Uredba o izvajanju ukrepov iz Operativnega programa za izvajanje Evrop

Na podlagi prvega odstavka

člena Zakona o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 115/06 in 76/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o izvajanju ukrepov iz Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020, ki se izvajajo z javnimi razpisi I. SPLOŠNE DOLOČBE
člen (vsebina)

(1)Ta uredba ureja izvajanje ukrepov, ki se izvajajo z javnimi razpisi, iz Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OP ESPR 2014–2020), ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 22. julija 2015 o odobritvi Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020 za podporo iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Sloveniji, št. CCI 2014 SI 14 MF OP 001, ter dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) in na spletni strani ribiškega sklada (http://www.ribiski-sklad.si/).

(2)Ta uredba za ukrepe iz prejšnjega odstavka določa pristojne organe, predmet podpore, upravičence, upravičene stroške, pogoje za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti upravičenca, finančne določbe, splošne in skupne določbe, za izvajanje:

Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne
2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2016/2135 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L št. 338 z dne
2016, str. 34), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);
Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L št. 354 z dne
2013, str. 22), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/812 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
maja 2015 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 850/98, (ES) št. 2187/2005, (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 2347/2002 in (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1379/2013 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede obveznosti iztovarjanja ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1434/98 (UL L št. 133 z dne
2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1380/2013/EU);
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 215/2014 z dne
marca 2014 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z metodologijami za določitev podpore ciljem na področju podnebnih sprememb, določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti ter nomenklaturo kategorij ukrepov za strukturne in investicijske sklade (UL L št. 69 z dne
2014, str. 65), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1232/2014 z dne
novembra 2014 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 215/2014 zaradi prilagoditve sklicev Uredbi (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter o popravku Izvedbene uredbe (EU) št. 215/2014 (UL L št. 332 z dne
2014, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 215/2014/EU);
Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014 z dne
marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (UL L št. 138 z dne
2014, str. 5), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/616 z dne
februarja 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 glede sklicev na Uredbo (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 102 z dne
2015, str. 33), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 480/2014/EU);
Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 149 z dne
2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1930 z dne
julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z merili za določitev stopnje finančnih popravkov in za uporabo pavšalnih finančnih popravkov ter o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 665/2008 (UL L št. 282 z dne
2015, str. 2), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 508/2014/EU);
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 763/2014 z dne
julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo glede tehničnih značilnosti ukrepov informiranja in obveščanja ter navodil za oblikovanje simbola Unije (UL L št. 209 z dne
2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 763/2014/EU);
Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1014/2014 z dne
julija 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vsebino in sestavo skupnega sistema spremljanja in vrednotenja za operacije, financirane iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (UL L št. 283 z dne
2014, str. 11), zadnjič popravljene s Popravkom Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1014/2014 z dne
julija 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vsebino in sestavo skupnega sistema spremljanja in vrednotenja za operacije, financirane iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (UL L št. 260 z dne
2015, str. 31), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1014/2014/EU);
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1232/2014 z dne
novembra 2014 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 215/2014 zaradi prilagoditve sklicev Uredbi (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter o popravku Izvedbene uredbe (EU) št. 215/2014 (UL L št. 332 z dne
2014, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1232/2014/EU);
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1242/2014 z dne
novembra 2014 o pravilih v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi s predložitvijo ustreznih kumulativnih podatkov o operacijah (UL L št. 334 z dne
2014, str. 11), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1242/2014/EU);
Izvedbene Uredbe Komisije (EU) št. 1243/2014 z dne
novembra 2014 o pravilih v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z informacijami, ki jih predložijo države članice, ter potrebami po podatkih in sinergijami med potencialnimi viri podatkov (UL L št. 334 z dne
2014, str. 39), zadnjič popravljene s Popravkom Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1243/2014 z dne
novembra 2014 o pravilih v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z informacijami, ki jih predložijo države članice, ter potrebami po podatkih in sinergijami med potencialnimi viri podatkov (UL L št. 221 z dne
2015, str. 7), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1243/2014/EU);
Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 2015/531 z dne
novembra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo stroškov, upravičenih do podpore iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za izboljšanje higienskih, zdravstvenih, varnostnih in delovnih pogojev za ribiče, varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ublažitev podnebnih sprememb ter izboljšanje energetske učinkovitosti ribiških plovil (UL L št. 86 z dne
2015, str. 1);
Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 2015/616 z dne
februarja 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 glede sklicev na Uredbo (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 102 z dne
2015, str. 33), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 616/2015/EU);
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1970 z dne
julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta s posebnimi določbami o poročanju o nepravilnostih v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (UL L št. 293 z dne
2015, str. 1);
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2015/1974 z dne
julija 2015 o določitvi pogostosti in oblike poročanja o nepravilnostih v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 293 z dne
2015, str. 20).
člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
OP ESPR 2014–2020 je programski dokument Republike Slovenije, ki ga je potrdila Evropska komisija in določa ukrepe prednostnih nalog Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Unija) v Republiki Sloveniji na področju razvoja ribiškega sektorja;
ribiški sektor sestavljajo gospodarske dejavnosti, ki vključujejo dejavnosti pridobivanja, predelave in trženja proizvodov morskega gospodarskega ribolova in akvakulture;
upravičenec je tisti subjekt, ki so mu odobrena sredstva po tej uredbi;
prednostne naloge so prednostne naloge Unije iz
člena Uredbe 508/2014/EU;
ukrep je sklop operacij iz

(13)točke drugega odstavka

člena Uredbe 508/2014/EU;
operacija je projekt, ki ga izbere organ upravljanja v okviru posameznega ukrepa v skladu z

(9)točko

člena Uredbe 1303/2013/EU;
akvakultura je gojenje vodnih organizmov: rib, mehkužcev, rakov, vodnih rastlin, kakor tudi krokodilov, aligatorjev, želv in dvoživk. Gojenje vključuje metode in postopke, ki so namenjeni povečanju proizvodnje vodnih organizmov, ki prekoračujejo naravne zmogljivosti okolja;
obrat akvakulture je vodna površina, namenjena gojenju vodnih organizmov, ki je z mrežami ali drugimi napravami ločena od preostalega vodnega okolja, ali določena in označena vodna površina z napravami za gojitev vodnih organizmov, v katerih se z uporabo različnih metod in ukrepov poveča prirast vodnih organizmov. V ta sklop sodijo tudi drugi objekti ali naprave, s katerimi se zagotavlja proizvodnja vodnih organizmov;
objekt akvakulture je objekt, namenjen gojenju vodnih organizmov, zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov;
klasična akvakultura je gojenje vodnih organizmov, prvenstveno z rabo vode iz naravnih vodnih virov;
toplovodna akvakultura je gojenje vodnih organizmov, ki potrebujejo za svoj razvoj temperaturo vode nad dvajset stopinj;
hladnovodna akvakultura je je gojenje vodnih organizmov, ki potrebujejo za svoj razvoj temperaturo vode pod dvajset stopinj;
marikultura je gojenje morskih vodnih organizmov;
zaprti sistem akvakulture je trajnostna oblika akvakulture s kroženjem vode, pri kateri se najmanj 70 odstotkov vode prečisti in vrača nazaj v sistem. Zaprti sistem akvakulture vsebuje biofilter, v katerem se za ribe strupen amonijak s pomočjo bakterij pretvori preko nitritov v nitrate;
akvaponika je oblika zaprtega sistema kroženja vode, ki se združuje v medsebojno odvisen sistem gojenja vrtnin in vodnih organizmov;
nove vrste vodnih organizmov so vrste, katerih proizvodnja v Republiki Sloveniji ne obstaja ali je nizka, in za katere so na podlagi neodvisnega tržnega poročila dokazani dobri in trajnostni tržni obeti za proizvod iz te vrste;
podjetje je vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno obliko;
zavetje je manjši pokrit prostor na območju ribiškega pristanišča, ki se uporablja za delo ribičev ali pristojne službe, kot sta veterinarski ali inšpekcijski nadzor nad ribištvom;
ribiški proizvodi pomenijo vodne organizme, ki so pridobljeni s kakršno koli ribolovno dejavnostjo ali v okviru akvakulture, ali proizvode, ki izvirajo iz njih;
mali priobalni ribolov pomeni ribolov z ribiškimi plovili, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega ribolovnega orodja iz preglednice 3 priloge I Uredbe Komisije (ES) 26/2004 z dne
decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti (UL L št. 5 z dne
2004, str. 25), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 741/2014 z dne
julija 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 26/2004 o registru ribolovne flote Skupnosti (UL L št. 200 z dne
2014, str. 3);
inovacija je izvedba novega ali bistveno izboljšanega proizvoda (blaga ali storitve) ali postopka, nove metode trženja ali nove organizacijske metode pri poslovnih praksah, organizaciji delovnih mest ali zunanjih odnosih. Minimalna zahteva za inovacijo je, da proizvod, postopek, metoda trženja ali organizacijska metoda pomeni novost ali bistveno izboljšavo z vidika subjekta;
ureditev objekta je gradnja v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov in investicijsko vzdrževanje objekta;
zahtevek za povračilo sredstev je zahtevek, ki ga predloži upravičenec za povračilo sredstev za izvedbo dela operacije ali celotne operacije, sofinancirane iz ukrepa OP ESPR 2014–2020;
mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) so podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I Priporočila Komisije št. 361 z dne
maja 2003 o opredelitvi definicij za mikro, mala in srednje velika podjetja (UL L št. 124 z dne
2003, str. 36);
priznana vrednost operacije je tista vrednost, od katere se izračuna delež javnih sredstev;
1,00 ekvivalenta polnega delovnega časa (v nadaljnjem besedilu: EPDČ) pri pravnih osebah in samostojnem podjetniku posamezniku je ena oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas oziroma oseba, ki je nosilec dejavnosti;
0,5 EPDČ pri nosilcih dopolnilne dejavnosti na kmetiji je oseba, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti;
»višja sila« in »izjemne okoliščine« za namen te uredbe pomenijo zlasti: – hudo naravno nesrečo, ki resno prizadene gospodarsko dejavnost upravičenca, – uničenje objektov za izvajanje gospodarske dejavnosti zaradi nesreče, – bolezen ali zastrupitve vodnih organizmov, ki prizadene del ali vse vodne organizme upravičenca;
koledarsko leto je obdobje od
januarja do
decembra;
prva prodaja se nanaša na prvi vstop proizvodov s področja ribištva in akvakulture na trg. Pri predelovalcih se upoštevata vrednost in obseg tistih proizvodov, ki so na voljo na trgu po predelavi. Prva prodaja vključuje vse korake v vrednostni verigi, ki prinašajo dodano vrednost proizvodom po prvi prodaji, kot je na primer trženje za prodajalce na debelo in za stranke, ter se uporablja ne glede na to, od kod je predelovalec prejel surovine (vključno z uvozom);
končana operacija pomeni operacijo, ki je bila fizično zaključena ali popolnoma izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna izplačila, njim pa je bil izplačan ustrezen javni prispevek;
primerljive ponudbe so tiste ponudbe, za katere je upravičenec vsem možnim ponudnikom poslal enako povpraševanje, v katerem je navedel minimalne pogoje, ki jih mora neki izdelek oziroma storitev vsebovati, da bo lahko izbrana. Če ponudba ne vsebuje minimalnih pogojev, ki jih mora neki izdelek oziroma storitev vsebovati, je upravičenec ne izbere;
jadransko-jonska značka je oznaka, ki jo lahko pridobi predlog projekta, če je v postopku ocenjevanja s strani članov pristojne tematske usmerjevalne skupine Jadransko-Jonske makroregionalne strategije ocenjen kot projekt z dodano vrednostjo za Jadransko-Jonsko makroregijo;
študija izvedljivosti je dokument, iz katerega je razvidno, ali je neka operacija izvedljiva glede na tržne in finančne razmere, in vlagatelju pomaga pri odločitvi za naložbo. Študija izvedljivosti je sestavljena iz analize trga, tehnološko-tehnične analize, analize lokacije, organizacijske analize ter analize gospodarskih in finančnih kazalnikov.
člen (pristojni organi in odbor)

(1)Organ upravljanja OP ESPR 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OU) iz prvega odstavka

člena Uredbe 1303/2013/EU je MKGP. OU opravlja naloge iz
člena Uredbe 1303/2013/EU in
člena Uredbe 508/2014/EU.

(2)Posredniški organ OU je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP). Posredniški organ opravlja naloge v zvezi z izborom operacij, preverjanjem zahtevkov za povračilo sredstev s strani upravičenca, beleženjem podatkov o operacijah in spremljanjem njihovega izvajanja ter izvajanjem izplačil upravičencem. Posredniški organ v skladu s šestim odstavkom 123. člena Uredbe 1303/2013/EU sklene pisni sporazum z OU.

(3)Organ za potrjevanje iz drugega odstavka

člena Uredbe 1303/2013/EU je ARSKTRP. Organ za potrjevanje opravlja naloge iz
člena Uredbe 1303/2013/EU.

(4)Revizijski organ iz četrtega odstavka

člena Uredbe 1303/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance. Revizijski organ opravlja naloge iz
člena Uredbe 1303/2013/EU.

(5)Odbor za spremljanje iz prvega odstavka

člena Uredbe 1303/2013/EU je Odbor za spremljanje Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–
Odbor za spremljanje opravlja naloge iz
člena Uredbe 1303/2013/EU in
člena Uredbe 508/2014/EU.
člen (ukrepi)

(1)V skladu s prvim in tretjim odstavkom 43. člena Uredbe 508/2014/EU se sredstva namenijo za ukrep ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja prve prednostne naloge Unije iz

(1)točke 6. člena Uredbe 508/2014/EU.

(2)V skladu s 47., 50., 53.,

in
členom ter prvim odstavkom
člena Uredbe 508/2014/EU se sredstva namenijo za naslednje ukrepe druge prednostne naloge Unije iz

(2)točke

člena Uredbe 508/2014/EU:
ukrep inovacije;
ukrep spodbujanje človeškega kapitala in povezovanja v mreže;
ukrep prehod na sistem za okoljsko ravnanje in presojo ter ekološka akvakultura;
ukrep akvakultura, ki zagotavlja okoljske storitve;
ukrepi v zvezi z javnim zdravjem;
ukrep produktivne naložbe v klasično akvakulturo (točke (a) do (d) in (f) do (h) prvega odstavka
člena Uredbe 508/2014/EU);
ukrep produktivne naložbe v okoljsko akvakulturo (točke (e), (i) in (j) prvega odstavka
člena Uredbe 508/2014).

