Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrepolje, stran 2581.

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Dobrepolje (v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2)Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Dobrepolje (v nadaljevanju: občina) in varstvenih zahtev določa: – izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, – usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, – območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, – območja razpršene poselitve.

(3)Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora določa: – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

(4)Strateški del OPN je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o. pod št. J-15/06, izvedbeni del pa podjetje Topos d.o.o., Novo mesto, pod št. OPN-1/2009. 2. člen (vsebina in oblika OPN)

(1)OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze.

(2)Tekstualni del OPN je sestavljen iz poglavij:

1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Prehodne določbe
5. Posebne določbe
6. Končna določba
7. Priloga 1: Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti po posameznih vrstah namenske rabe prostora Priloga 2: Dovoljene vrste objektov po posameznih vrstah namenske rabe prostora.

(3)Grafični prikazi OPN vsebujejo: Strateški del: I. Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:50.000) II. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000) III. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:50.000) IV. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000) V. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene poselitve ter ostalega prostora (M 1:50.000) VI. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000) Izvedbeni del:

1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000)
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)
5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja prostora OPPN in DPN (M1:40.000).
6. člen (obvezne priloge OPN) Obvezne priloge vsebujejo:
7. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
8. Prikaz stanja prostora
9. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN
10. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
11. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
12. Povzetek za javnost
13. Okoljsko poročilo.
14. člen (pomen izrazov)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: – Avtohton je prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov). – Domačija/kmetija je sklop stavb, ki služijo opravljanju kmetijske dejavnosti (stanovanjska hiša z gospodarskimi in drugimi pomožnimi objekti ipd.). – Dvokapna streha je v osnovi simetrična dvokapnica, katere strešina se lahko podaljša na strani glavne fasade, nad vhodom ali prizidkom v naklonu, ki je enak naklonu osnovne strešine. – Elementi urbane opreme so objekti, ki sodijo v segment urbane opreme v okviru uredbe, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, in drugi objekti urbane opreme, kot so klopi, mize, koši za smeti, konfini, otroška igrala, razpela, oglasne deske, manjše ograje in podobni elementi za urejanje površin namenjenih zadrževanju ljudi. – Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž objekta nad terenom in površino zemljiške parcele (delov zemljiških parcel ali več le-teh) v okviru stavbnih zemljišč. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd., upošteva pa se tlorisna projekcija enostavnih, nezahtevnih in drugih objektov na parceli. – Frčada je oblika osvetlitve prostorov v mansardi različnih oblik, ki ne sega preko slemena strehe. Praviloma se postavlja v kompoziciji fasade, je osno prilagojena. Dovoljene so ravne, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Ravna frčada je frčada z zidcem ob straneh in enokapno streho, naklon strešine je minimalen (običajno od 2º do 8º) in omogoča izbiro lahke kritine (pločevina, strešna lepenka, večslojne hidroizolacije …). Enokapna frčada je frčada z zidcem ob straneh in enokapno streho, pri čemer je naklon strešine večji (do 30º), omogoča pa izbiro ostalih vrst kritine (opečni zareznik, betonski strešnik, bobrovec …). Dvokapna frčada je frčada s simetrično dvokapno streho in z zidci ob straneh. Naklon strešin je praviloma enak naklonu strešine osnovnega objekta. Dvokapna frčada brez zidca ob straneh je trikotna frčada. – Glavna fasada je fasada stavbe ob javnem prostoru naselja, poti, cesti, trgu ali pomembni gradbeni liniji. Oblikuje javni prostor in opredeljuje značaj naselja. Pri vogalnih stavbah se kot glavni pojmujeta obe vogalni fasadi stavbe. Oblikuje se kot najpomembnejša fasada stavbe, praviloma se na glavni fasadi organizira glavni vhod v stavbo, okenske odprtine itd. Pri poslovnih objektih se na glavni fasadi organizirajo izložbe in drugi arhitekturni elementi, ki izražajo program in pomen stavbe. – Gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji. – Gradbena parcela je strnjeno zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov na območju stavbnih zemljišč. Na njej stoji oziroma je predviden objekt, vključno z urejenimi površinami, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom ter komunalnimi in energetskimi priključki. – Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Dopustna je popolnoma ali delno vkopana klet. Za delno vkopano klet se šteje tudi klet v nagnjenem terenu, pri čemer je lahko ena stranica v celoti vidna, nasprotna pa mora biti v celoti vkopana oziroma za največ 0,50 m vidna nad terenom. Osvetlitev popolnoma vkopane kleti se lahko zagotavlja s svetlobnimi jaški. – Kolenčni zid je del zunanjega zidu od zadnje medetažne konstrukcije do kapne lege, ki v prostorih v podstrehi zagotavlja ustrezne tlorisne površine prostorov s potrebno svetlo višino. – Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho in je namenjen bivanju. – Odmik objekta od parcelne meje je najkrajša razdalja med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž objekta in parcelno mejo sosednjega zemljišča. Pri tlorisni projekciji se upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom in podobni gradbeni elementi. – Sosednje zemljišče oziroma sosednja parcela je zemljiška parcela, ki neposredno meji na zemljišče gradnje. – Osnovni objekt je objekt, ki s svojo podobo in dejavnostjo, ki se opravlja v njem, ustvarja splošno podobo naselja oziroma dela naselja. Osnovni objekt je pri stanovanjskih površinah stanovanjski ali poslovno-stanovanjski, pri površinah centralnih dejavnosti poslovni objekt oziroma objekt družbene infrastrukture, pri površinah proizvodnih dejavnosti proizvodni ali poslovni objekt oziroma gospodarski objekt domačije in hlev, ko gre za površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, pri posebnih območjih pa počitniški objekt. – Objekt, obstoječ v prostoru je objekt, zgrajen v prostoru pred veljavnostjo tega akta, njegova prisotnost pa je razvidna iz uradnih evidenc ali drugih ustreznih listin. – Objekti v nizu so objekti, zgrajeni neposredno eden za drugim v okviru gradbene parcele, pri čemer se približajo s čelnimi stranmi. Če je to značilno v prostoru naselja, je mogoče, da se objekti v nizu s krajšo stranico stikajo med seboj. – Podstrešje (p) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho. – Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. – Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 5 m ob vodotoku. – Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo. – Pomožni objekt je bodisi pomožni kmetijski objekt ali ostali spremljajoči objekt, ki pripada osnovni stavbi. – Pomožni volumen je bodisi prizidek k stavbi bodisi posamezen del objekta, ki s svojo postavitvijo in oblikovanjem dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo osnovne stavbe. – Razgibana tlorisna zasnova objekta je zasnova, pri kateri se osnovnemu volumnu dodajajo ali odvzemajo volumni oziroma prizidki, pri čemer pa mora biti zagotovljeno skladno oblikovanje objekta kot celote.

(2)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki opredeljujejo tipologijo objektov, imajo naslednji pomen: – Trška stavba je enostanovanjska ali večstanovanjska stavba, stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji ali stanovanjska stavba za posebne namene, lahko pa tudi poslovno-stanovanjski objekt kot nestanovanjska stavba, ki po legi in oblikovanju odstopa od značilnosti ostalih objektov in tvori jedro naselja. – Sodobna stanovanjska stavba je enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba. – Tradicionalna stanovanjska stavba je enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba. – Suburbana stanovanjska stavba je enostanovanjska, dvostanovanjska ali tristanovanjska stavba. – Dvojček je prostostoječ stanovanjski objekt, ki ga sestavljata dve enaki stanovanjski enoti, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda. – Večstanovanjska stavba je tri- in večstanovanjska stavba, stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji ali stanovanjska stavba za posebne namene. – Poslovno-stanovanjska stavba je delno stanovanjska, delno nestanovanjska stavba, pri čemer je nestanovanjski del namenjen za upravne pisarniške, trgovske in druge storitvene dejavnosti. – Objekt družbene infrastrukture je stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjska stavba za posebne namene ali nestanovanjska stavba, namenjena kulturi, vzgoji, šolstvu, zdravstvu oziroma drugim javnim funkcijam. – Poslovna stavba je nestanovanjska stavba, namenjena za poslovno dejavnost. – Objekt za obrt je nestanovanjska stavba, namenjena za različne dejavnosti. – Objekt za proizvodnjo in obrt je nestanovanjska stavba, namenjena za različne dejavnosti, ki po gabaritu odstopa od ostalih vrst objektov. – Servisni objekt je nestanovanjska stavba, namenjena za potrebe vzdrževanja zelenih površin, površin v območjih gospodarske infrastrukture, skladiščenju rekvizitov itd. – Gospodarska stavba domačije (hlev) je nestanovanjska stavba, zgrajena za potrebe kmečkega gospodarstva in namenjena reji živali. – Pomožni kmetijski objekti so nestanovanjske stavbe, zgrajene kot spremljajoči kmetijski objekti domačije/kmetije (garaža za kmetijsko mehanizacijo, skedenj, senik, silos, kozolec ipd.) ne glede na zahtevnost. – Ostali spremljajoči objekti so nestanovanjske stavbe, zgrajene kot spremljajoči objekti v okviru naselja (garaža, nadstrešek ipd.) ne glede na zahtevnost. – Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so tisti pomožni kmetijski objekti, ki so po uredbi razvrščeni med nezahtevne in enostavne objekte. – Objekti za lastne potrebe so tisti ostali spremljajoči objekti, ki pripadajo osnovni stanovanjski stavbi in po uredbi spadajo med majhne stavbe ter majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave. – Poslovilna stavba je nestanovanjska pokopališka stavba. – Kapela je nestanovanjska sakralna stavba. – Počitniški objekt je stavba za občasno bivanje.

