjem istovetnosti in pridobivanjem zgoraj navedenih podatkov počakati do prihoda policije. Pri izvajanju tega pooblastila je potrebno omeniti, da je s pooblastilom zadržanja storilca prekrška in kaznivega dejanja neposredno povezano pooblastilo izrekanja ustne odredbe. Da bi se zagotovila jasna opredelitev med posameznimi dejanji oziroma fazami izvajanja postopka redarja je nujno, da se ga poveže s pooblastilom izdajanja ustne odredbe, s katero se storilcu jasno pove oziroma odredili zadržanje. Od izrečene odredbe dalje pa teče tudi enourni rok, ki ga ima redar na voljo za izvajanje pooblastila zadržanja. Zakon o kazenskem postopku določa v 160. členu, da sme tistemu, ki je zasačen pri kaznivem dejanju, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, vsakdo vzeti prostost. Osebo, ki ji je bila na tej osnovi vzeta prostost se mora takoj izročiti preiskovalnemu sodniku ali policiji, če tega ni mogoče storiti, pa je potrebno o tem takoj obvestiti nekoga od teh organov. Zaseg predmetov in ravnanje z zaseženimi predmeti ZORed določa, da imajo redarji pooblastilo za zaseg predmetov, pri tem pa morajo uporabljati določbe ZNPPol in podzakonske predpise, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnega pooblastila policistov. ZNPPol določa v 46. členu, da smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog zaseči predmete, primerne za napad ali samopoškodbo, ter tudi predmete, s katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali splošna varnost ljudi ali premoženja. Policisti predmet zasežejo tako, da ne povzročijo nepotrebne škode. Za zasežene predmete izdajo osebi potrdilo o zasegu. Do izdaje potrdila mora biti predmet pod vidnim nadzorom osebe, ki ji je bil predmet zasežen, ali v zapečatenem ovoju. Predmete morajo policisti izročiti pristojnemu organu, pri katerem poteka nadaljnji postopek. Če zoper osebo, ki so ji bili predmeti zaseženi, ni bil uveden postopek pred pristojnim organom, morajo predmete osebi vrniti, razen če gre za nevarne predmete ali predmete, ki jih je po zakonu treba odvzeti. Nevaren predmet ali predmet, ki ga je bilo po zakonu treba odvzeti in ki ni bil vrnjen osebi, morajo policisti komisijsko uničiti ali odstopiti subjektu, ki je pristojen za njegovo uničenje, ter o tem napisati zapisnik. O uničenju policisti obvestijo osebo, ki ji je bil predmet zasežen. Podrobneje je način izvedbe pooblastila zasega predmetov določen s podzakonskim predpisom, ki ga predpiše minister po pridobitvi predhodnega mnenja Varuha človekovih pravic. ZP-1 določa, da se smejo odvzeti predmeti, ki so bili uporabljeni a