(3)V skladu z 69. členom Uredbe 508/2014/EU se sredstva namenijo za ukrep predelave ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture pete prednostne naloge Unije iz

(5)točke

člena Uredbe 508/2014/EU.
člen (finančne določbe)

(1)Za celotno programsko obdobje 2014–2020 je za izvajanje ukrepa prve prednostne naloge Unije iz prvega odstavka prejšnjega člena namenjenih skupaj 2.400.000 eurov javnih sredstev, pri čemer je 1.800.000 eurov evropskih sredstev, 600.000 eurov pa slovenskih sredstev.

(2)Za celotno programsko obdobje 2014–2020 je za izvajanje ukrepov druge prednostne naloge Unije iz drugega odstavka prejšnjega člena namenjenih skupaj 7.800.000 eurov javnih sredstev, pri čemer je 5.850.000 eurov evropskih sredstev, 1.950.000 eurov pa slovenskih sredstev.

(3)Za celotno programsko obdobje 2014–2020 je za izvajanje ukrepov pete prednostne naloge Unije iz tretjega odstavka prejšnjega člena namenjenih skupaj 3.340.361 eurov javnih sredstev, pri čemer je 2.505.271 eurov evropskih sredstev, 835.090 eurov pa slovenskih sredstev.

(4)Sredstva po tej uredbi se odobrijo v obliki nepovratnih sredstev.

(5)Sredstva za sofinanciranje ukrepov iz posameznih prednostnih nalog Unije iz prejšnjega člena se določijo v javnih razpisih, in sicer do višine, opredeljene za posamezno prednostno nalogo Unije iz tega člena. II. UKREP RIBIŠKA PRISTANIŠČA, MESTA IZTOVARJANJA, PRODAJNE DVORANE IN ZAVETJA

člen (predmet podpore) Predmet podpore je izvajanje: – operacij, katerih predmet so naložbe, ki izboljšujejo infrastrukturo že obstoječih ribiških pristanišč, prodajnih dvoran, mest iztovora in zavetij, vključno z naložbami v infrastrukturo za zbiranje smeti in morskih odpadkov za povečanje kakovosti in sledljivosti iztovorjenih proizvodov ter nadzora nad njimi, povečanje energetske učinkovitosti, prispevanje k varstvu okolja ter izboljšanje varnostnih in delovnih pogojev in – operacij, katerih predmet so naložbe v izgradnjo ali posodobitev zavetij za izboljšanje varnosti ribičev.
člen (upravičenci) Upravičenci do podpore so občine v Republiki Sloveniji, v katerih so ribiška pristanišča.
člen (upravičeni stroški)

(1)Upravičeni stroški so:

stroški naložb v izboljšanje infrastrukture obstoječih ribiških pristanišč in mest iztovora: – gradbena in obrtniška dela za izboljšanje varnostnih in delovnih pogojev, prispevanje k varstvu okolja, povečanje energetske učinkovitosti, povečanje kakovosti, nadzora in sledljivosti iztovorjenih proizvodov ter za zbiranje odpadkov, vključno z morskimi odpadki; – naprave in oprema za izboljšanje varnostnih in delovnih pogojev, prispevanje k varstvu okolja, povečanje energetske učinkovitosti, povečanje kakovosti, nadzora in sledljivosti iztovorjenih proizvodov ter za zbiranje odpadkov, vključno z morskimi odpadki in – naložbe v izgradnjo ali posodobitev zavetij za izboljšanje varnosti ribičev.
splošni stroški, neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, in sicer plačila projektantom, inženirjem in svetovalcem, stroški pridobitve gradbene, projektne ali tehnične dokumentacije, plačila za svetovanje v zvezi z okoljsko trajnostjo, stroški za študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, stroški geodetskih del ter stroški nadzora nad izvedbo gradbenih in obrtniških del ter stroški informiranja in obveščanja javnosti. Višina upravičenih splošnih stroškov znaša do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe.

(2)Podrobnejši upravičeni stroški se lahko določijo v javnem razpisu. 9. člen (neupravičeni stroški in operacije)

(1)Poleg neupravičenih stroškov in operacij iz 105. člena te uredbe se podpora ne dodeli za: – nova ribiška pristanišča, mesta iztovora in prodajne dvorane; – nakup nepremičnin; – stroške amortizacije in – nakup nepozidanih ali pozidanih zemljišč, propadajočih lokacij ali nekdanjih industrijskih lokacij, ki vključujejo stavbe.

(2)Z javnim razpisom se lahko neupravičeni stroški podrobneje določijo. 10. člen (pogoji za pridobitev podpore)

(1)Pogoji za pridobitev podpore so:

ribiško pristanišče oziroma mesto iztovora je določeno z občinskim splošnim aktom, ki je usklajen z občinskimi prostorskimi akti;
vlagatelj zagotovi investicijsko in tehnično dokumentacijo z natančnim popisom del in stroškovno opredelitvijo cen, ki jo pripravi odgovorni projektant, ter vsa potrebna dovoljenja za naložbo;
vlagatelj ima veljavno vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
vlagatelj izdela investicijski načrt z opredelitvijo ciljev v skladu s predpisom, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ;
naložba je del občinskega načrta razvojnih programov;
pri naložbah za prestrukturiranje mest iztovarjanja in izboljšanje pogojev za ribiške proizvode, ki jih ribiči iztovorijo na obstoječih mestih iztovarjanja, upravičenec zagotovi, da mesta iztovarjanja izpolnjujejo pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo veterino, in da se izvajajo nadzorni ukrepi (v ribiškem pristanišču je zagotovljeno mesto naključnega veterinarskega pregleda);
vlagatelj ob oddaji vloge zagotovi finančno ujemanje investicijske dokumentacije in veljavnega načrta razvojnih programov;
vlagatelj izbere izvajalca operativnih del izvedbe in dobavitelje v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje;
za gradnjo ali obnovo objektov pristaniške infrastrukture ali objektov, ki lahko vplivajo na varnost plovbe na obali ali v morju, vlagatelj pridobi soglasje glede pogojev za varnost plovbe;
če gre za poseg v okolje, za katerega je presoja vplivov na okolje obvezna, vlagatelj poskrbi za izvedbo postopkov v skladu s predpisi, ki urejajo presojo vplivov na okolje, in pridobi okoljevarstveno soglasje, če je to predpisano;
če se naložba nanaša na posege v naravo, za katere je potrebna presoja sprejemljivosti posegov v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, vlagatelj zagotovi, da se izvede presoja ter pridobi naravovarstveno soglasje oziroma po potrebi pozitivno mnenje v okviru posegov v naravo in
na zavarovanih območjih se posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisanimi pravili ravnanja iz akta, s katerim je bilo ustanovljeno tako zavarovano območje.

(2)Podrobnejši pogoji za pridobitev podpore se določijo v javnem razpisu. 11. člen (priloge k vlogi na javni razpis)

(1)Obvezne priloge, ki jih vlagatelj priloži vlogi na javni razpis za podporo iz tega ukrepa in brez katerih se zaradi pomanjkljivosti vloge v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja k dopolnitvi, so:

investicijski načrt iz
točke prvega odstavka prejšnjega člena;
sklep občinskega sveta o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta investicijskega programa;
sklep občinskega sveta o potrditvi splošnega akta, s katerim je določeno ribiško pristanišče;
investicijska in tehnična dokumentacija iz
točke prvega odstavka prejšnjega člena;
vodno dovoljenje za zadevno ribiško pristanišče oziroma mesto iztovora in
kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere je treba pridobiti upravno dovoljenje, projekt za izvedbo del (v nadaljnjem besedilu: PZI) v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

(2)Priloge k vlogi na javni razpis se podrobneje določijo v javnem razpisu. 12. člen (merila za ocenjevanje vlog)

(1)Merila za ocenjevanje vlog so: – raven uporabe ribiškega pristanišča; – naložbe v izboljšanje zdravstvenih, varnostnih in delovnih pogojev za ribiče, ribogojce oziroma školjkarje v ribiškem pristanišču oziroma mestu iztovora; – prispevek k varstvu okolja, varstvu narave ter varstvu morja pred onesnaženjem in – uporaba inovativnih rešitev in tehnologij.

(2)Podrobnejša merila in točkovnik za ocenjevanje vlog se določijo v javnem razpisu. 13. člen (pogoji ob vložitvi zadnjega zahtevka za povračilo sredstev)

(1)Operacija mora biti zaključena pred vložitvijo zadnjega zahtevka za povračilo sredstev. Operacija mora biti končana roku, določenem v odločbi o pravici do sredstev. Zahtevku se priložijo dokazila o izvedenih dejavnostih.

(2)Za zaključek operacije se štejejo: – za gradnjo pravnomočno gradbeno dovoljenje in pravnomočno uporabno dovoljenje; – za opremo vključitev opreme v opravljanje dejavnosti in – za ribiško pristanišče poleg dovoljenj iz prve alineje tega odstavka tudi obratovalno dovoljenje.

(3)Operacija mora biti izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem oziroma, če to ni potrebno, ustreznimi upravnimi soglasji (okoljevarstveno, naravovarstveno, vodno), če je bilo za operacijo potrebno katero od navedenih soglasij.

(4)Naložbe, povezane z ribiškimi proizvodi, morajo biti v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 z dne

2004, str. 55), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2017/185 z dne
februarja 2017 o prehodnih ukrepih za uporabo nekaterih določb uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 29 z dne
2017, str. 21).

(5)Podrobnejši pogoji se določijo v javnem razpisu. 14. člen (obveznosti upravičenca od datuma končnega izplačila)

(1)Upravičenec mora od datuma končnega izplačila poleg obveznosti iz

člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:
deset let od datuma končnega izplačila mora ohraniti vsaj 60 odstotkov števila privezov ribiških plovil oziroma plovil za marikulturo glede na podatek o številu privezov ribiških plovil oziroma plovil za marikulturo, ki ga je podal v vlogi za odobritev sredstev, s katero se je prijavil na javni razpis, in
obveznost vodenja ločenega knjigovodstva v skladu z enajstim odstavkom
člena te uredbe izpolnjuje od začetka izvajanja operacije in še devet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev ter knjigovodske podatke vsako leto do
marca pošlje na ARSKTRP.

(2)Obveznosti upravičenca od datuma končnega izplačila upravičencu se podrobneje določijo v javnem razpisu. 15. člen (neizpolnitev ali kršitev obveznosti)

(1)Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, mora v proračun Republike Slovenije vrniti prejeta sredstva, in sicer: – 25 odstotkov vseh prejetih sredstev, če delež števila privezov ribiških plovil oziroma plovil za marikulturo pade pod 60 odstotkov na do 50 odstotkov; – 50 odstotkov vseh prejetih sredstev, če delež števila privezov ribiških plovil oziroma plovil za marikulturo pade pod 50 odstotkov na do 40 odstotkov in – vsa izplačana sredstva, če delež števila privezov ribiških plovil oziroma plovil za marikulturo pade pod 40 odstotkov.

(2)Upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz

točke prvega odstavka prejšnjega člena poročati deset let od datuma končnega izplačila sredstev, in sicer vsako koledarsko leto do
marca za ribiška plovila oziroma plovila za marikulturo, privezana v zadevnem ribiškem pristanišču.
člen (finančne določbe)

(1)Stopnja javne podpore je 100 odstotkov skupnih upravičenih odhodkov za operacijo.

(2)Najnižji znesek podpore je 5.000 eurov na posamezno vlogo. Najvišji znesek podpore je 900.000 eurov na posamezno vlogo.

(3)Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega ukrepa pridobi največ 1.000.000 eurov podpore.

(4)Do podpore so upravičene operacije, katerih vloge so popolne in vsebinsko ustrezne ter so v skladu z določbami od 6. do 11. člena te uredbe.

(5)Upravičencu se podpora izplača na podlagi odobrenega zahtevka za povračilo sredstev v skladu s 110. členom te uredbe. Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži največ štiri zahtevke za povračilo sredstev.

(6)Sredstva, namenjena za izvajanje tega ukrepa, se zagotovijo iz sredstev Unije v višini 75 odstotkov, slovenska udeležba je v višini 25 odstotkov, pri čemer proračun Republike Slovenije prispeva 15 odstotkov in posamezni upravičenec deset odstotkov sredstev. III. UKREP INOVACIJE

člen (predmet podpore) Predmet podpore je izvajanje raziskovalnih projektov za inovacije v akvakulturi, ki v skladu s prvim odstavkom
člena Uredbe 508/2014/EU sledijo vsaj enemu od naslednjih ciljev:
razvijanje tehničnega, znanstvenega ali organizacijskega znanja v objektih akvakulture, ki zlasti zmanjšuje vpliv na okolje ter zmanjšuje odvisnost od ribje moke in ribjega olja, spodbuja trajnostno izkoriščanje virov v akvakulturi, prispeva k dobremu počutju živali ali olajšuje nove trajnostne načine proizvodnje;
razvijanje ali uvajanje novih vrst akvakulture z dobrim tržnim potencialom, novih ali bistveno izboljšanih proizvodov, novih ali izboljšanih postopkov ter novih ali izboljšanih sistemov upravljanja in organizacijskih sistemov ali
proučevanje tehnične ali ekonomske izvedljivosti inovativnih proizvodov ali postopkov.
člen (upravičenci) Upravičenci do podpore so pravne ali fizične osebe, ki so gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki in so ob oddaji vloge registrirani za dejavnost gojenja vodnih organizmov v Republiki Sloveniji ter spadajo v kategorijo MSP.
člen (upravičeni stroški)

(1)Upravičeni stroški so: – stroški raziskovalnih ur, povezanih s potrjenim raziskovalnim projektom inovacij v akvakulturi. Vrednost raziskovalne ure ne sme biti večja, kot so zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene v Republiki Sloveniji, deljeno s številom delovnih dni v koledarskem letu oddaje vloge in – stroški informiranja in obveščanja javnosti.