(3)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

1. STRATEŠKI DEL 2.1 Splošne določbe
2. člen (splošne določbe) Strateški del občinskega prostorskega načrta določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve. 2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
3. člen (izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine)

(1)Prostorski razvoj Občine Dobrepolje je skladen s prostorskimi cilji in zasnovami, sprejetimi na ravni države Slovenije ter z mednarodnimi izhodišči trajnostnega razvoja, ki gradi na medsebojnem povezovanju in usklajevanju gospodarskega, prostorskega, družbenega in okoljskega sistema. Podlaga za opredelitev ciljev in zasnove nadaljnjega prostorskega razvoja ter usmeritev za njihovo doseganje so temeljne značilnosti prostora in položaja občine, ocena stanja, teženj in razvojnih možnosti.

(2)Cilj prostorskega razvoja v Občini Dobrepolje je ustvariti takšne razmere v prostoru, ki bodo omogočile uravnoteženo in učinkovito rabo prostora, enakomeren gospodarski, socialni in demografski razvoj ter kakovostno življenje na celotnem območju občine.

(3)Pri zagotavljanju prostorskih možnosti za uresničevanje gospodarskih ciljev in ciljev na področju razvoja človeških virov ter družbene blaginje se ob ohranjanju narave zagotavlja uravnoteženo gospodarsko izkoriščanje naravnih virov ter poudarjanje pozitivnih prvin prepoznavnosti območja, ki se kažejo v: – velikem deležu naravno ohranjenih območij, – še ohranjeni tradicionalni kmetijski kulturni krajini, – razmeroma neonesnaženem okolju, – potencialih za razvoj turizma in rekreacije (tudi kot dopolnilne dejavnosti).

(4)Strateški cilji prostorskega razvoja Občine Dobrepolje, ki temeljijo na vzdržnem, uravnoteženem in policentričnem razvoju vseh prostorskih struktur in dejavnosti, so: – zagotavljanje racionalne rabe prostora in učinkovitega prostorskega razvoja, – vzpostavitev uravnoteženega omrežja naselij z jasno opredeljeno vlogo posameznih središč ter smotrno razporeditvijo dejavnosti v prostoru, ki vodi k zmanjševanju razvojnih razlik v pokrajini in zagotavlja kakovosten razvoj naselij, – rekonstrukcija in dograditev obstoječega prometnega in telekomunikacijskega omrežja za zagotavljanje enakovredne dostopnosti in mobilnosti ter povezave s sosednjimi območji, – zagotavljanje varstva okolja z izbiro primernih lokacij in tehnologij dejavnosti in rabe prostora ter z izboljšanjem komunalne opremljenosti, – vzpostavitev novih in rekonstrukcija obstoječih infrastrukturnih omrežij za zagotavljanje enakovredne komunalne in energetske opremljenosti in učinkovitega varstva okolja ob upoštevanju omejitev, ki izhajajo iz dejstva, da gre za vododeficitarno območje, – dvig življenjske ravni in zagotovitev izvedbe razvojnih programov, – zagotavljanje kakovostnega prostorskega razvoja podeželja z ohranjanjem raznolikosti kulturne krajine in naravnih območij kot temeljnih nosilcev prepoznavnosti in naravnega vira za ohranitev poseljenosti podeželja ter okoljsko sprejemljivega razvoja primarnih dejavnosti, turizma in rekreacije, – ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine kot potencialov za razvoj pokrajine in njeno prepoznavnost v širšem prostoru, tako v urbanih okoljih kot na podeželju. 2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine 7. člen (zasnova prostorskega razvoja občine)

(1)Prostorski razvoj temelji na usklajenih pristopih ohranjanja in varovanja obstoječih kakovosti, prenove in revitalizacije opuščenih in razvrednotenih območij ter krepitve nezadostno razvitih funkcij in kakovosti v prostoru.

(2)Najbolj intenziven prostorski razvoj se spodbuja predvsem na širšem območju občinskega središča Videm. Tu se zagotavljajo ugodni pogoji za razvoj območij za stanovanjsko poselitev, za razvoj družbene infrastrukture, storitvenih in gospodarskih dejavnosti, turizma ipd., hkrati pa se omejuje razpršena pozidava z zgoščanjem v območja obstoječih naselij na tem območju, poleg Vidma predvsem Mala vas in Zdenska vas.

(3)Ostala žarišča intenzivnega prostorskega razvoja so ob pomembnejših prometnih povezavah (medobčinskega pomena) v občini. Večja naselja, kot so Ponikve, Predstruge, Kompolje ter Pri Cerkvi – Struge skupaj z Lipo se razvijajo kot središča z zadostnimi območji za stanovanjsko poselitev ter ustrezno družbeno infrastrukturo, storitvami za zadovoljevanje potreb njihovega gravitacijskega območja.

(4)Zadržan prostorski razvoj se načrtuje predvsem na vzhodnem in južnem delu občine, kjer je razvoj usmerjen predvsem na vzdrževanje (ohranjanje) poselitve na območjih obstoječih naselij ter na ohranjanje kulturne krajine pred zaraščanjem. Zagotavljajo se pogoji za razvoj dejavnosti, ki so v tesni navezavi na naravne vire (gozdarstvo, lovstvo, kmetijstvo ipd.) ter turizem, usmerjan in nadzorovan ter vezan predvsem na obstoječe potenciale v prostoru. Omejuje in sanira se stihijska poselitev, razvoj se usmerja v obstoječa naselja (Hočevje, Tisovec, Rapljevo), izkoristi se potencial opuščenega naselja Kukovo.

(5)Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. I. 8. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1)Spodbuja se policentrični razvoj poselitve, pri čemer imajo naselja ob pomembnejših cestah (Videm, Predstruge, Ponikve, Kompolje, Pri Cerkvi – Struge z Lipo) poudarjeno vlogo, kar je podprto z razmeščanjem centralnih funkcij, družbenih in gospodarskih ter storitvenih dejavnosti in stanovanj, pa tudi z zagotavljanjem prometne dostopnosti in povezovanjem z drugimi občinskimi in regionalnimi središči ter z opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo.

(2)Območja razpršene gradnje se sanirajo, preprečuje se širjenje stihijske pozidave.

(3)Razvoj gospodarskih dejavnosti znotraj naselij se zagotavlja na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Ohranja in razvija se obstoječa gospodarska cona Ratike, aktivirajo se gospodarske cone na načrtovanih lokacijah (Predstruge, Pri Cerkvi – Struge ipd.), da se zagotovi enakomernejši razvoj gospodarstva v občini, poveča ponudba različnih dejavnosti ter delovnih mest. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihovo združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. V posameznih manjših naseljih se ohranjajo posamezni manjši obstoječi obrati dopolnilnih nekmetijskih dejavnosti, malega gospodarstva in dela na domu ob potrebah po (večji) prostorski širitvi pa se jih usmeri v eno od gospodarskih con.

(4)Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila različnih tipov in velikosti stanovanj predvsem v obstoječih naseljih in predvsem v naseljih Videm, Predstruge, Ponikve, Pri Cerkvi – Struge, načrtujejo pa se tudi zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem se upoštevajo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do osrednjih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanj se zagotavlja racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave (predvsem v občinskem središču), varčevanje z energijo in usmerjanje stanovanjske gradnje na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost.

(5)Razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter družbenih dejavnosti se usmerja na območja naselij Videm, Predstruge, Ponikve, Kompolje in Pri Cerkvi – Struge tako, da si ta naselja ne konkurirajo, temveč se dopolnjujejo s ponudbo. Prostorske možnosti za razvoj dejavnosti se zagotavlja z ustreznimi površinami in lokacijami za posamezne oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti in z ustrezno dostopnostjo. Ohranjajo in prenavljajo se obstoječe ureditve za te dejavnosti, spodbujajo se nove ureditve s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini ter tako oskrbovati in ohranjati število prebivalcev v posameznem gravitacijskem območju teh središč.