(2)Podrobnejši upravičeni stroški se določijo v javnem razpisu. 20. člen (pogoji za pridobitev podpore)

(1)Pogoji za pridobitev podpore so:

vlagatelj ima obrat akvakulture, ki mora biti vpisan v Centralni register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov (v nadaljnjem besedilu: CRA);
obrat akvakulture, v katerem se izvaja inovacija, ima status odobrenega obrata pri Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR);
iz CRA so razvidni podatki o staležu in proizvodnji akvakulture najmanj od leta 2014 oziroma od začetka proizvodnje, če se je ta začela po tem letu;
vlagatelj je imetnik vodne pravice za obrat akvakulture, kjer se bo izvajala operacija, po predpisih, ki urejajo vode, razen kadar uporablja vodo iz deževnice ali javnega vodovoda;
vlagatelj ima za novogradnje pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje ali pravnomočno gradbeno dovoljenje;
za plavajoče objekte na morju in celinskih vodah dovoljenji iz prejšnje alineje nista potrebni. Plavajoči objekti morajo biti postavljeni v skladu s pogoji, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe oziroma vodnega dovoljenja;
vlagatelj predloži poslovni načrt, s katerim izkaže ekonomsko upravičenost operacije. Ekonomska upravičenost se preverja z interno stopnjo donosnosti, ki mora biti pozitivna. Poslovni načrt mora biti izdelan za ekonomsko dobo operacije, ki v nobenem primeru ne sme biti krajša od pet let po zaključku operacije;
obseg dejavnosti akvakulture je vsaj v višini 1,00 EPDČ, kar je razvidno iz poslovnega načrta;
če gre za inovacije pri vzreji novih vrst rib, vlagatelj predloži ustrezno dovoljenje za njihovo vzrejo;
podpisana izjava, s katero vlagatelj izjavi, da ni storil kaznivega dejanja iz 332.,
in
člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16).

(2)Vlagatelj izvaja operacijo v sodelovanju s partnerjem, s katerim ima sklenjeno notarsko overjeno pogodbo o sodelovanju pri raziskovalnem projektu inovacije. Partnerji pri operaciji so lahko le raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti ali register zasebnih raziskovalcev na področju matematično-naravoslovnih ved, tehničnih ved ali biotehničnih ved, ki ga vodi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ter izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost.

(3)Vlagatelj predloži podroben raziskovalni projekt za inovacije v akvakulturi, ki vsebuje:

naslov raziskovalnega projekta;
umestitev raziskovalnega projekta v enega od ciljev iz
člena te uredbe;
podrobno opredelitev problema;
podrobno obrazložitev namena raziskovalnega projekta;
cilje raziskovalnega projekta;
pričakovane rezultate;
projektno skupino, ki bo izvedla raziskovalni projekt;
vodjo aplikativnega raziskovalnega projekta, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo raziskovalno in razvojno dejavnost v Republiki Sloveniji in
vodjo projekta, ki je zaposlen v organizaciji, ki je partner vlagatelja pri izvedbi projekta inovacije. Ta pogoj mora biti izpolnjen pred podpisom pogodbe iz prejšnjega odstavka.

(4)Podrobnejši pogoji za dodelitev podpore se določijo v javnem razpisu. 21. člen (merila za ocenjevanje vlog)

(1)Merila za ocenjevanje vlog so:

tehnološki vidik: – inovacije, ki vplivajo na manjšo porabo vode, – inovacije za večji prirast rib, – vzreja novih vrst z dobrimi tržnimi možnostmi in – inovacije, ki zmanjšujejo uporabo ribje moke v prehrani rib;
okoljski vidik: – inovacije za zmanjševanje vpliva odpadnih voda in – inovacije za boljšo izrabo energije in samooskrbo objekta akvakulture z obnovljivimi viri;
ekonomski vidik: inovacije za izboljšanje sistema upravljanja in trženja;
operacija ima jadransko-jonsko značko.

(2)Podrobnejša merila in točkovnik za ocenjevanje vlog se določijo v javnem razpisu.

člen (pogoji ob vložitvi zadnjega zahtevka za povračilo sredstev) Operacija mora biti zaključena pred vložitvijo zadnjega zahtevka za povračilo sredstev. Zahtevkom se priložijo dokazila o izvedenih dejavnostih. Kot zaključek operacije se glede na njeno vrsto štejeta: – končno poročilo s slikovnim materialom in rezultati inovacije in – izjava o vključitvi inovacije v proizvodni proces.
člen (obveznosti upravičenca med izvajanjem operacije in po zadnjem izplačilu sredstev)

(1)V času izvajanja operacije in še pet let po zadnjem izplačilu sredstev upravičenec ne sme biti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje iz 332.,

in
člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16).

(2)Upravičenec mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 113. člena te uredbe najpozneje v tretjem koledarskem letu po datumu zadnjega izplačila sredstev izpolniti vsaj 80 odstotkov vrednosti vsakega posameznega kazalnika rezultata, načrtovanega v poslovnem načrtu. Kazalniki rezultata so: – sprememba obsega proizvodnje akvakulture v tonah, – sprememba vrednosti proizvodnje akvakulture v tisočih eurih in – sprememba čistega dobička v tisočih eurih.

(3)Upravičenec mora ARSKTRP poročati o izpolnjenih obveznostih iz prejšnjega odstavka še naslednja tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev. Poročilo iz

člena te uredbe pošlje do
marca tekočega koledarskega leta za preteklo koledarsko leto, in sicer se prvič poroča
marca drugega koledarskega leta za prvo koledarsko leto na obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.

(4)Upravičenec vodi ločeno knjigovodstvo ali ločeno računovodsko kodo v skladu z enajstim odstavkom

člena te uredbe od začetka izvajanja operacije in še pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev ter knjigovodske podatke do
marca vsako leto pošlje na ARSKTRP.
člen (neizpolnitev ali kršitev obveznosti)

(1)Upravičenec, ki krši obveznosti iz prvega odstavka prejšnjega člena te uredbe, mora vrniti v proračun Republike Slovenije vsa izplačana sredstva.

(2)Upravičenec, ki v predpisanem roku ne izpolni obveznosti iz drugega odstavka prejšnjega člena, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

20 odstotkov vseh izplačanih sredstev, če izpolni do 60 odstotkov vrednosti vsakega posameznega kazalnika rezultata, načrtovanega v projektni nalogi;
50 odstotkov vseh izplačanih sredstev, če izpolni do 50 odstotkov vrednosti vsakega posameznega kazalnika rezultata, načrtovanega v projektni nalogi in
vsa izplačana sredstva, če izpolni do 40 odstotkov vrednosti vsakega posameznega kazalnika rezultata, načrtovanega v projektni nalogi.
člen (finančne določbe)

(1)Stopnja javne podpore je 100 odstotkov skupnih upravičenih odhodkov za operacijo.

(2)Najnižji znesek podpore je 20.000 eurov na posamezno vlogo. Najvišji znesek podpore je 100.000 eurov na posamezno vlogo. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega ukrepa pridobi največ do 100.000 eurov podpore.

(3)Do podpore so upravičene operacije, katerih vloge so popolne in vsebinsko ustrezne ter so v skladu z določbami od 17. do 20. člena te uredbe.

(4)Upravičencu se sredstva izplačajo na podlagi odobrenega zahtevka za povračilo sredstev v skladu s 110. členom te uredbe. Upravičenec lahko na posamezno vlogo za podporo za operacijo inovacije v akvakulturi vloži največ štiri zahtevke za izplačilo sredstev. Za operacije, katerih priznana vrednost je 20.000 eurov, se lahko vloži le en zahtevek.

(5)Sredstva, namenjena za izvajanje tega ukrepa, se zagotovijo iz sredstev Unije v višini 75 odstotkov in iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov. IV. UKREP SPODBUJANJE ČLOVEŠKEGA KAPITALA IN POVEZOVANJA V MREŽE

člen (način izvajanja ukrepa) Ukrep se izvaja z javnim razpisom ob predhodni objavi javnega poziva, s katerim se izbere usposabljanja s področja akvakulture.
člen (javni poziv)

(1)Predmet javnega poziva je izbor usposabljanj na temo akvakulture.

(2)Cilj javnega poziva je izbrati ustrezna usposabljanja s področja akvakulture za zaposlene iz sektorja akvakulture, ki se tako dodatno strokovno usposobijo. 28. člen (predmet podpore)

(1)Predmet podpore je sofinanciranje pridobivanja novih veščin na področju akvakulture, med drugim tudi v zvezi z zmanjšanjem okoljskega vpliva dejavnosti akvakulture in spodbujanjem varnosti pri delu. Predmet ukrepa so usposabljanja in drugi načini teoretičnega oziroma praktičnega pridobivanja strokovnih znanj, ki se izvajajo v obliki tečajev, delavnic, predavanj, praktičnega prikaza na terenu, modulov ali programov ipd. (v nadaljnjem besedilu: usposabljanja).

(2)Predmet ukrepa niso usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov, kot tudi ne tista usposabljanja, ki so za isti namen že financirana iz drugih sredstev. 29. člen (upravičenci)

(1)Upravičenci do podpore so pravne ali fizične osebe, ki so gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki posamezniki ali nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji in so ob oddaji vloge registrirani za dejavnost gojenja vodnih organizmov ter sodijo v kategorijo MSP.

(2)Udeleženec usposabljanja je lahko oseba, ki ima sklenjeno delovno ali pogodbeno razmerje pri delodajalcu iz prejšnjega odstavka. 30. člen (upravičeni stroški)

(1)Upravičeni stroški so stroški kotizacije za usposabljanja.

(2)Podrobnejši upravičeni stroški se določijo v javnem razpisu.

člen (neupravičeni stroški in operacije) Poleg neupravičenih stroškov in operacij iz
člena te uredbe se podpora ne dodeli za:
potne stroške udeležencev;
povračila stroškov prehrane za udeležence;
nočitve udeležencev;
stroške za usposabljanja, ki so kot nujna predpisana s predpisi Unije ali predpisi Republike Slovenije;
stroške za usposabljanja za udeležence, ki so prejeli oziroma so v postopku pridobivanja podpore iz drugih nacionalnih sredstev ali sredstev Unije za isto vsebino za obdobje, določeno v razpisni dokumentaciji in
stroške tekočega poslovanja, vključno s stroški poslovanja in najema, ter stroške usposabljanj, katerih izvajanje se je začelo pred izdajo odločbe o odobritvi sredstev.
člen (pogoji za pridobitev podpore)

(1)Pogoji za pridobitev podpore so:

posamezna vloga se lahko nanaša na eno usposabljanje, na katero vlagatelj lahko prijavi več zaposlenih;
posamezna vloga vključuje informacije o številu ohranjenih delovnih mest in številu novo ustvarjenih delovnih mest zaradi pridobitve podpore iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v koledarskem letu, v katerem bo potekalo usposabljanje. Število delovnih mest mora biti izraženo v EPDČ in
do datuma oddaje vloge vlagatelj ne sme prejeti nobenih javnih sredstev Republike Slovenije ali sredstev Unije za isti namen in vsebino usposabljanja na področju akvakulture v svojem podjetju.

(2)Podrobnejši pogoji za dodelitev podpore se določijo v javnem razpisu. 33. člen (priloge k vlogi na javni razpis)

dokazilo o registraciji vzreje vodnih organizmov;
izpolnjen obrazec glede izbire usposabljanja;
seznam oseb, ki se bodo usposabljanja udeležile;
podpisana izjava, s katero vlagatelj potrjuje, da ni storil kaznivega dejanja iz 332.,
in
člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16).

(2)Priloge k vlogi na javni razpis se podrobneje določijo v javnem razpisu. 34. člen (merila za ocenjevanje vlog)

(1)Merila za ocenjevanje vlog so:

ekonomski vidik: ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest;
ekološki vidik: vključenost ekoloških vsebin;
socialni vidik: – vključenost vsebin s področja varstva pri delu ter socialne vključenosti in – število zaposlenih, vključenih v usposabljanje.

(2)Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka tega člena in točkovnik za ocenjevanje vlog se določijo v javnem razpisu. 35. člen (pogoji ob vložitvi zadnjega zahtevka za povračilo sredstev)

(1)Vsa usposabljanja morajo biti zaključena pred vložitvijo zahtevka za povračilo sredstev. Zahtevek za povračilo sredstev mora biti vložen najpozneje do 31. marca v letu, ki sledi letu, v katerem so potekala usposabljanja.

(2)Upravičencu se sredstva izplačajo na podlagi zahtevka za povračilo sredstev, kateremu je upravičenec dolžan priložiti poročilo o usposabljanjih, podatke o osebah s podpisi udeležencev, ki so se navedenega usposabljanja udeležili, ter dokazila o udeležbi na usposabljanju (fotografije, računi in dokazila o njihovem plačilu).

(3)Podrobnejši pogoji se določijo v javnem razpisu. 36. člen (obveznosti upravičenca med izvajanjem operacije in po zadnjem izplačilu sredstev)

(1)V času izvajanja operacije in še pet let po zadnjem izplačilu sredstev upravičenec ne sme biti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje iz 332.,

in
člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16).

(2)Upravičenec mora doseči takšno število ohranjenih oziroma ustvarjenih delovnih mest v EPDČ zaradi pridobitve podpore iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v koledarskem letu, v katerem je potekalo usposabljanje, kot ga je navedel v vlogi.

(3)Upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz prejšnjega odstavka poročati ARSKTRP v skladu s

členom te uredbe do
marca koledarskega leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem se je usposabljanje končalo.

(4)Upravičenec vodi ločeno knjigovodstvo ali ločeno knjigovodsko kodo v skladu z enajstim odstavkom

člena te uredbe od začetka izvajanja operacije do končnega izplačila sredstev, ko pošlje knjigovodske podatke ARSKTRP.
člen (neizpolnitev ali kršitev obveznosti)

(1)Upravičenec, ki krši obveznosti iz prvega odstavka prejšnjega člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva.