(6)Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, dopolnjuje se turistično rekreacijsko infrastrukturo v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj turizma na podeželju oziroma na kmetiji, predvsem z dopolnilnimi dejavnostmi in z omogočanjem ureditve novih nočitvenih kapacitet v obstoječih okvirih naselij na podeželju. Zaradi številnih lokacij in območij ohranjene narave in naravnih vrednot se razvijajo različne oblike turizma, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (planinstvo, pohodništvo, izletništvo, ogledi kraških pojavov, učne poti ipd.). Spodbuja se razvoj kulturnega in zgodovinskega turizma ob objektih in na območjih kulturne dediščine (cerkve, naselbinska dediščina ipd.). Razvoj turizma na kmetiji se spodbuja na celotnem območju občine, prav tako se omogoča ureditev posameznih manjših lokacij za razvoj športa in rekreacije (igrišča, kopališča, prostori za piknike ipd.). Zaradi obsežnih sklenjenih gozdov s pogosto prisotnostjo divjadi se razvija lovski turizem. Pri Tržiču se uredi travnato vzletišče s spremljajočimi športno-turističnimi dejavnostmi. Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi v prostoru, prepoznavne naravne in ustvarjene kakovosti krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru.

(7)Razvoj poselitve in dejavnosti je prikazan v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. III. 9. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Lokalno središče: Videm (s Podgorico) se razvija kot najmočnejše urbano, upravno, izobraževalno, storitveno in zaposlitveno središče, omogoča se razvoj različnih družbenih, storitvenih in gospodarskih dejavnosti. Razvija se tudi kot kulturno in turistično središče občine. Hkrati z razvojem vseh teh dejavnosti se izboljšata tudi prometna in komunalna infrastruktura.

(2)Oskrbni centri: Ponikve, Predstruge, Kompolje ter Pri Cerkvi – Struge imajo poleg nekaterih javnih funkcij tudi zaposlitvene obrate. Ta naselja se razvijajo kot oskrbna, gospodarska, zaposlitvena in izobraževalna središča, kjer se zagotavljajo zadostne površine za vse omenjene dejavnosti in za novo stanovanjsko gradnjo, hkrati pa se izboljšata prometna in komunalna infrastruktura.

(3)Pomožni centri: Zdenska vas, Cesta, Zagorica, Podpeč in Lipa so naselja, ki imajo razvito vsaj kakšno dejavnost (dopolnilne nekmetijske dejavnosti, malo gospodarstvo, delo na domu ipd.) in predstavljajo manjše oskrbne centre oziroma manjša zaposlitvena središča. V teh naseljih se zagotavljajo zadostne površine za razvoj propulzivnih dejavnosti in stanovanj, hkrati pa se izboljšata prometna in komunalna infrastruktura.

(4)Druga naselja so naselja pretežno ruralnega značaja, ki nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij in katerih prevladujoča programa sta bivanje in kmetijstvo. Tu niso predvidene večje širitve območij za gradnjo, omogoči pa se prostorski razvoj za potrebe lokalnega prebivalstva. Ta naselja so: Bruhanja vas, Četež pri Strugah, Hočevje, Hočevje – Hrib, Hočevje – Gregorovce, Kompolje – Brezje, Kolenča vas, Mala vas, Paka, Podgora, Podtabor, Potiskavec, Rapljevo, Rapljevo – Ravni, Rapljevo – Kukovo, Tisovec, Tržič, Videm – Kračice, Vodice. V Občini Dobrepolje je tudi del naselja Velike Lašče, ki je sicer v Občini Velike Lašče.

(5)Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom oziroma potencialom, ki imajo že izraženo ali predvideno pomembnejšo turistično funkcijo. Na teh lokacijah se turistična funkcija, ki je bodisi vodilna dejavnost na tem območju bodisi spremljevalna, ohranja in ustrezno razvija ob upoštevanju specifičnosti posameznih turističnih dejavnosti in ob upoštevanju prostorskih potencialov in omejitev.

(6)Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. III. 10. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Razvija se prometno infrastrukturo predvsem v koridorjih obstoječih regionalnih cest in se tako zagotavlja učinkovito povezanost pomembnejših naselij v občini ter z naselji v sosednjih občinah.

(2)Predvidene so obvozne ceste naselij Zdenska vas, Predstruge in Ponikve.

(3)Na posameznih odsekih regionalnih in lokalnih cest, ki potekajo skozi naselja, se hišne priključke in priključke drugih cest uredi z namenom zagotavljanja večje preglednosti in varnosti, zgradi se pločnike, avtobusna postajališča, obnovi oziroma postavi ustrezno prometno signalizacijo ter zagotovi zadostne površine za mirujoč promet.

(4)Pri Tržiču se uredi vzletišče, namenjeno vzletanju in pristajanju zelo lahkih naprav za letenje in jadralnih padalcev, ohrani se kot travnat ravninski prostor.

(5)Železniška proga se obnovi in posodobi ter se poleg sedanje izkoriščenosti za tovorni promet dopolni tudi v smislu javnega potniškega prometa.

(6)Obstoječe in nove kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene. Na območju občine se zgradi omrežje kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja pa se urejajo kot kolesarske steze.

(7)Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene.

(8)Naselja, ki nimajo centralnih funkcij, imajo prednost pri izboljšanju prometnega omrežja in javnega prevoza do najbližjega oskrbnega središča. 11. člen (območja razvoja dejavnosti v krajini)

(1)Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva se ohranjajo, na območjih zaraščanja kmetijskih površin se vzpodbuja ponovna kmetijska raba tal. Intenzivnost kmetijske obdelave se prilagodi pridelovalnemu potencialu posameznih območij in omejitvenim dejavnikom, ki izhajajo iz ciljev ohranjanja narave, kulturne dediščine, vodnih virov, prepoznavnosti prostora in zdravega bivalnega okolja.

(2)Intenzivnejša kmetijska raba se izvaja predvsem na ravninskih predelih občine (na kraškem polju, izven poplavnih površin). Na drugih območjih so v ospredju druge funkcije kmetijstva, kot so ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije.

(3)Spodbuja se razvoj tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na podeželju in v okviru prizadevanj za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.

(4)Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji varstva gozdov, ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju.

(5)V obvodnem prostoru potokov se upoštevajo načela varstva voda, vodnega režima, ohranjajo se retenzijske površine. Zaradi občutljivosti območja in z namenom doseganja izboljšanja stanja podzemnih voda je potrebno zagotavljati vse ukrepe za izboljšanje stanja podzemnih voda. Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in posegi v prostor, ki niso v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo je potrebno varovati vse potencialno pomembne vodne vire in spodbujati varčno in smotrno rabo pitne vode.

(6)Turizem in prostočasne dejavnosti so ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj občine. Razvoj turizma temelji na naravnih, kulturnih in zgodovinskih danostih (ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, številni neizkoriščeni potenciali) in ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke in ureditve, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo ipd.).

(7)Turistične dejavnosti se usmerja tako, da je v turistično ponudbo vključenih kar se da veliko število območij z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi.

(8)Zagotovi se uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami na širšem območju občine, pri tem se upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora. V primeru izkazanega interesa za novo raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin se po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehta, če je smotrno opredeliti nova območja za izkoriščanje mineralnih surovin.

(9)Območja razvoja dejavnosti v krajini so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. VI. 12. člen (območja ohranjanja prepoznavnosti)

(1)Ohranjanje prepoznavnosti prostora se zagotavlja z ohranjanjem tipoloških značilnosti kulturne krajine in naravnih krajinskih območij ter prvin prepoznavnosti krajine grajenih struktur na celotnem območju občine, prednostno pa z ohranjanjem prepoznavnih prostorskih razmerij na kakovostnejših krajinskih območjih in na območjih naselbinske dediščine.

(2)V nadaljnjem prostorskem razvoju dejavnosti v krajini, pa tudi v razvoju poselitve in infrastrukture, se zagotavlja ohranjanje kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Dobrepolje, ki hkrati nudi primerjalne prednosti za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. To še posebej velja za območja in prvine prepoznavnosti prostora. 13. člen (območja ohranjanja naravnih kakovosti)

(1)Ohranjanje narave se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem so območja in enote ohranjanja narave upoštevana kot razvojni potencial in kot prvina varstva. Ohranjanje narave se zagotavlja predvsem na zavarovanih območjih, predlaganih širše zavarovanih območjih, na območjih naravnih vrednot, pričakovanih naravnih vrednot, prednostnih habitatnih tipov, na ekološko pomembnih območjih in na posebnih varstvenih območjih, vključenih v omrežje Natura 2000.

(2)Zagotavlja se varstvo območij biotske raznovrstnosti v krajini in ohranjanje narave tudi na preostalih območjih občine, z umeščanjem ureditev in objektov v prostor na podlagi strokovnih preveritev in ugotovljene ranljivosti narave in z izborom tehnologij, ki povzročajo kar najmanj zmanjševanja naravnih kakovosti.

(3)Pri načrtovanju prostorskega razvoja se upoštevajo načela in cilji, ki jih določajo pristojne službe za varstvo narave.

(4)Naravne kakovosti prostora zagotavljajo ugodno stanje okolja in ugodne razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar poteka ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. 2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena 14. člen (splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1)Gospodarska javna infrastruktura se razvija tako, da so zagotovljene trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba, dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji.