(2)Upravičenec, ki krši obveznosti iz drugega odstavka prejšnjega člena, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

vsa izplačana sredstva, če ne ohrani delovnih mest v EPDČ, kot jih je predvidel v vlogi;
20 odstotkov vseh izplačanih sredstev, če izpolni 25 ali manj odstotkov ustvarjenega delovnega mesta v EPDČ, predvidenega v vlogi;
50 odstotkov vseh izplačanih sredstev, če izpolni 50 ali manj odstotkov ustvarjenega delovnega mesta v EPDČ, predvidenega v vlogi.
člen (finančne določbe)

(1)Stopnja javne podpore je 50 odstotkov skupnih upravičenih odhodkov za operacijo.

(2)Najnižji znesek javne podpore je 240 eurov na posamezno vlogo, najvišja možna višina na posamezno vlogo je 10.000 eurov.

(3)Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova tega ukrepa pridobi največ do 30.000 eurov podpore.

(4)Do podpore so upravičene operacije, katerih vloge so popolne in vsebinsko ustrezne ter so v skladu z določbami od 26. do 33. člena te uredbe.

(5)Sofinancirajo se operacije, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in na podlagi ocene presežejo minimalni prag točk, in sicer glede na doseženo število točk do porabe sredstev, razpisanih na podlagi tega ukrepa.

(6)Upravičencu se sredstva izplačajo na podlagi odobrenega zahtevka za povračilo sredstev v skladu s 110. členom te uredbe. Upravičenec lahko na posamezno vlogo za podporo iz tega ukrepa vloži največ tri zahtevke za povračilo sredstev. Za usposabljanja, katerih priznana vrednost je manjša od 2.000 eurov, se lahko vloži le en zahtevek.

(7)Sredstva, namenjena za izvajanje tega ukrepa, se zagotovijo iz sredstev Unije v višini 75 odstotkov in iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov. V. UKREP PREHOD NA SISTEM ZA OKOLJSKO RAVNANJE IN PRESOJO TER EKOLOŠKA AKVAKULTURA

člen (predmet podpore) Predmet podpore je izvajanje operacij, katerih predmet so nadomestila, ki so namenjena spodbujanju preusmeritve iz konvencionalne akvakulture v ekološko v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 z dne
junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne
2007, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne
maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne
2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 834/2007/ES) in Uredbo Komisije (ES) št. 710/2009 z dne
avgusta 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z določitvijo podrobnih pravil o ekološkem gojenju živali iz ribogojstva in ekološki pridelavi morskih alg (UL L št. 204 z dne
2009, str. 15).
člen (upravičenci) Upravičenci do nadomestila so pravne ali fizične osebe, ki so gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki posamezniki ali nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji in so ob oddaji vloge registrirani za dejavnost gojenja vodnih organizmov ter spadajo v kategorijo MSP.
člen (upravičenost do nadomestila)

(1)Vlagatelj je upravičen do nadomestila le za čas od dneva začetka vstopa v shemo preusmeritve v ekološko akvakulturo, ki ga dokazuje s pogodbo za preusmeritev, sklenjeno s pooblaščeno organizacijo za opravljanje ekološkega nadzora v Republiki Sloveniji, do datuma registracije ekološke akvakulture pri tej organizaciji.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je vlagatelj upravičen do nadomestila za največ tri leta v obdobju preusmeritve.

(3)Vlagatelj je upravičen do nadomestila, če je vstopil v shemo preusmeritve v ekološko akvakulturo po 1. januarju 2014.

(4)Če so bila vlagatelju v tistem letu za ekološko akvakulturo že dodeljena sredstva Unije ali Republike Slovenije za nadomestilo zaradi preusmeritve v ekološko akvakulturo, do sredstev iz tega ukrepa ni upravičen.

(5)Upravičenec mora pri predložitvi zadnjega zahtevka za povračilo predložiti listino o udeležbi na najmanj štiri urnem usposabljanju o ekološki proizvodnji. 42. člen (pogoji za pridobitev nadomestila)

(1)Pogoji za pridobitev nadomestila so:

obrat akvakulture je vpisan v CRA in ima gojitev prijavljeno pri UVHVVR;
iz CRA so razvidni podatki o staležu in proizvodnji akvakulture najmanj od leta 2014 oziroma začetka proizvodnje, če se je ta začela po tem letu;
vlagatelj je imetnik vodne pravice za neposredno rabo vode za gojitev vodnih organizmov;
vlagatelj ima pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje ali pravnomočno gradbeno dovoljenje v primeru novogradenj. Če gre za graditev objektov za namen opravljanja dejavnosti akvakulture, mora biti objekt grajen skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
za plavajoče objekte na morju in celinskih vodah dovoljenji iz prejšnje točke nista potrebni. Plavajoči objekti morajo biti postavljeni v skladu s pogoji, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe oziroma vodnega dovoljenja;
poslovni načrt, s katerim vlagatelj izkaže na letni ravni spremembo proizvodnje in finančni učinek prehoda na ekološko akvakulturo. Ekonomska upravičenost se preverja z interno stopnjo donosnosti, ki mora biti pozitivna. Poslovni načrt mora biti izdelan za ekonomsko dobo operacije, ki ne sme biti krajša od petih let po zaključku operacije;
obseg dejavnosti akvakulture mora biti vsaj v višini 0,5 EPDČ, kar mora biti razvidno iz podatkov poslovnega načrta in
podpisana izjava, s katero vlagatelj izjavlja, da ni storil kaznivega dejanja iz 332.,
in
člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16).

(2)Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev se določijo v javnem razpisu. 43. člen (merila za ocenjevanje vlog)

(1)Merili za ocenjevanje vlog sta:

obseg ekološke proizvodnje in
povečanje prihodka.

(2)Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog se določijo v javnem razpisu. 44. člen (izračun nadomestila)

(1)Nadomestilo za preusmeritev v ekološko akvakulturo se izračunava na podlagi izgube prihodka, nastalega zaradi prehoda iz konvencionalne akvakulture na ekološko, zaradi:

izgube prihodka, ki je posledica manjše naseljenosti vodnih organizmov in s tem manjše letne proizvodnje;
večjih stroškov zaradi uporabe dražje hrane in
dodatnih ukrepov, zahtevanih pri posamezni ekološki akvakulturi.

(2)Vlagatelj je upravičen do nadomestila na podlagi zneska za posamezno vrsto akvakulture, izračunanega na podlagi vzrejne kapacitete, ki določa višino letne proizvodnje pri posamezni obliki konvencionalne in predvidene manjše proizvodnje zaradi zahtevanih pogojev pri posamezni ekološki akvakulturi. Nadomestilo se izračuna pri:

hladnovodni akvakulturi na dovoljeni odvzem vode v litrih na sekundo, ki izhaja iz vodne pravice za neposredno rabo vode za gojenje vodnih organizmov;
toplovodni akvakulturi na podlagi gojitvene površine na hektar, ki izhaja iz vodne pravice za neposredno rabo vode za gojenje vodnih organizmov;
gojenju vodnih organizmov v kletkah na podlagi dejanske prostornine kletk za gojenje v m³, ki izhaja iz vodne pravice za neposredno rabo vode za gojenje morskih organizmov, in načrta postavitve kletk, ki ga predloži vlagatelj, in
gojenju mehkužcev na podlagi vzrejne površine v hektarih, ki izhaja iz vodne pravice za neposredno rabo vode za gojenje morskih organizmov.

(3)Posameznemu vlagatelju se za izgubo prihodka prizna nadomestilo v višini do 50 odstotkov.

(4)Vlagatelju, ki izpolnjuje vse pogoje od

do
člena te uredbe, se izplača nadomestilo za vsak dan obdobja od dneva začetka vstopa v shemo preusmeritve v ekološko akvakulturo do datuma registracije ekološke akvakulture.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek se nadomestilo lahko izplača za največ 1.095 dni.

(6)Podrobnejši izračun nadomestila za prehod iz klasične akvakulture v ekološko akvakulturo se določi v javnem razpisu. 45. člen (obveznosti upravičenca po zadnjem izplačilu)

(1)V času preusmeritve in še pet let po vstopu v shemo ekološke akvakulture upravičenec ne sme biti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje iz 332.,

in
člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16).

(2)Upravičenec do nadomestila mora še vsaj pet let po vstopu v shemo ekološke akvakulture izpolnjevati zahteve ekološke proizvodnje.

(3)Upravičenec mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 113. člena te uredbe najpozneje v drugem koledarskem letu po datumu zadnjega izplačila sredstev izpolniti vsaj 80 odstotkov vrednosti kazalnika rezultata načrtovanega v poslovnem načrtu. Kazalnik rezultata je sprememba obsega ekološke proizvodnje akvakulture v tonah.

(4)Upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz prejšnjega odstavka na ARSKTRP poročati za naslednja tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev. Poročilo iz

člena te uredbe pošlje do
marca tekočega koledarskega leta za preteklo koledarsko leto, in sicer se prvič poroča
marca drugega koledarskega leta za prvo koledarsko leto na obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.

(5)Upravičenec vodi ločeno knjigovodstvo ali ločeno knjigovodsko kodo v skladu z enajstim odstavkom

člena te uredbe od začetka izvajanja operacije in še pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev ter vsako leto do
marca pošlje ARSKTRP knjigovodske podatke.
člen (neizpolnitev ali kršitev obveznosti)

(1)Upravičenec, ki krši obveznosti iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva.

(2)Če upravičenec v predpisanem roku ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka prejšnjega člena, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

20 odstotkov vseh izplačanih sredstev, če izpolni do 60 odstotkov vrednosti kazalnika rezultata, načrtovanega v poslovnem načrtu;
50 odstotkov vseh izplačanih sredstev, če izpolni do 50 odstotkov vrednosti kazalnika rezultata, načrtovanega v poslovnem načrtu;
vsa izplačana sredstva, če izpolni do 40 odstotkov vrednosti kazalnika rezultata, načrtovanega v poslovnem načrtu.
člen (finančne določbe)

(1)Stopnja javne podpore je 50 odstotkov skupnih upravičenih sredstev za operacijo .

(2)Do nadomestila so upravičene operacije, katerih vloge so popolne in vsebinsko ustrezne ter so v skladu z določbami od 39. do 42. člena te uredbe.

(3)Upravičencu se sredstva izplačajo na podlagi odobrenega zahtevka za povračilo sredstev v skladu s 110. členom te uredbe.

(4)Sredstva za izvajanje tega ukrepa se zagotovijo iz sredstev Unije v višini 75 odstotkov in iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov. VI. UKREP AKVAKULTURA, KI ZAGOTAVLJA OKOLJSKE STORITVE

člen (predmet podpore) Predmet podpore je izplačevanje nadomestil za izvajanje operacij, ki so namenjene spodbudam za okoljske storitve, ki jih lahko zagotavlja akvakultura, in sicer za metode akvakulture, ki so združljive s posebnimi okoljskimi potrebami in za katere veljajo posebne zahteve za upravljanje, ki izhajajo iz določitve Natura območij v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne
maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne
1992, str. 7), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne
maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne
2013, str. 193), in Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L št. 20 z dne
2010, str. 7), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne
maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne
2013, str. 193). Posebne okoljske potrebe, za katere veljajo posebne zahteve za upravljanje, so določene v Programu upravljanja območij NATURA 2000, sprejetega s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne
2015, spremenjenega s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne
2015 ter dopolnjenega in spremenjenega s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne
2016 (v nadaljnjem besedilu: Program upravljanja območij NATURA 2000).
člen (upravičenci) Upravičenci do nadomestila so pravne ali fizične osebe, ki so gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki posamezniki ali nosilci dopolnilne dejavnosti v Republiki Sloveniji in imajo ob oddaji vloge registrirano dejavnost gojenja vodnih organizmov ter spadajo v kategorijo MSP.
člen (upravičeni stroški)

(1)Upravičeni strošek operacije je izpad prihodka iz dejavnosti akvakulture zaradi izvajanja omejitev ali ukrepov na obratu akvakulture, ki izhajajo iz Programa upravljanja območij NATURA 2000, v primeru: – omejitve ali prepovedi krmljenja; – omejitve ali prepovedi gnojenja in – posebnih zahtev pri postavitvi naprav za gojenje mehkužcev, zaradi česar se povečajo stroški oziroma zmanjša letna proizvodnja.

(2)Vlagatelj je upravičen do nadomestila le za operacije, ki so nastale po izdaji odločbe o odobritvi sredstev.

(3)Če so bila vlagatelju v letu iz prejšnjega odstavka za posamezne okoljske storitve že dodeljena sredstva Unije ali Republike Slovenije, do sredstev iz tega ukrepa ni upravičen. 51. člen (neupravičeni stroški in operacije)

(1)Poleg neupravičenih stroškov in operacij iz 105. člena te uredbe se nadomestilo ne dodeli za: – nakup nepremičnin; – stroške amortizacije; – nakup nepozidanih ali pozidanih zemljišč, propadajočih lokacij ali nekdanjih industrijskih lokacij, ki vključujejo stavbe.

(2)Z javnim razpisom se lahko neupravičeni stroški podrobneje določijo. 52. člen (pogoji za pridobitev nadomestila)

(1)Pogoji za pridobitev nadomestila so:

obrat akvakulture je vpisan v CRA in ima gojitev prijavljeno pri UVHVVR;
iz CRA so razvidni podatki o staležu in proizvodnji akvakulture najmanj od leta 2014 oziroma od začetka proizvodnje, če se je ta začela po tem letu;
vlagatelj je imetnik vodne pravice za neposredno rabo vode za gojitev vodnih organizmov;
vlagatelj s strani Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in za območje Natura Julijci tudi s strani Javnega zavoda Triglavski narodni park pridobi in predloži mnenje, ki vključuje seznam ukrepov, predvidenih v Programu upravljanja območij NATURA 2000, ki se zahtevajo na določenem obratu akvakulture;
vlagatelj vodi ločeno knjigovodstvo ali ločeno knjigovodsko kodo v skladu z enajstim odstavkom
člena te uredbe od začetka izvajanja operacije do končnega izplačila sredstev, ko pošlje knjigovodske podatke ARSKTRP in
podpisana izjava, s katero vlagatelj izjavlja, da ni storil kaznivega dejanja iz 332.,
in
člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16).

(2)Podrobnejši pogoji za dodelitev nadomestila se določijo v javnem razpisu. 53. člen (merila za ocenjevanje vlog)

(1)Merili za ocenjevanje vlog sta:

površina v NATURA 2000 območju;
količina proizvodnje.

(2)Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog se določijo v javnem razpisu. 54. člen (izračun nadomestila za izpad prihodka na Natura območjih)

(1)Nadomestilo iz

člena te uredbe za izpad prihodka na Natura območjih se izračuna zaradi:
izgube prihodka zaradi omejitve ali prepovedi krmljenja vodnih organizmov in s tem zmanjšanja letne proizvodnje;
izgube prihodka zaradi omejitve ali prepovedi gnojenja ribnikov za gojitev toplovodnih vrst in s tem manjše letne proizvodnje in
prepovedi plašenja plenilcev iz narave, ki je upravičljiv strošek le, če ima obrat akvakulture površino večjo kot dva hektarja.

(2)Nadomestilo iz 50. člena te uredbe za izpad prihodka na Natura območjih se pri gojenju mehkužcev izračuna zaradi posebnih zahtev pri postavitvi naprav za gojenje mehkužcev, zaradi česar se povečajo stroški proizvodnje oziroma se zmanjša letna proizvodnja.

(3)Vlagatelj je upravičen do nadomestila na podlagi pavšalnega zneska za posamezno vrsto akvakulture glede na vzrejne zmogljivosti, ki odrejajo višino oziroma razliko med letno proizvodnjo pri posamezni obliki klasične akvakulture in manjšo proizvodnjo zaradi zahtevanih ukrepov, ki izhajajo iz Programa upravljanja območij NATURA 2000.

(4)Nadomestilo se izračuna na podlagi gojitvene površine na hektar, ki izhaja iz vodne pravice za neposredno rabo vode za gojenje vodnih organizmov.

(5)Vlagatelju se prizna izguba prihodka v nadomestilu do 100 odstotkov.

(6)Vlagatelju, ki izpolnjuje vse pogoje od

do
člena te uredbe, se nadomestilo izplača za obdobje enega leta.

(7)Podrobnejši izračun za izpad prihodka se določi v javnem razpisu.

člen (obveznosti upravičenca ob predložitvi zadnjega zahtevka za povračilo sredstev) Upravičenec mora ob predložitvi zadnjega zahtevka za povračilo sredstev predložiti poročilo o uresničevanju obveznosti iz
člena te uredbe.
člen (obveznosti upravičenca po izplačilu nadomestila) V času izvajanja operacije in še pet let po zadnjem izplačilu sredstev upravičenec ne sme biti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje iz 332.,
in
člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16).
člen (neizpolnitev ali kršitev obveznosti) Upravičenec, ki krši obveznosti iz prejšnjega člena, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva.
člen (finančne določbe)

(1)Stopnja javne podpore je 100 odstotkov skupnih upravičenih odhodkov za operacijo .

(2)Do nadomestila so upravičene operacije, katerih vloge so popolne in vsebinsko ustrezne ter so v skladu z določbami od 48. do 52. člena te uredbe.

(3)Upravičencu se sredstva izplačajo na podlagi odobrenega zahtevka za povračilo v skladu s 110. členom te uredbe.

(4)Sredstva, namenjena za izvajanje tega ukrepa, se zagotovijo iz sredstev Unije v višini 75 odstotkov in iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov. VII. UKREPI V ZVEZI Z JAVNIM ZDRAVJEM 59. člen (predmet podpore)

(1)Predmet podpore je izplačevanje nadomestil za izvajanje operacij v primeru okuženosti mehkužcev zaradi širjenja planktona, ki proizvaja toksine oziroma biotoksine, strupene za ljudi, zaradi česar je podana začasna prepoved dajanja mehkužcev v promet (v nadaljnjem besedilu: prepoved prometa z mehkužci).

(2)Za operacije iz tega ukrepa velja, da je vloga za dodelitev sredstev hkrati že zahtevek za povračilo sredstev.

člen (upravičenci) Upravičenci do nadomestila so pravne ali fizične osebe, ki so gospodarske družbe, zadruge ali samostojni podjetniki posamezniki in imajo ob oddaji vloge v Republiki Sloveniji registrirano dejavnost gojenja vodnih organizmov ter spadajo v kategorijo MSP.
člen (upravičenost do nadomestila)

(1)Do nadomestila je upravičen vlagatelj, ki je opravljal dejavnost gojenja mehkužcev in prometa z njimi na območju akvakulture oziroma gojitveni parceli, za katero je bila izdana prepoved prometa z mehkužci. Vlagatelj je to dejavnost na tej parceli opravljal najmanj dvanajst mesecev pred prepovedjo prometa z mehkužci.

(2)Vlagatelj je upravičen do nadomestila: – če traja prepoved prometa z mehkužci več kot štiri zaporedne mesece ali – če izguba zaradi začasne prepovedi prometa z mehkužci presega 25 odstotkov letnega prometa vlagatelja, izračunanega na podlagi povprečnega prometa vlagatelja v treh koledarskih letih pred letom, v katerem je bil prepovedan promet z njimi, če je bila skupna prepoved prometa z mehkužci daljša od štirih mesecev.

(3)Čas prepovedi prometa z mehkužci se računa vključno od datuma, ki je določen v odločbi o prepovedi prometa z mehkužci, ki jo izda UVHVVR, do datuma, ki je določen v odločbi o odpravi prepovedi prometa z mehkužci, ki jo izda isti organ.

(4)Obdobje upravičenosti je od

januarja 2014 do
decembra 2023.

(5)Posamezen vlagatelj lahko v obdobju 2014–2020 odda več vlog, pri čemer se nadomestilo izračuna za celotno obdobje upravičenosti, izplača pa se samo za skupno največ dvanajst mesecev prepovedi prometa z mehkužci.

(6)Če so bila vlagatelju v posameznem letu za določeno proizvodnjo mehkužcev že dodeljena sredstva Unije ali Republike Slovenije za nadomestilo zaradi prepovedi prometa z mehkužci, do sredstev iz tega ukrepa ni upravičen. 62. člen (pogoji za pridobitev nadomestila)

(1)Pogoji za pridobitev nadomestila so:

obrat akvakulture je vpisan v CRA in ima gojitev mehkužcev prijavljeno pri UVHVVR;
iz CRA so razvidni vlagateljevi podatki o staležu in proizvodnji akvakulture od leta 2014 oziroma od začetka proizvodnje, če se je ta začela po tem letu;
vlagatelj je imetnik vodne pravice za neposredno rabo vode za gojitev morskih organizmov za posamezno gojitveno parcelo;
vlagatelj vodi knjigovodstvo v skladu z enajstim odstavkom
člena te uredbe in
podpisana izjava, s katero vlagatelj potrjuje, da ni storil kaznivega dejanja iz 332.,
in
člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16).

(2)Podrobnejši pogoji za dodelitev nadomestila so določeni v javnem razpisu. 63. člen (merila za ocenjevanje vlog)

(1)Merili za ocenjevanje vlog sta:

vzrejna površina;
količina proizvodnje v letu pred prepovedjo prodaje.

(2)Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog se določijo v javnem razpisu. 64. člen (izračun nadomestila)

(1)Nadomestilo zaradi prepovedi prometa z mehkužci se izračuna z upoštevanjem: – dejanskih izgub mehkužcev na obratu akvakulture v času dolgotrajne prepovedi prometa z njimi; – nižjih prodajnih vrednosti mehkužcev, če so v času prepovedi prometa z njimi dosegli čezmerno velikost za prodajo v ribarnicah in so bili primerni le za predelavo, zaradi česar se doseže nižja prodajna vrednost; – nižjih prodajnih vrednosti mehkužcev na trgu v času prenehanja prepovedi trgovanja z njimi v primerjavi z višjimi prodajnimi vrednostmi v obdobju prepovedi prometa z njimi in – finančnih stroškov glede posameznih opravil, povezanih z gojenjem mehkužcev v času prepovedi prometa z njimi.

(2)Vlagatelju se prizna nadomestilo v višini do 50 odstotkov zneska, izračunanega na podlagi statistične prodajne cene mehkužcev in pričakovane letne proizvodnje mehkužcev na hektar.

(3)Določena pričakovana letna proizvodnja za slovenska območja gojenja mehkužcev, na podlagi katerih se plačuje tudi vodno nadomestilo za gospodarsko rabo vode za gojitev morskih organizmov, je 25.000 kg mehkužcev na hektar. Statistična prodajna cena se izračuna na podlagi proizvodne cene mehkužcev pri gojiteljih.

(4)Vlagatelju, ki izpolnjuje vse pogoje iz

člena te uredbe, se izplača nadomestilo za prepoved prometa z mehkužci:
za vsak dan neprekinjene prepovedi prometa, če je prepoved trajala neprekinjeno več kot štiri mesece, ali
za vsak dan prepovedi prometa z mehkužci v letu, v katerem je imel izgubo, večjo od 25 odstotkov letnega prometa, izračunanega na podlagi povprečnega prometa podjetja v preteklih treh letih v primeru, če je bila skupna prepoved prometa z mehkužci v tem letu daljša od štirih mesecev.

(5)Na podlagi metodologije iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se vlagatelju, ki izpolnjuje vse pogoje iz

člena te uredbe, za vsak dan neprekinjene prepovedi prometa z mehkužci izračuna in izplača nadomestilo do določenega zneska v eurih na hektar gojitvene površine.
člen (obveznosti upravičenca po izplačilu nadomestila) V času izvajanja operacije in še pet let po zadnjem izplačilu sredstev upravičenec ne sme biti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje iz 332.,
in
člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16).
člen (neizpolnitev ali kršitev obveznosti) Upravičenec, ki krši obveznosti iz prejšnjega člena, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva.
člen (finančne določbe)

(1)Stopnja javne podpore je 100 odstotkov skupnih upravičenih odhodkov za operacijo .

(2)Do nadomestila so upravičene operacije, katerih vloge so popolne in vsebinsko ustrezne ter so v skladu z določbami od 59. do 62. člena te uredbe.

(3)Upravičencu se sredstva izplačajo na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev.

(4)Sredstva, namenjena za izvajanje tega ukrepa, se zagotovijo iz sredstev Unije v višini 75 odstotkov in iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov. VIII. UKREP PRODUKTIVNE NALOŽBE V KLASIČNO AKVAKULTURO

člen (predmet podpore) Predmet podpore je izvajanje operacij, katerih predmet so naložbe v obrate klasične akvakulture, ki sledijo vsaj enemu od teh ciljev:
produktivne naložbe v klasično akvakulturo;
diverzifikacija proizvodnje akvakulture in gojenih vrst;
posodobitev objektov akvakulture, vključno z izboljšanjem delovnih in varnostnih razmer delavcev v akvakulturi;
izboljšave in posodobitve, povezane z zdravjem in dobrim počutjem živali, vključno z nakupom opreme, namenjene zaščiti objektov akvakulture pred plenilci v naravi;
naložbe v izboljšanje kakovosti ali v dodano vrednost proizvodov iz akvakulture;
naložbe v obnovo obstoječih ribnikov ali lagun akvakulture z odstranjevanjem blata ali naložbami za preprečevanje nalaganja blata ali
diverzifikacija prihodka podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, z razvojem dopolnilnih dejavnosti, kot so: – turistično trnkarjenje oziroma komercialni športni ribolov, – okoljske storitve akvakulture, – izobraževalne dejavnosti na področju akvakulture.
člen (upravičenci) Upravičenci do podpore so pravne ali fizične osebe, ki so gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki posamezniki ali nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji in imajo ob oddaji vloge v Republiki Sloveniji registrirano dejavnost gojenja vodnih organizmov ter spadajo v kategorijo MSP.
člen (upravičeni stroški)

(1)Upravičeni stroški so:

stroški novogradnje ali obnove nepremičnin, gospodarskih poslopij ter drugih zgradb in objektov, vezanih in potrebnih za izvajanje dejavnosti akvakulture;
stroški nakupa opreme in naprav za proizvodnjo, nakupa pripadajoče računalniške programske in strojne opreme za računalniško vodenje proizvodnje akvakulture;
pri posameznih gradbenih in obrtniških delih upoštevani stroški nakupa gotovih elementov, prevoza in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (npr. stroški materiala, prevoza in opravljenih del itd.);
pri nakupu strojne in transportne opreme za prevoz vodnih organizmov stroški, povezani z vključitvijo opreme v proizvodni oziroma tehnološki proces, namenjen proizvodnji akvakulture;
stroški nakupa transportnih sredstev, ki so namenjena izključno za prevoz proizvodov iz akvakulture;
stroški nakupa delovnih plovil, ki se uporabljajo izključno v akvakulturi;
stroški nakupa nepozidanega zemljišča ali pozidanega zemljišča v vrednosti do deset odstotkov skupnih upravičenih stroškov operacije. Pri propadajočih lokacijah ali za nekdanje industrijske lokacije se ta odstotek poveča na 15 odstotkov;
stroški nakupa in postavitve zaščitnih mrež, nadstreškov ter drugih naprav za odganjanje plenilcev v naravi;
stroški nakupa in namestitve opreme za bogatenje vode s kisikom, za sterilizacijo vode, hlajenje oziroma ogrevanje vode;
splošni stroški, potrebni za izvedbo operacije, ki so neposredno povezani z izvajanjem operacije do skupne vrednosti, in sicer: – do 12 odstotkov od odobrene vrednosti operacije v višini do 50.000 eurov, – do osem odstotkov od odobrene vrednosti operacije v višini nad 50.000 eurov;
ne glede na prejšnjo točko je vlagatelj upravičen do največ 40.000 eurov splošnih stroškov za posamezno operacijo;
splošni stroški so: – honorarji projektantov, inženirjev in svetovalcev, ki so neposredno povezani s pridobivanjem gradbene dokumentacije za operacijo, ki pa ne smejo presegati treh odstotkov tistega dela naložbe, na katerega se nanaša operacija, – študije izvedljivosti in okoljska poročila, če se ta zahtevajo v okviru celovite presoje vplivov operacije na okolje, ki pa skupaj ne smejo presegati treh odstotkov celotne operacije oziroma vrednosti nad 20.000 eurov brez DDV, – stroški nadzora, kadar je ta potreben, ki pa ne smejo preseči 1,5 odstotka stroškov tistega dela operacije, nad katerim se izvaja nadzor, – splošni stroški, vezani na izdelavo vloge s poslovnim načrtom, vključno s študijo ekonomske upravičenosti in pripravo zahtevkov, ki so upravičljivi do 5.000 eurov brez DDV in – stroški informiranja ter obveščanja javnosti.