(2)Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. II. 2.4.1 Prometna infrastruktura 15. člen (prometna infrastruktura)

(1)Omrežje državnih cest se prenavlja, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo obvozne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje ter izvennivojski prehodi preko železnice. Uredijo se tudi križišča z navezavami lokalnih cest.

(2)Predvidene so obvozne ceste naselij Zdenska vas, Predstruge in Ponikve. Za obvozno cesto severno od naselja Ponikve je že sprejet državni prostorski načrt, nanjo pa se priključuje trasa nove regionalne povezave severno od železnice.

(3)Predvidene rekonstrukcije oziroma novogradnje bodo omogočile dober dostop do naselij, do območij z oskrbnimi, storitvenimi in družbenimi dejavnostmi ter do gospodarskih con.

(4)V sklopu urejanja cestnega omrežja se gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih cestnih povezav rešujeta v sodelovanju s sosednjimi občinami. 16. člen (lokalno cestno omrežje)

(1)Vzdržuje in prenavlja se vse lokalne ceste in javne poti, prednostno pa cestne povezave, ki vodijo v naselja – lokalna središča ožjega pomena: lokalno cesto LC 065100 Kočevje (Mala gora)–Struge v smeri Kočevja se prekategorizira v višji razred. Zaradi rekonstrukcije lokalne ceste se izvede tudi rekonstrukcija regionalne ceste R3-648 od naselja Pri Cerkvi – Struge na jugu do naselja Videm na severu.

(2)Na posameznih odsekih regionalnih cest, ki potekajo skozi naselja, se hišne priključke in priključke lokalnih cest uredi z namenom zagotavljanja večje preglednosti in varnosti.

(3)Lokalno cestno omrežje se dogradi v smislu enotne povezanosti vseh delov posameznega naselja in ureditve krožnih cestnih povezav znotraj naselij. 17. člen (železniško omrežje)

(1)Zaradi zagotovitve gospodarnejšega in skladnejšega razvoja železniškega omrežja, izboljšanja življenjskih pogojev, varstva okolja in večje izbire prometnih sredstev se obstoječa železniška proga obnovi in posodobi ter se dopolni tudi v smislu javnega potniškega prometa in napajanja gospodarske cone Predstruge.

(2)Uredijo se nova izvennivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem.

(3)Železniško postajo se rekonstruira, ob njej se uredijo parkirišča ter površine za kolesarje in pešce za dostop iz okoliških naselij do postaje. 18. člen (omrežje kolesarskih stez (poti) in pešpoti ter (drugih) rekreacijskih poti)

(1)Na območju občine ni predvidenih državnih kolesarskih povezav, zato je potrebno na lokalni ravni vzpostaviti sistem lokalnih kolesarskih povezav. Lokalno kolesarsko omrežje se uredi v skladu s projektom, ki je bil izdelan v okviru Ljubljanske urbane regije (LUR). Predvidena je glavna os kolesarske steze ob regionalni cesti – Ponikve–Videm–Kompolje.

(2)Lokalno kolesarsko omrežje se dopolni z rekreacijskimi kolesarskimi povezavami, ki vodijo do večjih rekreacijskih območij, ter se ureja sočasno z rekonstrukcijo oziroma ureditvijo novih cestnih povezav.

(3)V naseljih se vzpostavi primarno kolesarsko omrežje, ki predstavlja bolj pomembne javne poti, namenjene kolesarjenju (do pomembnejših centralnih dejavnosti, rekreacijskih točk ipd.). Primarno kolesarsko omrežje je ločeno od motoriziranega prometa.

(4)Sekundarne kolesarske povezave se izvedejo kot dopolnitev primarnega omrežja in se jih spelje po manj prometno obremenjenih cestnih odsekih. Ob sekundarnem kolesarskem omrežju se pusti možnost mešanja kolesarskega in drugih vrst prometa (pešačenje).

(5)Hodniki za pešce se dogradijo na bolj obremenjenem prometnem omrežju, še posebej v naseljih, kjer so šole in druge družbene dejavnosti (dom ostarelih, zavod za invalide, zdravstveni dom).

(6)Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene. Dopolni se evropsko pešpot E7 na Šentrumarju (južno od Hočevja), ki bo potekala preko slemena do večnamenske koče (gobarske, planinske ipd.) in se navezala kot krožna pot nazaj na E7.

(7)Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav – v skladu s projektom LUR. 19. člen (mirujoči promet)

(1)V naseljih Videm in Pri Cerkvi – Struge ter v drugih naseljih je treba na območjih z oskrbnimi, storitvenimi in družbenimi dejavnostmi zgraditi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v večjih strnjenih stanovanjskih območjih, kar se zagotavlja z nivojskimi ureditvami. Na ostalih območjih se površine za mirujoči promet razvijajo skladno z razvojem drugih dejavnosti v prostoru.

(2)Gradnja novih javnih objektov oziroma ureditev novih dejavnosti se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene, obiskovalce in stanovalce.

(3)Potrebna je dograditev in ureditev obstoječih parkirnih kapacitet ob obstoječih javnih objektih (cerkve, šole, železniška postaja ipd.) in gospodarskih conah ter v primeru sprememb namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami dejavnosti v teh objektih. Poleg tega se zagotavljajo parkirna mesta za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov.

(4)Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje.

1. člen (vzletišče) Pri Tržiču se na travnatem ravninskem prostoru lahko uredi športno vzletišče. Območje vzletišča se ohranja travnato, morebitni objekti se umestijo ob bližnjo vas (Tržič ali Potiskavec). Športno vzletišče dopolnjuje turistično in športno rekreacijsko ponudbo.
2. člen (javni potniški promet)

(1)Med Vidmom in sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi zaledji se vzpostavi učinkovit javni potniški promet.

(2)Za vzpostavitev učinkovitega javnega potniškega prometa se obstoječa železniška proga obnovi in posodobi ter dopolni tudi v smislu javnega potniškega prometa, prilagodijo in razširijo se avtobusne proge, da se bodo stikale med seboj in z železniško postajo, da bodo vozni redi vlakov in avtobusov čimbolj usklajeni in da bo omogočeno prestopanje med njimi s čim manjšo izgubo časa za potnika.

(3)V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest.

(4)Železniška postaja v naselju Predstruge se ohrani na obstoječi lokaciji. Avtobusne in železniška postaja se preuredijo v smislu posodobitve in povečanja prometne varnosti ter zagotavljanja ustreznih funkcionalnih površin, vključno s parkirišči za osebna vozila. 2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura 22. člen (splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)

(1)Vzpostavijo se nova, rekonstruirajo in dopolnijo se obstoječa infrastrukturna omrežja za zagotavljanje enakovredne komunalne in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.

(2)Poveča se zanesljivost oskrbe, uredi se okoljska problematika odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(3)Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe lokalnih središč ter zagotavljanje minimalnega infrastrukturnega (komunalnega) standarda manj razvitim, od razvoja odmaknjenim območjem.

(4)Gradnja lahko poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato se zagotavlja, da načrtovanje in gradnja novih ter dopolnjevanje in prenova obstoječih omrežij infrastrukture praviloma potekajo sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradnje oziroma s prostorskim razvojem. Razvija se komunalno in energetsko infrastrukturo v dveh, med seboj usklajenih smereh: – s sanacijo stanja: na vseh obstoječih poselitvenih območjih in predvsem na območjih, kjer so objekti že zgrajeni, pa infrastruktura še ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacijo stanja z izgradnjo sistemov, ki zagotavljajo ustrezno stopnjo varstva okolja in priključitev objektov na ustrezne infrastrukturne sisteme. Praviloma se do izgradnje ustreznih komunalnih sistemov zavira gradnjo na območjih, ki komunalno še niso opremljena, – z opremljanjem razvojnih območij v naseljih s pripadajočo infrastrukturo: za vsa nova poselitvena in razvojna območja se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov.

(5)Z ustreznim prostorskim načrtovanjem se zagotovi smotrno rabo energije, z načrtovanjem smotrne razporeditve naselij in objektov se zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Tako se zagotovi večnamenskost energetskih objektov, kar povečuje možnosti za njihovo ustreznejše vključevanje v prostor.

(6)Projekti, v okviru katerih se z opremljanjem novih območij zagotavlja tudi sanacija obstoječih poselitvenih območij, se izvajajo prioritetno.

(7)Za celotno območje občine se izdela program opremljanja zemljišč za gradnjo, s katero se programirajo nadaljnje aktivnosti opremljanja zemljišč za gradnjo, vključno s terminskimi plani in viri finančnih sredstev. Programi opremljanja se izdelajo za območje celotne občine vsaj za obstoječo komunalno infrastrukturo, da je možno odmerjati komunalni prispevek, za vse nove investicije pa se izdelajo podrobni programi opremljanja – lahko za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za manjše posamezno območje ali za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.