(2)Podrobnejši upravičeni stroški se določijo v javnem razpisu. 71. člen (neupravičeni stroški in operacije)

(1)Poleg neupravičenih stroškov in operacij iz

člena te uredbe se podpora ne dodeli za:
stroške amortizacije;
gojenje gensko spremenjenih organizmov;
operacije akvakulture na zaščitenih morskih območjih, če se z okoljsko presojo ugotovi, da bi operacija zelo škodljivo vplivala na okolje, česar ni mogoče ustrezno omiliti;
operacije, katerih predmet so naložbe na ravni trgovine, razen naložbe v prodajalne znotraj objektov akvakulture za prodajo vodnih organizmov iz lastne vzreje s pripadajočo opremo;
operacije, katerih predmet so naložbe v ribiška plovila iz
točke prvega odstavka
člena Uredbe 1380/2013/EU;
operacije, katerih predmet so naložbe v mesta za iztovor proizvodov iz marikulture;
operacije, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom ali za ukrepe za promocijo proizvodov iz akvakulture;
naložbe v zdravje živali z vidika izkoreninjenja kužnih bolezni;
operacije, ki ne dosegajo najnižjega zneska dodeljene podpore 3.500 eurov na posamezno naložbo.

(2)Z javnim razpisom se lahko neupravičeni stroški podrobneje določijo. 72. člen (pogoji za pridobitev podpore)

(1)Pogoji za pridobitev podpore so:

obrat akvakulture, ki je predmet naložbe, je vpisan v CRA, ki ga vodi UVHVVR, razen novogradenj, ki se morajo vpisati v register pred zaključkom naložbe;
iz CRA so razvidni podatki vlagatelja o staležu in proizvodnji akvakulture najmanj od leta 2014 oziroma od začetka proizvodnje, če se je ta začela po tem letu;
vlagatelj je imetnik vodne pravice za obrat akvakulture, ki je predmet naložbe po predpisih, ki urejajo področje voda;
vlagatelj ima pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje ali pravnomočno gradbeno dovoljenje v primeru novogradenj;
za plavajoče objekte na morju in celinskih vodah dovoljenji iz prejšnje alineje nista potrebni. Plavajoči objekti morajo biti postavljeni v skladu s pogoji, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe oziroma vodnega dovoljenja;
obrat akvakulture, ki je predmet naložbe, ima status odobrenega obrata pri UVHVVR, razen novogradenj, za katere se pridobi status odobrenega obrata pred zaključkom naložbe;
poslovni načrt, s katerim vlagatelj izkaže ekonomsko upravičenost operacije. Ekonomska upravičenost se preverja z interno stopnjo donosnosti, ki mora biti pozitivna. Vlagatelj na vlogi kot izhodiščno stanje prikaže skupno število zaposlenih v EPDČ v zadnjem koledarskem letu, za katerega so bili poslani podatki AJPES, ter pričakovano skupno število zaposlenih, ki jih razdeli na ohranjena in novo ustvarjena delovna mesta zaradi pridobitve podpore iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Če skupna vrednost operacije znaša 500.000 eurov ali več, mora vlagatelj ustvariti najmanj en EPDČ. Poslovni načrt mora biti izdelan za ekonomsko dobo operacije, ki v nobenem primeru ne sme biti krajša od petih let po zaključku operacije;
obseg dejavnosti akvakulture je najmanj v višini 0,5 EPDČ, kar je razvidno iz poslovnega načrta;
vlagatelj ohrani oziroma poveča število delovnih mest, izraženih v EPDČ, zaradi pridobljene podpore iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;
če naložba posega v okolje, je treba v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, vlogi na javni razpis priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje na okolje ni potreben;
vlagatelj, ki se začne ukvarjati z dejavnostjo akvakulture, v primeru kadar znesek naložbe presega 50.000 eurov, predloži študijo izvedljivosti, ki zajema tudi presojo vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo presojo vplivov na okolje;
vlagatelj, ki izvaja naložbo na varovanem območju, vlogi priloži presojo vpliva naložbe na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo presojo vplivov na okolje, oziroma sklep, da postopek presoje na okolje ni potreben;
obrat akvakulture za vzrejo hladnovodnih vrst rib, ki je predmet naložbe, ima zagotovljeno najmanj fizikalno čiščenje vode ali usedalni bazen, oziroma je tako čiščenje vode v naložbi predvideno;
obrat akvakulture, iz katerega se ribe lovijo ob istočasnem praznjenju, ki je predmet naložbe, ima izlovno jamo oziroma izlovni bazen, iz katerega ribe med praznjenjem ne morejo uhajati v odprte vode, oziroma mora biti to z naložbo predvideno;
obrat akvakulture za vzrejo hladnovodnih vrst rib oziroma kletke za vzrejo morskih vrst rib ima zagotovljeno zaščito pred plenilci iz narave oziroma je ta predvidena v okviru naložbe;
če gre za naložbe v vzrejo tujerodnih vrst rib, vlagatelj priloži ustrezno dovoljenje za njihovo vzrejo;
vlagatelj, ki izvaja naložbo v obnovo obstoječih ribnikov ali lagun akvakulture, ima pridobljeno strokovno mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije glede časa in načina obnove ribnikov in ravnanja z ujetimi ribami, v primeru odstranjevanja blata pa priloži tudi ustrezno dovoljenje pristojnega organa za odvoz blata na drugo lokacijo;
v primeru naložbe v diverzifikacijo prihodka podjetja, ki se ukvarja z akvakulturo, z razvojem dopolnilnih dejavnosti se podpora dodeli le vlagateljem, ki se ukvarjajo z akvakulturo, če so dopolnilne dejavnosti povezane z osnovnim poslovanjem podjetja na področju akvakulture, kot so turistično trnkarjenje, okoljske storitve akvakulture ali izobraževalne dejavnosti na področju akvakulture;
če vlagatelj izvaja naložbe v opremo ali infrastrukturo, ki zagotavljajo skladnost z zahtevami glede okolja, zdravja ljudi ali živali, higiene ali dobrega počutja živali v skladu s predpisi, ki urejajo ta področja, se lahko podpora dodeli do datuma, ko take zahteve postanejo zavezujoče za podjetja, ki se ukvarjajo z akvakulturo;
če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin, ki niso v njegovi lasti, morata biti izpolnjena naslednja pogoja: – vlagatelj ima overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj deset let po datumu ob oddaji vloge in – vlagatelj ima overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov k naložbi ter
če se naložba nanaša na posege v naravo, za katere je potrebna presoja sprejemljivosti posegov v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo področje ohranjanja narave, vlagatelj zagotovi, da se izvede presoja in pridobi naravovarstveno soglasje oziroma pozitivno mnenje v okviru posegov v naravo.

(2)Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora vlagatelj za nakup zemljišča izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

nakup zemljišča, ki je povezan z naložbami;
v primeru nakupa pozidanega ali nepozidanega zemljišča je naložba izvedena na zemljišču, ki je predmet nakupa;
priložena je pogodba o nakupu zemljišča ali odločba o odobritvi pravnega posla, če pogodba še ni bila sklenjena in
upravičen je strošek nakupa zemljišča do višine posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek nakupa nepozidanega zemljišča ne sme presegati desetih odstotkov skupnih upravičenih stroškov oziroma 15 odstotkov skupnih upravičenih stroškov v primeru propadajočih lokacij ali nekdanjih industrijskih lokacij v skladu z
členom Uredbe 1303/2013/EU.

(3)Podrobnejši pogoji za pridobitev podpore se določijo v javnem razpisu. 73. člen (priloge k vlogi na javni razpis)

(1)Obvezne priloge, ki jih vlagatelj priloži vlogi na javni razpis za podporo v naložbe klasične akvakulture in brez katerih se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja k dopolnitvi, so:

poslovni načrt;
opis stanja, fotografije, tloris tehnološke izboljšave objektov po naložbi in opis tehnoloških izboljšav, zamenjav opreme in inštalacij, kadar se operacija nanaša na ureditev objektov, za katere ni treba pridobiti upravnih dovoljenj;
PZI, kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere je treba pridobiti upravno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov;
tri primerljive ponudbe, ki ustrezajo zahtevam iz projektne dokumentacije za storitve, dobave in dela, katerih vrednost je višja od 3.000 eurov, pri tem da: – so ponudbe pridobljene od neodvisnih ponudnikov, – vlagatelj izbere najcenejšo ponudbo, – so ponudbe primerljive, ker je upravičenec vsem možnim ponudnikom poslal enako povpraševanje, v katerem je navedel minimalne pogoje, ki jih mora neki izdelek oziroma storitev izpolnjevati, da bo lahko izbrana. Če ponudba ne izpolnjuje minimalnih pogojev, ki jih mora neki izdelek oziroma storitev izpolnjevati, je vlagatelj ne sme izbrati;
podpisana izjava, s katero vlagatelj izjavi, da ni storil kaznivega dejanja iz 332.,
in
člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16).

(2)Ponudbe iz 4. točke prejšnjega odstavka ARSKTRP lahko dodatno preveri in skladno z ugotovitvijo omeji priznano vrednost operacije, če oceni, da so predvideni stroški za neko operacijo, glede na njeno vrednost, nerealni oziroma previsoki.

(3)Priloge k vlogi na javni razpis se podrobneje določijo v javnem razpisu. 74. člen (merila za ocenjevanje vlog)

(1)Merila za ocenjevanje vlog so:

socio-ekonomski vidik: – velikost podjetja, – povečanje števila polno zaposlenih oseb, – prihodek iz dejavnosti akvakulture in – povečanje obsega gojitve;
okoljski vidik: – okoljska sprejemljivost akvakulture za okolje in – zmanjšanje negativnega vpliva akvakulture na vode;
tehnološki vidik: – izboljšanje metod gojenja, – izboljšanje kakovosti in dodana vrednost proizvodov iz akvakulture in – razvoj dopolnilnih dejavnosti;
veterinarsko higienski vidik: – izboljšave povezane z zdravjem in dobrim počutjem rib in – zaščita pred plenilci iz narave;
varnostni vidik: zagotavljanje boljših delovnih pogojev in varnosti delavcev;
operacija ima jadransko-jonsko značko.

(2)Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog se določijo v javnem razpisu. 75. člen (pogoji ob vložitvi zadnjega zahtevka za povračilo sredstev)

(1)Operacija mora biti zaključena pred vložitvijo zadnjega zahtevka za povračilo sredstev. Zahtevkom se priloži ustrezna dokumentacija z dokazili o izvedenih dejavnostih. Kot zaključek operacije se glede na njeno vrsto štejejo:

pravnomočno uporabno dovoljenje in vključitev naložbe v uporabo, kadar gre za graditev objekta;
vključitev strojne ali transportne opreme v proizvodni proces, kadar gre za nakup opreme;
predložitev izjave o vključitvi naložbe v uporabo;
vpis v CRA pri naložbah v nove obrate akvakulture;
vpis v register odobrenih obratov akvakulture pri naložbah v nove obrate akvakulture;
vpis lastništva nepremičnine v zemljiško knjigo pri naložbi v nakup zemljišča.

(2)Podrobnejši pogoji se določijo v javnem razpisu. 76. člen (obveznosti upravičenca med izvajanjem operacije in od datuma končnega izplačila upravičencu)

(1)V času izvajanja operacije in še pet let po zadnjem izplačilu sredstev upravičenec ne sme biti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje iz 332.,

in
člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16).

(2)Upravičenec mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz

člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:
ohranjati delovna mesta zaradi pridobitve podpore iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, kot jih je vpisal v vlogo, še tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev. Število delovnih mest mora biti izraženo v EPDČ;
v koledarskem letu zadnjega izplačila sredstev doseči nova delovna mesta zaradi pridobitve podpore iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, kot jih je vpisal v vlogo, ki jih ohranja še tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev. Število delovnih mest mora biti izraženo v EPDČ;
tretje koledarsko leto po datumu zadnjega izplačila sredstev mora izpolniti vsaj 80 odstotkov vrednosti vsakega posameznega kazalnika rezultata, načrtovanega v poslovnem načrtu. Kazalniki rezultata so: – sprememba obsega proizvodnje akvakulture v tonah, – sprememba vrednosti proizvodnje akvakulture v tisočih eurih, – sprememba čistega dobička v tisočih eurih in – v primeru ekološke vzreje vodnih organizmov sprememba obsega ekološke proizvodnje akvakulture v tonah;
če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke iz naslova meril iz prve, tretje in četrte alineje
točke prvega odstavka
člena te uredbe, postanejo ta merila obveznosti upravičenca še pet let po zadnjem izplačilu sredstev.

(3)Upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz prejšnjega odstavka poročati ARSKTRP za naslednja tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev. Poročilo iz

člena te uredbe pošlje do
marca tekočega koledarskega leta za preteklo koledarsko leto, in sicer se prvič poroča
marca drugega koledarskega leta za prvo koledarsko leto na obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.

(4)Upravičenec mora voditi ločeno knjigovodstvo ali ločeno računovodsko kodo v skladu z enajstim odstavkom

člena te uredbe od začetka izvajanja operacije in še pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev ter knjigovodske podatke do
marca vsako leto poslati ARSKTRP.
člen (neizpolnitev ali kršitev obveznosti)

(1)Upravičenec, ki krši obveznosti iz prvega odstavka prejšnjega člena, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva.

(2)Če upravičenec v predpisanem roku ne izpolni obveznosti iz

in
točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:
vsa izplačana sredstva, če ne ohrani delovnih mest, zaradi pridobitve podpore iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, kot jih je navedel v vlogi. Število delovnih mest mora biti izraženo v EPDČ;
50 odstotkov vseh izplačanih sredstev, če izpolni manj kot 50 odstotkov ustvarjenih delovnih mest, kot jih je navedel v vlogi. Število delovnih mest mora biti izraženo v EPDČ.