(8)Za infrastrukturne vode se pridobi služnost poteka vodov po posameznih zemljiščih, zato se za novogradnje praviloma pripravlja občinske podrobne prostorske načrte za načrtovanje posameznih infrastrukturnih ureditev, s katerimi je možno pridobiti zemljišča za gradnjo tudi z uporabo instituta prisilne služnosti oziroma razlastitve.

(9)Infrastrukturni vodi se na območjih ohranjanja narave, kulturne dediščine in na drugih občutljivih območjih praviloma izvajajo podzemeljsko in le izjemoma nad zemljo, če bi podzemeljska izvedba lahko bistveno ogrozila dele območij ohranjanja narave, arheološka območja oziroma druga občutljiva območja tal.

(10)Obstoječa območja gospodarske infrastrukture, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se ustrezno sanirajo. 23. člen (vodni viri in oskrba s pitno vodo)

(1)Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.

(2)Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. Na teh območjih se upoštevajo usmeritve: – odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda; – odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo v individualnih malih komunalnih čistilnih napravah ali se zbirajo v nepretočnih greznicah, praznjenje pa se izvaja v skladu z občinskimi predpisi, ki urejajo občinsko gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode; – gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevke in gnojnice se odvaža na za to primerne površine; – lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo.

(3)Vsi vodni viri se zaščitijo pred morebitnim onesnaženjem, formalno z določitvijo varstvenih pasov vodnih zajetij in aktivno prek nadzora dejavnosti v prostoru. Posege na vodovarstvenih območjih se presoja skozi analize tveganj ter v skladu z določili pristojnih služb. Razvoj dejavnosti na vodovarstvenih območjih bo skrbno načrtovan in nadzorovan tako, da ne bo prišlo do kakršnihkoli vplivov na kakovost ali količino vodnih virov. Zagotovi se dokončna sanacija vodnih virov in okolja z ureditvijo kanalizacijskih sistemov in izgradnjo čistilnih naprav. Potencialne nove vodne vire se bo raziskalo in ustrezno zaščitilo. Za območja varstvenih pasov vodnih zajetij je potrebno izvesti novelacijo skladno z novimi predpisi ter zagotoviti zaščito območij.

(4)Skrb za ohranjanje količin in kakovosti zajetih in nezajetih vodnih virov vključuje nadzor nad uresničevanjem režimov vodovarstvenih območij, zlasti z urejanjem sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, tako da se ohranjajo možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov in toplih izvirov, ki bodo lahko povečali razvojne potenciale za poselitev ter za turizem in rekreacijo.

(5)Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato se ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov, usklajujejo s sosednjimi občinami.

(6)Izhodišče prihodnjega razvoja oskrbe s pitno vodo temelji na dosedanjem razvoju sistema vodooskrbe z dodatnimi obnovitvami, dograditvami in novogradnjami v sistemu tako, da se praviloma vsa poselitvena območja oskrbi z javnim vodovodom v upravljanju javnega podjetja za oskrbo s pitno vodo.

(7)Oskrba s pitno vodo v Občini Dobrepolje se poveže z medobčinskim sistemom vodooskrbe v okviru oskrbe s pitno vodo Suhe krajine, ki predvideva zagotovitev zanesljive oskrbe s pitno vodo, zaščito vodnih virov, zagotovitev vodnih količin, ustrezne tlačne razmere, kakovostno in varno pitno vodo, nadomestitev dotrajanih sistemov z novimi materiali ustreznejših profilov, ustrezno stabilizacijo požarne vode in doseganje učinkovitega delovanja vodovodnih sistemov.

(8)Na območjih, kjer se v skladu s predpisi oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru javne službe (območja posameznih zaselkov in objektov, kjer je na poselitvenem območju manj kot 50 prebivalcev in poraba vode manjša kot 10 m 3 na dan) in kjer priključitev na javno vodovodno omrežje ni mogoča, občina zagotovi oskrbo s pitno vodo oziroma se oskrba s pitno vodo izvaja individualno ali skupinsko iz lastnih zajetij, vodnjakov ali rezervoarjev. Prostorski razvoj na teh območjih se omejuje in uskladi z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.

(9)Zasebne vodovode na območjih, kjer se v skladu s predpisi oskrba s pitno vodo zagotavlja v okviru javne službe, se bo predalo v upravljanje izvajalcu javne službe.

(10)Območje Občine Dobrepolje je s pitno vodo oskrbljeno iz vodovodnega sistema Rob–Dobrepolje, ki ima vodno zajetje v Občini Velike Lašče. Vrtini zahodno od naselja Kompolje se varujeta kot rezervni vodi vir.

(11)Z javnim vodovodom so opremljena vsa naselja razen naselja Vodice, ki bo oskrbljeno iz obstoječe vrtine na območju Vodic. 24. člen (odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)V sklopu zaščite vodnih virov ter zagotavljanja potrebnih in kakovostnih količin zdrave pitne vode je eden izmed prioritetnih ciljev izgradnja kanalizacijskih sistemov, prvenstveno na gosteje poseljenih ranljivih območjih.

(2)Na območju Občine Dobrepolje se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z državnimi izhodišči (Operativni program čiščenja in odvajanja komunalnih odpadnih vod) na območju naselij Ponikve, Predstruge, Cesta, Zdenska vas, Videm (s Podgorico), Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Zagorica, Podgora, Kompolje in Potiskavec.

(3)Naselji Potiskavec in Ponikve odvajata in čistita komunalne odpadne vode v lastnih čistilnih napravah.

(4)Na čistilno napravo Bruhanja vas se odvajajo in čistijo komunalne odpadne vode iz naselij Predstruge, Videm, Podgorica, Podpeč, Bruhanja vas, Zagorica, Podgora in Kompolje. Na čistilno napravo Zdenska vas se odvajajo in čistijo komunalne odpadne vode iz naselij Cesta, Zdenska vas in Mala vas.

(5)V naselju Kompolje se lahko uredi čistilna naprava za potrebe naselij Kompolje in Podgora.

(6)Za vsa preostala naselja, ki v operativnem programu niso navedena, se prouči ekonomičnost izgradnje kanalizacijskega sistema z lastno čistilno napravo ali navezavo na čistilno napravo sosednjega naselja. Možna je tudi uporaba individualnih sistemov, kot so nepretočne greznice in male čistilne naprave, pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč.

(7)Pri zasnovi kanalizacijskih sistemov se teži k združevanju posameznih naselij v večje kanalizacijske sisteme.

(8)Odpadno padavinsko vodo se praviloma odvede v vodotoke ali ponika, kjer je to možno, oziroma v gostejše pozidanih območjih v javno meteorno kanalizacijo. Potencialno onesnažene padavinske vode se pred izpusti očistijo. Izpusti iz čistilnih naprav se ne načrtujejo neposredno v ponore in kraške jame.

(9)Posebno pozornost je treba nameniti izpustom iz sistemov zbiranja padavinske odpadne vode oziroma predvideti ukrepe, da čas zbiranja in večje količine padavinske odpadne vode ne bodo povečevale tudi količine vode v odvodniku oziroma ne bodo ogrožale sosednjih površin pred zalitji. Enako mora biti predvidena tudi ustrezna zaščita objektov pred zalitji zaradi visoke podzemne vode v času večje namočenosti površin ali visokih gladin vodotokov. 25. člen (ravnanje z odpadki)

(1)Pri ravnanju z odpadki se spodbuja preprečevanje in zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, predelava in odstranjevanje) tako, da na končno točko, t.j. odstranjevanje odpadkov, pride le minimalna količina že sortiranih in neproblematičnih odpadkov.

(2)Zbiranje odpadkov v Občini Dobrepolje je urejeno preko sistema odvoza komunalnih odpadkov. Predelava in odlaganje odpadkov potekata v centru za ravnanje z odpadki in odlagališču Špaja dolina.

(3)Ob centralni čistilni napravi Bruhanja vas se predvidi zbirni center za ravnanje s komunalnimi odpadki. 26. člen (oskrba z energijo)

(1)Zasnova oskrbe občine z energijo mora temeljiti na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo. Temeljni dokument oskrbe z energijo je energetska zasnova občine, s katero bo zagotovljena stalna, zadostna in ekonomsko sprejemljiva oskrba z energijo.

(2)Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne energije, decentralizirani sistemi z izrabo obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase in sonca ter toplotne črpalke.

(3)Za območja z razpršeno gradnjo izven urbanih območij se lahko v skladu z energetsko zasnovo občine opredelijo alternativne možnosti za komunalno opremljanje (lesna biomasa, sončna energija, male HE) in izrabo naravnih virov (uporaba kapnice, prečiščene uporabljene vode iz gospodinjstva in podobno) za kar najmanjše investicije in posege v prostor.

(4)Na območju Občine Dobrepolje ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov. Najbližji skladišči za potrebe občine sta centralno skladišče v Zalogu pri Ljubljani in skladišče Ortnek v Občini Ribnica.