(3)Če upravičenec v predpisanem roku ne izpolni obveznosti iz

točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:
20 odstotkov vseh izplačanih sredstev, če izpolni do 60 odstotkov vrednosti vsakega posameznega kazalnika rezultata, načrtovanega v poslovnem načrtu;
50 odstotkov vseh izplačanih sredstev, če izpolni do 50 odstotkov vrednosti vsakega posameznega kazalnika rezultata, načrtovanega v poslovnem načrtu,
vsa izplačana sredstva, če izpolni do 40 odstotkov vrednosti vsakega posameznega kazalnika rezultata, načrtovanega v poslovnem načrtu.

(4)Upravičenec, ki v predpisanem roku ne izpolni obveznosti iz

točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:
50 odstotkov izplačanih sredstev po prvi ugotovljeni kršitvi,
razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi po drugi ugotovljeni kršitvi.
člen (finančne določbe)

(1)Stopnja javne podpore je 50 odstotkov skupnih upravičenih odhodkov za operacijo.

(2)Najnižji znesek javne podpore je 3.500 eurov na posamezno vlogo. Najvišji znesek podpore je 500.000 eurov na posamezno vlogo.

(3)Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova tega ukrepa pridobi največ do 1.000.000 eurov podpore.

(4)Do podpore so upravičene operacije, katerih vloge so popolne in vsebinsko ustrezne ter so v skladu z določbami iz 68. do 73. člena te uredbe.

(5)Upravičencu se sredstva izplačajo na podlagi odobrenega zahtevka za povračilo sredstev v skladu s 110. členom te uredbe. Upravičenec lahko na posamezno vlogo za podporo za naložbe v klasično akvakulturo vloži največ štiri zahtevke za povračilo sredstev. Za operacije, katerih priznana vrednost je manjša od 20.000 eurov, se lahko vloži le en zahtevek.

(6)Sredstva, namenjena za izvajanje tega ukrepa, se zagotovijo iz sredstev Unije v višini 75 odstotkov in iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov. IX. UKREP PRODUKTIVNE NALOŽBE V OKOLJSKO AKVAKULTURO

člen (predmet podpore) Predmet podpore je izvajanje operacij, katerih predmet so naložbe v obrate akvakulture, ki sledijo vsaj enemu od teh ciljev:
naložbe v zmanjševanje negativnih ali povečevanje pozitivnih vplivov na okolje ter izboljšanje učinkovite rabe virov;
naložbe, ki bistveno zmanjšajo vpliv podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, na porabo in kakovost vode, zlasti z zmanjšanjem količine porabljene vode ali kemikalij, antibiotikov in drugih zdravil ali izboljšanjem kakovosti izhodne vode, vključno z uporabo večtrofičnih sistemov akvakulture ali
spodbujanje akvakulture v zaprtih sistemih, kjer se proizvodi iz akvakulture gojijo v zaprtih sistemih ponovnega kroženja, kar čim bolj zniža porabo vode.
člen (upravičenci) Upravičenci do podpore so pravne ali fizične osebe, ki so gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki posamezniki ali nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji in imajo ob oddaji vloge v Republiki Sloveniji registrirano dejavnost gojenja vodnih organizmov ter spadajo v kategorijo MSP.
člen (upravičeni stroški)

(1)Upravičeni stroški so:

stroški novogradnje ali obnove nepremičnin, gospodarskih poslopij ter drugih zgradb in objektov, vezanih in potrebnih za izvajanje dejavnosti akvakulture;
nakup opreme in naprav za proizvodnjo, nakup pripadajoče računalniške programske in strojne opreme za računalniško vodenje proizvodnje akvakulture;
pri posameznih gradbenih in obrtniških delih upoštevani stroški nakupa gotovih elementov, prevoza in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (npr. stroški materiala, prevoza in opravljenih del itd.);
pri nakupu strojne in transportne opreme za prevoz vodnih organizmov stroški, povezani z vključitvijo opreme v proizvodni oziroma tehnološki proces, namenjen proizvodnji akvakulture;
stroški za nakup transportnih sredstev, ki so namenjena izključno za prevoz proizvodov iz akvakulture;
stroški nakupa delovnih plovil, ki se uporabljajo izključno v akvakulturi;
stroški nakupa nepozidanega zemljišča in pozidanega zemljišča v vrednosti do deset odstotkov skupnih upravičenih stroškov naložbe. V primeru propadajočih lokacijah ali za nekdanje industrijske lokacije se ta odstotek poveča na 15 odstotkov;
stroški nakupa in postavitve zaščitnih mrež, nadstreškov ter ostalih naprav za odganjanje plenilcev v naravi;
stroški nakupa in namestitve opreme za bogatenje vode s kisikom, sterilizacijo vode, hlajenje oziroma ogrevanje vode;
biofilter oziroma celoten sistem biološkega filtriranja vode, vključno s sedimentacijskim bazenom, črpalkami, cevmi, ventili, upihovalniki zraka ali kisika;
splošni stroški, potrebni za izvedbo projekta, ki so neposredno povezani in nujni za izvajanje projekta do skupne vrednosti: – do 12 odstotkov od odobrene vrednosti operacije v višini do 50.000 eurov, – do osem odstotkov od odobrene vrednosti operacija v višini nad 50.000 eurov;
ne glede na prejšnjo točko je vlagatelj upravičen do največ 40.000 eurov splošnih stroškov za posamezno operacijo;
splošni stroški so: – honorarji projektantov, inženirjev in svetovalcev, ki so neposredno povezani s pridobivanjem gradbene dokumentacije za operacijo, ki pa ne smejo presegati treh odstotkov tistega dela naložbe, na katerega se nanaša projekt, – študije izvedljivosti in okoljska poročila, če se te zahtevajo v okviru celovite presoje vplivov operacije na okolje, ki pa skupaj ne smejo presegati treh odstotkov celotne naložbe oziroma vrednosti nad 20.000 eurov brez DDV, – stroški nadzora, kadar je ta potreben, ki pa ne smejo pomeniti več kot 1,5 odstotka stroškov tistega dela operacije, nad katerimi se izvaja nadzor, – stroški, vezani na izdelavo vloge s poslovnim načrtom, vključno s študijo ekonomske upravičenosti in pripravo zahtevkov, ki so upravičljivi do 5.000 eurov brez DDV, – stroški informiranja in obveščanja javnosti.

(2)Podrobnejši upravičeni stroški se določijo v javnem razpisu. 82. člen (neupravičeni stroški in operacije)

(1)Poleg neupravičenih stroškov in operacij iz

člena te uredbe se podpora ne dodeli za:
stroške amortizacije;
gojenje gensko spremenjenih organizmov;
operacije akvakulture na zaščitenih morskih območjih, če se z okoljsko presojo ugotovi, da bi naložba zelo škodljivo vplivala na okolje, česar ni mogoče ustrezno omiliti;
operacije, katerih predmet so naložbe na ravni trgovine, razen naložbe v prodajalne znotraj objektov akvakulture za prodajo vodnih organizmov iz lastne vzreje s pripadajočo opremo;
operacije, katerih predmet so naložbe v akvaponiko, razen naložbe v bazene in opremo v katerih so ribe in sistema biološkega čiščenja vode;
operacije, katerih predmet so naložbe v ribiška plovila iz
točke prvega odstavka
člena Uredbe 1380/2013/EU;
operacije, katerih predmet so naložbe v mesta za iztovor proizvodov iz marikulture;
operacije, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom ali za ukrepe za promocijo proizvodov iz akvakulture;
operacije, katerih predmet so naložbe v zdravje živali z vidika izkoreninjenja kužnih bolezni;
operacije, ki ne dosegajo najnižjega zneska dodeljene podpore 3.500 eurov na posamezno operacijo.

(2)Z javnim razpisom se lahko neupravičeni stroški podrobneje določijo. 83. člen (pogoji za pridobitev podpore)

(1)Pogoji za pridobitev podpore so:

obrat akvakulture, ki je predmet naložbe, je vpisan v CRA, ki ga vodi UVHVVR, razen novogradenj, ki se morajo vpisati v register pred zaključkom naložbe;
iz CRA so razvidni podatki vlagatelja o staležu in proizvodnji akvakulture najmanj za leto 2014 in nadalje oziroma od začetka proizvodnje, če se je ta začela po tem letu;
vlagatelj je imetnik vodne pravice (razen kadar rabi vodo iz deževnice ali javnega vodovoda) za obrat akvakulture, ki je predmet naložbe po predpisih, ki urejajo vode;
vlagatelj ima pridobljeno uporabno dovoljenje ali pravnomočno gradbeno dovoljenje v primeru novogradenj;
za plavajoče objekte na morju in celinskih vodah dovoljenji iz prejšnje alineje nista potrebni. Plavajoči objekti morajo biti postavljeni v skladu s pogoji, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe oziroma vodnega dovoljenja;
obrat akvakulture, namenjen gojenju vodnih živali, ki je predmet naložbe, ima status odobrenega obrata pri UVHVVR, razen novogradenj, za katere se status odobrenega obrata pridobi pred zaključkom naložbe;
v primeru naložbe v akvaponiko mora biti obrat registriran tudi za primarno pridelavo živil rastlinskega izvora, razen novogradenj, ki se morajo vpisati v register pred zaključkom naložbe;
poslovni načrt, s katerim vlagatelj izkaže ekonomsko upravičenost operacije. Ekonomska upravičenost se preverja z interno stopnjo donosnosti, ki mora biti pozitivna. Poslovni načrt mora biti izdelan za ekonomsko dobo operacije, ki v nobenem primeru ne sme biti krajša od petih let po zaključku operacije;
obseg dejavnosti akvakulture je najmanj v višini 0,5 EPDČ, kar je razvidno iz poslovnega načrta;
če naložba posega v okolje, je treba v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, vlogi na javni razpis priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje na okolje ni potreben;
vlagatelj, ki se začne ukvarjati z dejavnostjo akvakulture, v primeru kadar znesek naložbe presega 50.000 eurov, predloži študijo izvedljivosti, ki zajema tudi presojo vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo presojo vplivov na okolje;
vlagatelj, ki izvaja naložbo na zavarovanem območju, vlogi priloži presojo vpliva naložbe na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo presojo vplivov na okolje oziroma sklep, da postopek presoje na okolje ni potreben;
zaprt sistem akvakulture, ki je predmet naložbe, ima biofilter za biološko čiščenje vode oziroma je biološko čiščenje vode v naložbi predvideno;
obrat akvakulture ima zagotovljeno zaščito pred plenilci iz narave oziroma je predvidena v okviru naložbe;
če gre za naložbe v vzrejo novih tujerodnih vrst rib, vlagatelj priloži ustrezno dovoljenje za njihovo vzrejo;
če vlagatelj izvaja naložbe v opremo ali infrastrukturo, ki zagotavljajo skladnost s prihodnjimi zahtevami v zvezi z okoljem, zdravjem ljudi ali živali, higieno ali dobrim počutjem živali v skladu s predpisi, ki urejajo ta področja, se podpora lahko dodeli do datuma, ko take zahteve postanejo zavezujoče za podjetja, ki se ukvarjajo z akvakulturo;
če se naložba nanaša na posege v naravo, za katere je potrebna presoja sprejemljivosti posegov v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, vlagatelj zagotovi, da se izvede presoja ter pridobi naravovarstveno soglasje oziroma po potrebi pozitivno mnenje v okviru posegov v naravo in
če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin (ne velja za zemljišča), ki niso v njegovi lasti, morata biti izpolnjena naslednja pogoja: – vlagatelj ima overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj deset let po datumu oddaji vloge, – vlagatelj ima overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov k naložbi za obdobje najmanj deset let po datumu ob oddaji vloge.

(2)Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora vlagatelj za nakup zemljišča izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

nakup zemljišča je povezan z naložbami;
v primeru nakupa pozidanega ali nepozidanega zemljišča je naložba izvedena na zemljišču, ki je predmet nakupa;
priložena je pogodba o nakupu zemljišča ali odločba o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, če pogodba še ni bila sklenjena, in
upravičen je strošek nakupa zemljišča do višine posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek nakupa nepozidanega zemljišča ne sme presegati desetih odstotkov skupnih upravičenih stroškov oziroma 15 odstotkov skupnih upravičenih stroškov v primeru propadajočih lokacij ali nekdanjih industrijskih lokacijah v skladu z
členom Uredbe 1303/2013/EU.

(3)Podrobnejši pogoji za pridobitev podpore se določijo v javnem razpisu. 84. člen (priloge k vlogi na javni razpis)

poslovni načrt;
kadar se operacija nanaša na ureditev objektov, za katere ni treba pridobiti upravnih dovoljenj: – opis stanja pred izvedeno naložbo, – tloris tehnološke izboljšave objektov po naložbi, – opis tehnoloških izboljšav, zamenjav opreme in inštalacij;
PZI, kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere je treba pridobiti upravno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov;
tri primerljive ponudbe, ki ustrezajo zahtevam iz projektne dokumentacije v primeru storitve, dobave in dela, katerih vrednost je višja od 3.000 eurov, pri čemer: – so ponudbe pridobljene od neodvisnih ponudnikov, – vlagatelj izbere najcenejšo ponudbo, – so ponudbe primerljive, ker je upravičenec vsem možnim ponudnikom poslal enako povpraševanje, v katerem je navedel minimalne pogoje, ki jih mora neki izdelek oziroma storitev vsebovati, da bo lahko izbrana. Če ponudba ne vsebuje minimalnih pogojev, ki jih mora nek izdelek oziroma storitev vsebovati, je vlagatelj ne sme izbrati;
podpisana izjava, s katero vlagatelj izjavi, da ni storil kaznivega dejanja iz 332.,
in
člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16).

(2)Ponudbe iz 4. točke prejšnjega odstavka lahko ARSKTRP dodatno preveri in skladno z ugotovitvijo omeji priznano vrednost operacije, če oceni, da so predvideni stroški za neko operacijo, glede na njeno vrednost, nerealni oziroma previsoki.

(3)Priloge k vlogi na javni razpis se podrobneje določijo v javnem razpisu. 85. člen (merila za ocenjevanje vlog)

(1)Merila za ocenjevanje vlog so:

okoljski vidik: – okoljska sprejemljivost akvakulture na okolje in – zmanjšanje negativnega vpliva akvakulture na vode;
socio-ekonomski vidik: – velikost podjetja, – povečanje števila polno zaposlenih oseb, – prihodek iz dejavnosti akvakulture in – povečanje obsega gojitve;
varnostni vidik: zagotavljanje boljših delovnih pogojev in varnosti delavcev;
operacija ima jadransko-jonsko značko;
uvajanje novih vrst v akvakulturi z dobrimi tržnimi potenciali.