(5)Generalna zasnova oskrbe z električno energijo v največji meri izkorišča obstoječe stanje. Dobava električne energije poteka preko distribucijskega elektroenergetskega omrežja z napajanjem iz razdelilne transformatorske postaje RTP Kočevje.

(6)Proizvodnjo električne energije v malih HE se spodbuja samo v primerih, pri katerih se z izkoriščanjem vodne sile zagotovi večnamenskost objekta (npr. prenova starih mlinov) ali pa se objekt izvede v sklopu drugega objekta ter so tako vplivi na krajino in naravno okolje zmanjšani na minimum.

(7)V skladu s predpisi je določeno območje vzdolž daljnovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na napetostni nivo daljnovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v prostor v bližini daljnovodnega omrežja.

(8)Preko območja Občine Dobrepolje je načrtovana gradnja mednarodnega plinovoda M9 Dolga vas (madžarska meja)–Opatje selo (italijanska meja) z delovnim tlakom nad 16 barov. Pri načrtovanju trase plinovoda je potrebno upoštevati obstoj številnih podzemnih jam na tem področju. Načrtovana trasa plinovoda naj se v čim večji možni meri izogne jamam in poteku njihovih rovov.

(9)V skladu s predpisi je določeno območje vzdolž plinovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na dimenzijo in tlačno stopnjo plinovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v prostor v bližini plinovodnega omrežja.

(10)V fazi sprejemanja načrtov za večje sklope novogradenj je potrebno predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. To pomeni, da je potrebno načrtovati skupne sisteme ogrevanja z eno kurilno napravo, ki bodo nadomestile sicer morebitne številne posamezne kurilne naprave, ki so tako ekološko kot tudi ekonomsko manj sprejemljiva rešitev. Pri večjih sklopih je potrebno preučiti tudi možnosti kogeneracije (toplota, električna energija) ali trigeneracije (toplota, hlad, električna energija). Predvsem pa je potrebno pred odločitvijo o energetski oskrbi vsake novogradnje pretehtati ekonomske in tehnične možnosti uvajanja obnovljivih virov energije, npr. izrabe sončne energije, uvajanja ogrevanja na lesno biomaso itd. 27. člen (komunikacijsko omrežje)

(1)Za zagotavljanje postavitve širokopasovnih omrežij visokih hitrosti se gradi, dopolnjuje in nadgrajuje telekomunikacijski sistem.

(2)Gradnja brezžičnih komunikacijskih povezav (bazne postaje mobilne telefonije, brezžični prenos podatkov) je dovoljena. Objekti morajo biti ob zagotavljanju pokrivanja območja s signalom čim manj vidno izpostavljeni.

(3)V strnjenih naseljih se spodbuja gradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov žičnih širokopasovnih omrežjih visokih hitrosti, izven naselij pa je dopustna gradnja komunikacijskih objektov, ki zagotavljajo brezžične povezave. 2.5 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 2.5.1 Notranji razvoj, prenova in širitev naselij 28. člen (splošne določbe za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)

(1)Naselja se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.

(2)V vseh naseljih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, v večjih naseljih pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.

(3)Počitniška gradnja se izvaja na opredeljenih območjih počitniških hiš ali kot izkoriščanje in prenova notranjih rezerv naselij, ne pa kot nove širitve na nepozidane površine okrog naselij. 29. člen (notranji razvoj naselij)

(1)Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako, da se za pozidavo izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti. Površine za gradnjo se določijo na območjih, ki imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere.

(2)Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dovoljeno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.

(3)Kjer zaradi prostorskih omejitev in pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnih kmetij v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega in prostorskega – urbanističnega in krajinskega ter okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.

(4)Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo in se vlaga v zagotavljanje ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot kakovostno grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek in podobno, zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce in raznolikost teh površin glede vloge in uporabnosti in glede na njihov pomen za prepoznavno podobo naselja.

(5)V središčih pomembnejših naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.

(6)Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključujejo v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter obvodnih prostorov.

(7)Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave, tako na novih razvojnih območjih kot na območjih razpršene pozidave, namenjenih zgoščevanju.

(8)Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov. 30. člen (prenova naselij)

(1)Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.

(2)Zagotovi se celovita prenova naselij s še ohranjeno tradicionalno urbano strukturo in arhitekturnimi elementi oziroma naselij z naselbinsko dediščino (Hočevje, Podpeč, Bruhanja vas, Mala vas, Kompolje in Zdenska vas). Zagotovi se tudi prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov.

(3)Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine.

(4)Prenova se osredotoča na izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(5)Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo tako, da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.

(6)Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.

(7)Za območja prenove naselij, ki so naselbinska kulturna dediščina, se po potrebi izdela občinski podrobni prostorski načrt, katerega sestavni del je tudi konservatorski načrt za prenovo. 31. člen (širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)

(1)Prostorske možnosti za razvojne dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.

(2)Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev. Širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen, dopustne pa so manjše zapolnitve in zaokrožitve obstoječih stavbnih zemljišč.

(3)Nova območja za pozidavo se lahko v omejem obsegu načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja. Glede na strateške usmeritve občine ter poselitvene trende in razvojne potrebe so predvidene predvsem širitve Vidma na podlagi urbanističnega načrta, v manjšem obsegu pa tudi širitve oskrbnih in pomožnih centrov. V preostalih naseljih so dopustne zaokrožitve in zgostitve pozidave manjšega obsega. Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in nekontrolirano razraščanje naselij na robovih niso dopustni.

(4)Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitev poselitve se zagotavljata optimizacija umeščanja v prostor in izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor, njihove namembnosti in njihovega merila oziroma gabaritov.

(5)Na območjih razpršene poselitve in gradnje se na podlagi urbanističnih in krajinskih preveritev določijo površine za novogradnje v smislu zaokrožitve naselja in zaselkov kot sanacije razpršene pozidave, pri čemer se opredelijo dovoljena namembnost in usmeritve za urbanistično-arhitekturno oblikovanje.

(6)Pri načrtovanju širitev poselitvenih območij in gradnji objektov izven poselitvenih območij se zagotavlja celostno ohranjanje kulturne dediščine tudi na vplivnem območju kulturnega spomenika ali kulturne dediščine. V naseljih, kjer so posamezna območja varstva kulturne dediščine, se novogradnje načrtujejo in izvajajo v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami. 2.5.2 Razvoj dejavnosti po naseljih 32. člen (razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.

(2)Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se proizvodna območja načrtujejo predvsem na območju večjih naselij in v njihovih širših vplivnih območjih oziroma v navezavi na dobro prometno dostopnost (državne ceste, železnica).

(3)Na območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne dejavnosti, ki morajo biti združljive s proizvodnjo in medsebojno. V lokalna središča ožjega pomena se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.

(4)Za ureditve gospodarskih con, zlasti za tiste na ranljivih območjih, je treba pri določanju novih površin in samih ureditev ter pri opredeljevanju namembnosti podrobneje preveriti tudi razmere na terenu. Na teh lokacijah je treba pred urejanjem novih površin in umeščanjem dejavnosti podrobneje preučiti možne negativne vplive izbranih dejavnosti na okolje ter predvideti ustrezne omilitvene ukrepe za zmanjšanje možnih negativnih vplivov, bodisi z ustreznim mikrolociranjem bodisi z zahtevnejšimi tehnološkimi rešitvami.

(5)Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinsko in druga središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in peš potmi.

(6)Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja, spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter v območja centralnih dejavnosti.

(7)Na območju občinskega središča se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja (večstanovanjski bloki, vrstne hiše, atrijske in prostostoječe hiše ipd.), v preostalih naseljih pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike stanovanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v prostostoječih hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo tudi domovi za starejše občane, mladinski domovi in druge oblike skupnih nastanitev, kar se zagotavlja predvsem v večjih naseljih, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev ter dober dostop do zdravstvene oskrbe in drugih oskrbnih dejavnosti, ali pa na dislociranih novih lokacijah, na katerih se hkrati z nastanitvenimi zmogljivostmi zagotovijo tudi pripadajoča oskrba in dejavnosti.

(8)Na območjih izven središč se predvideva bistveno manjši delež površin za nova stanovanja, pri čemer se spodbujajo prenove objektov ter površin in se v vsakem od naselij zagotovijo potrebne površine za novogradnje glede na velikost in vitalnost ter komunalno opremljenost posameznega naselja. V ta namen se na podlagi urbanističnih in krajinskih preveritev zagotovijo zemljišča za graditev na nezadostno izkoriščenih in degradiranih površinah znotraj naselij in na robu grajene strukture.

(9)V podeželskih naseljih se dovolijo predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, so skladne s shemo prostorskega razvoja naselja, usklajene s prostorsko sliko naselja in je za njih možno urediti dostop ter racionalno infrastrukturno opremo. Pod temi pogoji se dovoli razvoj: – centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, – družbenih dejavnosti (vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.), – turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekti ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter – mirne obrti in storitev, ki niso moteči ob bivanju, prekomerno ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju. 2.5.3 Območja razpršene poselitve in ureditev zunaj naselij 33. člen (območja ohranjanja razpršene poselitve in prostorskih ureditev zunaj naselij)

(1)Na območju občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala razpršena poselitev kot zaokroženi območji zaselkov in posamičnih kmetij južno od Kompolja ter med Rapljevim, Podtaborom in Tržičem, ki se ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo.

(2)Poleg zaokroženih območij razpršene poselitve se na območju občine kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo tudi posamični zaselki in kmetije.

(3)Zunaj naselij se ohranjajo in prenavljajo ter zgoščajo in zaokrožajo prostorske ureditve, kot so: – lovske koče, gozdarske koče, planinski domovi, – objekti v obvodnem prostoru Rašice (žage, mlini ipd.), – objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, znamenja ipd.), – turistični, rekreacijski in športni objekti, – ipd.

(4)Zaokrožena območja razpršene poselitve so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. III in V. Razpršena poselitev in ureditve zunaj naselij kot posamezne ureditve oziroma objekti na kartah strateškega dela glede na merilo in podrobnost prikazov niso posebej prikazani. 34. člen (usmeritve za prostorske ureditve zunaj naselij in ohranjanje razpršene poselitve)

(1)Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe stavbe in druge ureditve ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Dopustna je gradnja novih ali nadomestnih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.

(2)Pri načrtovanju objektov se upoštevajo kvalitete vzorca obstoječe razporeditve in velikosti objektov, tako, da se s tem ohranjajo prostorska razmerja in druge značilnosti kulturne krajine.

(3)Pri gradnji objektov in ureditev zunaj naselij, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, se ohranja skladnost med različnimi funkcijami posameznih območij. Obstoječa grajena struktura se oblikovno dopolnjuje tako, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, pri tem se zagotavlja smotrna raba prostora.

(4)Na robu strnjenih naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, katerih razvoj je v obstoječih strnjenih naseljih omejen ali so moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako, da bodo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeni sodobno kmetovanje, neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.

(5)Zunaj naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti umeščene v odprt prostor zaradi narave dejavnosti, npr. rekreacijske ureditve, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča, čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, nove kmetije, za bivalno okolje moteči kmetijsko-gozdarski obrati, kot so npr. žage in živinorejske farme, pa tudi posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, spomenik, razstave na prostem.

(6)Vse umestitve objektov in ureditev zunaj naselij, predvsem pa njihovi programi, velikost območij ter funkcionalne navezave na naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo ter optimizirajo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. 2.5.4 Razpršena gradnja 35. člen (sanacija razpršene gradnje)

(1)Na območju občine se pojavlja posamična razpršena gradnja v obliki posameznih stavb, razpršenih po celotnem območju občine, ki se ji ne opredeli stavbno zemljišče, se je ne vključi na območja naselij in se je ne opredeli kot novo naselje ali kot posebna zaključena območja poselitve. Samo legalno zgrajena razpršena gradnja brez stavbnega zemljišča se sanira s komunalnim opremljanjem. Posamična razpršena gradnja na kartah strateškega dela glede na merilo in podrobnost prikazov ni posebej prikazana.

(2)Sanacija v obliki zgoščanja in zaokroževanja se dopusti pri tisti razpršeni gradnji, ki ima že obstoječa stavbna zemljišča, možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet. Pri zgoščevanju in zaokroževanju se upošteva skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.

(3)Nova razpršena gradnja se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev ter z opredelitvijo območij za kompleksno gradnjo. 2.5.5 Urbanistično oblikovanje naselij 36. člen (oblikovna podoba naselij)

(1)Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.

(2)Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet ter robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se vzpodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(3)Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost, ki je sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

(4)Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, s katerim se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi. 2.6 Koncept prostorskega razvoja naselja Videm 37. člen (koncept prostorskega razvoja naselja Videm)

(1)Koncept prostorskega razvoja naselja Videm temelji na izhodiščih in ugotovitvah strokovnih podlag za strategijo prostorskega razvoja in prostorski red Občine Dobrepolje ter urbanističnem načrtu naselja Videm s Podgorico (v nadaljnjem besedilu UN Videm). Prostorski razvoj območja je načrtovan v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami tako, da se preprečuje prostorske konflikte in zagotavlja kvalitetno bivalno in delovno okolje, razvoj površin za oskrbo, storitve in proizvodnjo ter rekreacijo in preživljanje prostega časa. Poudarja se notranji razvoj naselja, pri čemer se ustvarjajo nove kvalitetne strukture prostora in ohranjajo kulturna, stavbna in naselbinska dediščina ter naravno okolje.

(2)Prostorski razvoj naselja Videm temelji na policentričnem konceptu razvoja celotne občine in predvideva razvoj občinskega središča v smislu najmočnejšega urbanega, upravnega, izobraževalnega, storitvenega in zaposlitvenega središča občine. V naselju je treba vsebinsko in kvalitetno dopolniti sedanje funkcije in vsebine naselja. Zagotovijo se nova območja za stanovanjsko gradnjo po ekonomsko sprejemljivih cenah, s čimer se zajezi reševanje stanovanjskega problema v počitniških objektih in posledično razpršeno gradnjo ter demografski padec. Zagotovijo se dovolj velike površine za razvoj različnih družbenih, storitvenih in gospodarskih dejavnosti, med katerimi so pomembne storitve, ki bodo nudile prebivalstvu višjo raven kvalitete bivanja. Videm se razvija kot izhodiščno točko razvoja turizma v občini. Uredijo se prenočitvene kapacitete, poveča se dostopnost do informacij o ponudbi, poveže se s ponudbo v sosednjih občinah. Videm se razvija tudi kot kulturno središče občine. V naselju se zagotovi dovolj velike površine za rekreacijo in šport (novo športno dvorano), ohranja se identiteto in prepoznavnost, varujeta se tipična kulturna in naravna krajina v njegovi okolici.

(3)Z razvojem dejavnosti se izboljša tudi prometna, komunalna in ostala infrastruktura. Med Vidmom in sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi zaledji se vzpostavi učinkovit javni potniški promet. Obstoječe cestno omrežje se rekonstruira, uredi se pločnike, križišča cest in kolesarsko omrežje. Spodbuja se razvoj javnega avtobusnega potniškega prometa v naselju, dolgoročno tudi v povezavi z rekonstruirano železniško progo.

(4)Vodovodno omrežje se vzdržuje in dogradi v delih, kjer so predvidene širitve poselitve. Dogradi se sistem za odvajanje odpadne vode v naseljih Videm (s Podgorico) ter Kračice, odpadne vode se vodi na načrtovano ČN Bruhanja vas, ki je predvidena južno od tega naselja. V Kračicah se dovoli postavitev malih čistilnih naprav, dolgoročno pa se območje priključi v sistem odvajanja in čiščenja odpadnih vod občine. Ravnanje z odpadki se na območju rešuje s postavitvijo ekoloških otokov in odvozom odpadkov na deponijo Špaja dolina. V prihodnje se poleg tega spodbuja še preprečevanje in zmanjševanje odpadkov na izvoru ter njihova predelava. Za naselji se v okviru celotne občine izdela energetsko zasnovo. Spodbujajo se alternativne možnosti za izkoriščanje lesne biomase, sončne energije ipd., z energetsko varčno gradnjo pa se zmanjšuje potrebe po energiji. Komunikacijsko omrežje se v Vidmu razvija in dograjuje tako, da bo vsem uporabnikom zagotovljeno širokopasovno omrežje visokih hitrosti.

(5)Koncept prostorskega razvoja naselja Videm sledi zakonitostim notranje strukture naselja, pri čemer so poglavitni omejitveni faktorji v prostoru. Možnost za razvoj bivanja se predvidi s širitvijo naselja v smeri proti severovzhodu in vzhodu, proti Mali vasi. Širitev je dolgoročno omejena z ohranitvijo zelenih struktur kot ločnic med posameznimi naselji in predstavlja strateško razvojno smer naselja.

(6)Obstoječa obrtno proizvodna cona Ratike se bo ohranjala in razvijala. Pri umeščanju in razvoju obrtnih ali manjših proizvodnih dejavnosti v osrednje območje cone se upošteva njihovo združljivost z možnostjo razvoja širšega spektra dejavnosti za potrebe centralnih, sejemskih in trgovskih dejavnosti. V območje celovite ureditve se vključi tudi domačiji na jugu cone; v eni se že opravlja dejavnost mizarstva, druga pa je prazna. Stalno bivanje se v območju gospodarske cone ne spodbuja. Širitev pokopališča se predvidi v smeri proti severu, kjer se ohranja zeleni prostor naselja. Domačije ob cesti proti Predstrugam (Štent, Zabukovec in Pirc) se ohranijo v obstoječem obsegu.