(2)Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog se določijo v javnem razpisu. 86. člen (pogoji ob vložitvi zadnjega zahtevka za povračilo sredstev)

(1)Operacija mora biti zaključena pred vložitvijo zadnjega zahtevka za povračilo sredstev. Zahtevkom se priložijo dokazila o izvedenih dejavnostih. Kot zaključek operacije se glede na njeno vrsto štejejo:

pravnomočno uporabno dovoljenje in vključitev naložbe v uporabo, kadar gre za graditev objekta,
vključitev strojne ali transportne opreme v proizvodni proces, kadar gre za nakup opreme;
predložitev izjave o vključitvi naložbe v uporabo;
vpis v CRA pri naložbah v nove obrate akvakulture;
vpis v register odobrenih obratov akvakulture pri naložbah v nove obrate akvakulture;
vpis lastništva nepremičnine v zemljiško knjigo pri naložbi v nakup zemljišča.

(2)Podrobnejši pogoji se določijo v javnem razpisu. 87. člen (obveznosti upravičenca med izvajanjem operacije in od datuma končnega izplačila upravičencu)

(1)V času izvajanja operacije in še pet let po zadnjem izplačilu sredstev upravičenec ne sme biti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje iz 332.,

in
člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16).

(2)Upravičenec mora od datuma končnega izplačila sredstev poleg obveznosti iz

člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:
najpozneje v tretjem koledarskem letu od datumu zadnjega izplačila sredstev mora izpolniti vsaj 80 odstotkov vrednosti vsakega posameznega kazalnika rezultata, načrtovanega v poslovnem načrtu. Kazalniki rezultata so: – sprememba obsega proizvodnje v sistemu ponovnega kroženja vode v tonah, – sprememba obsega ekološke proizvodnje akvakulture v tonah (samo v primeru ekološke vzreje vodnih organizmov), – sprememba vrednosti proizvodnje akvakulture v tisočih eurih in – sprememba čistega dobička v tisočih eurih;
če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke iz naslova meril iz prve, tretje in četrte alineje
točke prvega odstavka
člena te uredbe, postanejo ta merila obveznosti upravičenca še pet let od datuma zadnjega izplačila sredstev.

(3)Upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz prejšnjega odstavka ARSKTRP poročati za naslednja tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev. Poročilo iz

člena te uredbe pošlje do
marca tekočega koledarskega leta za preteklo koledarsko leto, in sicer se prvič poroča
marca drugega koledarskega leta za prvo koledarsko leto na obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.

(4)Upravičenec mora voditi ločeno knjigovodstvo ali ločeno knjigovodsko kodo v skladu z enajstim odstavkom

člena te uredbe od začetka izvajanja operacije in še pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev ter knjigovodske podatke do
marca vsako leto poslati ARSKTRP.
člen (neizpolnitev ali kršitev obveznosti)

(1)Upravičenec, ki krši obveznosti iz prvega odstavka prejšnjega člena, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva.

(2)Če upravičenec v predpisanem roku ne izpolni obveznosti iz

točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:
20 odstotkov vseh izplačanih sredstev, če izpolni do 60 odstotkov vrednosti vsakega posameznega kazalnika rezultata, načrtovanega v poslovnem načrtu;
50 odstotkov vseh izplačanih sredstev, če izpolni do 50 odstotkov vrednosti vsakega posameznega kazalnika rezultata, načrtovanega v poslovnem načrtu;
vsa izplačana sredstva, če izpolni do 40 odstotkov vrednosti vsakega posameznega kazalnika rezultata, načrtovanega v poslovnem načrtu.

(3)Upravičenec, ki v predpisanem roku ne izpolni obveznosti iz

točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:
50 odstotkov izplačanih sredstev po prvi ugotovljeni kršitvi;
razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi po drugi ugotovljeni kršitvi.
člen (finančne določbe)

(1)Stopnja javne podpore je 50 odstotkov skupnih upravičenih odhodkov za operacijo .

(2)Najnižji znesek javne podpore je 3.500 eurov na posamezno vlogo, najvišji znesek podpore je 500.000 eurov na posamezno vlogo.

(3)Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova tega ukrepa pridobi največ do 1.000.000 eurov podpore.

(4)Do podpore so upravičene operacije, katerih vloge so popolne in vsebinsko ustrezne ter so v skladu z določbami iz 79. do 84. člena te uredbe.

(5)Upravičencu se sredstva izplačajo na podlagi odobrenega zahtevka za povračilo sredstev v skladu s 110. členom te uredbe. Upravičenec lahko na posamezno vlogo za podporo vloži največ štiri zahtevke za povračilo sredstev. Za naložbe, katerih priznana vrednost je manjša od 20.000 eurov, se lahko vloži le en zahtevek.

(6)Sredstva, namenjena za izvajanje tega ukrepa, se zagotovijo iz sredstev Unije v višini 75 odstotkov in iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov. X. UKREP PREDELAVA RIBIŠKIH PROIZVODOV IN PROIZVODOV IZ AKVAKULTURE

člen (predmet podpore) Predmet podpore je izvajanje operacij, katerih predmet so naložbe v obrate predelave, ki sledijo vsaj enemu od teh ciljev:
prispevajo k varčevanju z energijo ali zmanjševanju vpliva na okolje, vključno z obdelavo odpadkov;
izboljšajo varnostne, higienske, zdravstvene in delovne pogoje;
podpirajo predelavo ulova rib, ki se lahko tržijo in niso namenjene za prehrano ljudi;
se nanašajo na predelavo stranskih proizvodov, ki nastanejo pri glavnih dejavnostih predelave;
se nanašajo na predelavo iz ekološke akvakulture na podlagi
in
člena Uredbe 834/2007/ES ali
bodo omogočile nove ali izboljšane proizvode, nove ali izboljšane postopke ter nove ali izboljšane sisteme upravljanja in organizacijske sisteme.
člen (upravičenci) Upravičenci do podpore so pravne ali fizične osebe, ki so gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki posamezniki ali nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji in imajo ob oddaji vloge v Republiki Sloveniji registrirano dejavnost predelave in konzerviranja rib, rakov in mehkužcev ter spadajo v kategorijo MSP.
člen (upravičeni stroški)

(1)Upravičeni stroški so:

stroški novogradnje ali obnove nepremičnin, gospodarskih poslopij ter drugih zgradb in objektov, vezanih in potrebnih za predelavo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture;
stroški nakupa opreme in naprav za proizvodnjo, nakupa pripadajoče računalniške programske in strojne opreme za računalniško vodenje proizvodnje predelave;
pri posameznih gradbenih in obrtniških delih upoštevani stroški nakupa gotovih elementov, prevoza in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (npr. stroški materiala, prevoza in opravljenih del itd.);
pri nakupu strojne in transportne opreme za prevoz proizvodov iz predelave stroški, povezani z vključitvijo opreme, namenjene predelavi, v uporabo;
stroški nakupa transportnih sredstev, ki so namenjena izključno za prevoz ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture;
stroški nakupa nepozidanega zemljišča in pozidanega zemljišča v vrednosti do deset odstotkov vrednosti upravičljivih stroškov naložbe. V primeru propadajočih lokacij ali za nekdanje industrijske lokacije se ta odstotek poveča na 15 odstotkov;
splošni stroški, potrebni za izvedbo projekta in ki so neposredno povezani in nujni za izvajanjem projekta do skupne vrednosti: – do 12 odstotkov od odobrene vrednosti naložbe v višini do 50.000 eurov, – do osem odstotkov od odobrene vrednosti naložbe v višini nad 50.000 eurov;
ne glede na prejšnjo točko je vlagatelj upravičen do največ 40.000 eurov splošnih stroškov za posamezno naložbo;
splošni stroški so: – honorarji projektantov, inženirjev in svetovalcev, ki so neposredno povezani s pridobivanjem gradbene dokumentacije za operacijo, ki pa ne smejo presegati treh odstotkov tistega dela investicije, na katerega se nanaša operacija, – študije izvedljivosti in okoljska poročila v primeru, če se te zahtevajo v okviru celovite presoje vplivov operacije na okolje, ki pa skupaj ne smejo presegati treh odstotkov celotne investicije oziroma vrednosti nad 20.000 eurov brez DDV, – stroški nadzora, kadar je ta potreben, ki pa ne smejo znašati več kot 1,5 odstotka stroškov tistega dela operacije, nad katerim se izvaja nadzor, – splošni stroški, vezani na izdelavo vloge s poslovnim načrtom, vključno s študijo ekonomske upravičenosti in pripravo zahtevkov, ki so upravičljivi do 5.000 eurov brez DDV, – stroški informiranja in obveščanja javnosti.

(2)Podrobnejši stroški se določijo v javnem razpisu. 93. člen (neupravičeni stroški in operacije)

(1)Poleg neupravičenih stroškov in operacij iz

člena te uredbe se podpora ne dodeli za:
stroške amortizacije;
operacije, katerih predmet so naložbe v mesta za iztovor proizvodov iz marikulture;
operacije, katerih predmet so naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom ali za ukrepe za promocijo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture;
operacije, ki ne dosegajo najnižjega zneska dodeljene podpore 3.500 eurov na posamezno naložbo.

(2)Z javnim razpisom se lahko neupravičeni stroški podrobneje določijo. 94. člen (pogoji za pridobitev podpore)

(1)Pogoji za pridobitev podpore so:

vlagatelj ima pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje ali pravnomočno gradbeno dovoljenje v primeru novogradenj;
vlagatelj ima obrat predelave registriran pri UVHVVR, razen novogradenj, ki morajo biti registrirane pred zaključkom operacije;
poslovni načrt, s katerim vlagatelj izkaže ekonomsko upravičenost naložbe. Ekonomska upravičenost se preverja z interno stopnjo donosnosti, ki mora biti pozitivna. Poslovni načrt mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe;
okoljevarstveno soglasje ali odločba, da postopek presoje na okolje ni potreben, če je naložba poseg v okolje v skladu s predpisi, ki urejajo posege v okolje;
presoja vpliva naložbe na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo presojo vplivov na okolje, oziroma sklep, da postopek presoje na okolje ni potreben, če se izvaja naložba na varovanem območju;
presoja in naravovarstveno soglasje oziroma pozitivno mnenje v okviru posegov v naravo, če se naložba nanaša na posege v naravo, za katere je potrebna presoja sprejemljivosti posegov v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave in
če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin (ne velja za zemljišča), ki niso v njegovi lasti, morata biti izpolnjena naslednja pogoja: – vlagatelj ima overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj deset let po datumu ob oddaji vloge in – vlagatelj ima overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov k naložbi za obdobje najmanj deset let po datumu ob oddaji vloge.

(2)Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora upravičenec za nakup zemljišča izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

nakup zemljišča je povezan z naložbami;
v primeru nakupa pozidanega ali nepozidanega zemljišča bo naložba izvedena na zemljišču, ki je predmet nakupa;
priložena je pogodba o nakupu zemljišča ali odločba o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, če pogodba še ni bila sklenjena in
upravičen je strošek nakupa zemljišča do višine posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek nakupa nepozidanega zemljišča ne sme presegati desetih odstotkov skupnih upravičenih stroškov oziroma 15 odstotkov skupnih upravičenih stroškov v primeru propadajočih lokacij ali nekdanjih industrijskih lokacijah v skladu z
členom Uredbe 1303/2013/EU.

(3)Podrobnejši pogoji za dodelitev podpore se določijo v javnem razpisu. 95. člen (priloge k vlogi na javni razpis)

poslovni načrt;
kadar se operacija nanaša na ureditev objektov, za katere ni treba pridobiti upravnih dovoljenj: – opis stanja pred izvedeno naložbo, – tloris tehnološke izboljšave objektov po naložbi, – opis tehnoloških izboljšav, zamenjav opreme in inštalacij;
PZI, kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere je treba pridobiti upravno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov;
tri primerljive ponudbe, ki ustrezajo zahtevam iz projektne dokumentacije v primeru storitve, dobave in dela, katerih vrednost je višja od 3.000 eurov, pri čemer: – so ponudbe pridobljene od neodvisnih ponudnikov, – vlagatelj izbere najcenejšo ponudbo, – so ponudbe primerljive, ker je upravičenec vsem možnim ponudnikom poslal enako povpraševanje, v katerem je navedel minimalne pogoje, ki jih mora neki izdelek oziroma storitev vsebovati, da bo lahko izbrana. Če ponudba ne vsebuje minimalnih pogojev, ki jih mora nek izdelek oziroma storitev vsebovati, je vlagatelj ne sme izbrati.

(3)Priloge k vlogi na javni razpis se podrobneje določijo v javnem razpisu. 96. člen (merila za ocenjevanje vlog)

(1)Merila za ocenjevanje vlog so:

socio-ekonomski vidik naložbe: – velikost podjetja, – povečanje števila polno zaposlenih oseb, – povečanje prihodka iz predelovalne dejavnosti in – povečanje obsega predelave;
tehnološki vidik naložbe: – predelava odpadne surovine, – povečanje asortimana ribjih proizvodov in – izboljšanje pogojev dela in varnost delavcev;
okoljski vidik naložbe: – zmanjšanje vpliva odpadnih voda na okolje, – delež biološko razgradljive embalaže in – povečanje energetske učinkovitosti;
operacija ima jadransko-jonsko značko.

(2)Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog se določijo v javnem razpisu. 97. člen (pogoji ob vložitvi zadnjega zahtevka za povračilo sredstev)

pravnomočno uporabno dovoljenje in začetek uporabe naložbe, kadar gre za graditev objekta;
vključitev strojne ali transportne opreme v proizvodni proces, kadar gre za nakup opreme;
predložitev izjave o začetku uporabe naložbe;
pri naložbah v nove obrate predelave vpis v register obratov predelave pri UVHVVR;
pri naložbi v nakup vpis lastništva nepremičnine v zemljiško knjigo.

(2)Podrobnejši pogoji se določijo v javnem razpi

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.

Uredba o izvajanju ukrepov iz Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020