(7)Oblikuje se prostore vstopov v naselje in ohranja izrazite vedute na naselje. Ohranja se zahodni rob naselja, naselje se ne širi na poplavne površine. Ohranja se nepozidan zeleni pas med Vidmom in Malo vasjo, Zdensko vasjo, Podgorico in Kračicami. Ohranja se dominantno podobo cerkve sv. Križa na Vidmu v silhueti naselja. V delih naselja s tradicionalno tipologijo se objekte prednostno prenavlja, nove pa gradi ob upoštevanju značilnih struktur, obstoječih gabaritov in arhitekturnih elementov. Objekte z značilnostmi trške arhitekture se prednostno obnavlja in uredi njihovo okolico. Zaželeno je, da se jih nameni predvsem javnim funkcijam, v nadstropjih pa bivanju. Območja suburbane in mešane tipologije se ureja po principih sodobnega oblikovanja objektov in njihovega zunanjega prostora, spoštuje se gabarite, prisotne v prostoru, in gradbene linije. Stanovanjske objekte se umešča ob javni prostor, pomožne in gospodarske pa v zaledje parcel. Območja urbane tipologije so predvsem novejši deli naselja in njihove razvojne površine, kjer se upošteva sodobne principe oblikovanja objektov ob racionalni rabi prostora in naravnih virov (pasivne, energetsko varčne stavbe).

(8)Koncept zelenega sistema temelji na ohranitvi in ureditvi vmesnih zelenih površin med gosto grajeno strukturo naselja, pa tudi ureditvi urbanih zelenih površin v jedru naselja. V naselju se posamezne javne površine uredi in poveže s peš in kolesarskimi povezavami. Ureditve se dopolni z urbano opremo, prostori za počitek itd. Javni prostori, kot so prostor pred Jakličevim domom, občinsko stavbo, cerkvijo, pokopališčem, avtobusnim postajališčem, gasilskim domom in območja ob križiščih ulic (vozlišča), se vzdržujejo in urejajo kot odprti urbani prostori naselja. V koncept zelenega sistema se vključi območje prikritega grobišča v vrtači gozda Gorica nad Malo vasjo, ki se ga varuje. Koncept zelenega sistema vključuje tudi ohranjanje zasebnih zelenih površin, zavrtnic in sadovnjakov v zaledjih domačij, po katerih naj se zgleduje tudi ureditev vrtov sodobnih objektov.

(9)Prenova se izvaja v smislu ohranitve identitete jedra naselja z ureditvijo javnih površin. Ohranja se predvsem tipologija trških objektov, poudarja prostorske dominante ter sanira objekte, ki tipološko ne sodijo v prostor jedra. Območje delne prenove se opredeli v tradicionalnem delu naselja, ki ga predstavlja Veliki Videm in njegova kvalitetna stavbna dediščina. Pri prenovah in novogradnjah se ohranjajo tradicionalna tipologija gradnje in gabariti ter upošteva obstoječi red pozidave. Stanovanjski objekti se umeščajo ob javni prostor, prečno na cesto, na proste površine v zaledju parcel se umeščajo le gospodarski objekti. Obstoječe prazne objekte se revitalizira, lahko se jih nameni za kulturne, turistične dejavnosti, obnovi kot manjše prenočitvene kapacitete. Območje prenove in sanacije se opredeli v naselju Kračice, ki se ureja kot stanovanjsko naselje, zagotovi se ustrezna gospodarska javna infrastrukturo ter omeji širitev.

(10)Naselje se razvija navznoter na proste površine za gradnjo, izkoristijo se posamezni prazni objekti. Zapolnitve se prilagajajo gabaritom objektov v neposredni okolici in skladni namenski rabi prostora. Večja prosta površina ob šoli se nameni obšolskim in kulturnim ter športnim dejavnostim. Južni del naselja se zgošča ob upoštevanju tradicionalne tipologije objektov, sicer pa se spodbuja gradnjo sodobno oblikovanih objektov. Severovzhodni del naselja se zgošča tako, da se ustvarijo bolj urejene strukture in prepreči nadaljevanje stihijske pozidave. Območje se nameni bivanju, manjšim storitvenim dejavnostim in obrtem. Osrednji del naselja Podgorica se razvija navznoter, z izrabo še prostih površin za gradnjo, ob upoštevanju strukture naselja in tradicionalne tipologije objektov.

(11)Na območju urbanističnega načrta je zaradi poplavne ogroženosti območja potrebna izvedba ukrepov, določenih na podlagi študije poplavne nevarnosti, izdelane v juniju 2012 pod naslovom Analiza poplavnosti v Občini Dobrepolje – predvidena ureditev, Hidrološko hidravlični elaborat, št. D53-ŠNS/11, izdelovalec IS Projekt, projektiranje in urejanje voda d.o.o., Ljubljana. Za izboljšanje poplavne varnosti je tako na zahodni in južni strani naselja Videm predvidena izvedba visokovodnega nasipa. Visoke vode ogrožajo tudi zahodni del Podgorice.

(12)Koncept prostorskega razvoja naselja Videm je prikazan v Prilogi 5 OPN Dobrepolje (Obrazložitev in utemeljitev akta). 2.7 Usmeritve za razvoj v krajini 2.7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire 38. člen (kmetijstvo)

(1)Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije.

(2)Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti, spodbuja se kmetijsko rabo zemljišč, s katero se ohranjajo kakovostne kulturne krajine.

(3)Razvijajo se različne panoge, živinoreja na razgibanih terenih, poljedelstvo na bolj uravnanih predelih z velikim deležem najboljših kmetijskih zemljišč, sadjarstvo ipd.

(4)Zagotavlja se prilagajanje naravnim razmeram (spodbuja kmetovanje na območjih, kjer je okolje neonesnaženo, na legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami, z ugodno osončenostjo, dobro dostopnostjo ipd.), hkrati pa se razvijajo nove, tržno zanimive oblike pridelovanja hrane, s poudarkom na sonaravni pridelavi.

(5)Intenzivna kmetijska pridelava je omejena predvsem na območja obsežnejših ravnin na polju, izven poplavnih območij, kjer pa so zaradi visoke stopnje ranljivosti okolja za kmetijsko dejavnost potrebni ukrepi za preprečitev negativnih vplivov, zlasti onesnaženja tal in podtalnice. Intenzivna kmetijska pridelava se spodbuja tudi v okviru alternativnih oblik kmetovanja, s katerimi se bodo izrabljale naravne danosti in primerjalne prednosti posameznih delov občine (neobremenjenost, neonesnaženost okolja, ugodne klimatske razmere ipd.). Razvijajo se sadjarstvo in predelava sadja s prenovo travniških sadovnjakov, tudi z namenom ohranjanja genskega sklada starih sort, kmečki turizem in različne dejavnosti v povezavi kmetijstva in turizma, gozdarstva, lovstva, drobna obrt ipd.

(6)Na preostalih, večinskih predelih občine se uveljavljajo bolj ali manj ekstenzivne oblike kmetovanja (predvsem živinoreja s pašništvom ipd.), kar je še posebej pomembno na območjih z ohranjeno kmetijsko kulturno krajino, opuščanjem kmetijstva in depopulacijo.

(7)Živinoreja ostaja ena najpomembnejših kmetijskih panog v občini, ki ji je deloma podrejeno tudi poljedelstvo. Poleg intenzivne živinoreje se spodbuja še razvoj pašne živinoreje kot alternativa intenzivni živinoreji ter za preprečevanje zaraščanja travniških površin.

(8)Zaradi neugodne parcelne strukture se zlasti na območjih za poljedelstvo izvajajo komasacije, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. Na večjih sklenjenih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki ipd.

(9)Na območjih, kjer je velik delež naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, se povečuje delež sonaravnega oziroma ekološkega ter integriranega kmetovanja, pri katerem se uveljavljajo ekološki standardi, predvsem pa ukrepi za varstvo vodnih virov.

(10)Na območjih varstva vodnih virov je kmetijska dejavnost omejena pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ter živalskih odpadkov, zato je ponekod potrebna prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.

(11)Zaraščanje kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine ter na območjih travišč na ekološko pomembnih območjih.

(12)Ureditev ribogojnic je možna na podlagi vsakokratnega presojanja vplivov na okolje. Na vododeficitarnih predelih občine, kjer so zlasti na ravninskih delih ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko uredijo zbiralniki padavinske vode.

(13)Za zagotavljanje nemotenega razvoja kmetij se zagotovijo stavbna zemljišča za preselitev kmetij, ki nimajo možnosti za razširitev in nadaljnji razvoj, izven vasi ali na njihovo obrobje. Perspektivnim in zainteresiranim kmetom se omogoči razvoj njihove dejavnosti, zagotovijo se ustrezne in zadostne površine za potrebne objekte in infrastrukturo zunaj strnjenih vaških območij, vendar ob vsakokratni presoji z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev ter ob vsakokratni detajlni preučitvi alternativnih rešitev (širjenje v zapuščene dele naselja).

(14)Za povečevanje tržne zanimivosti kmetijske pridelave se razvijajo obstoječe priznane in tudi nove blagovne znamke, ki jih je smotrno povezovati s fizičnimi, kulturnimi in simbolnimi vrednostmi kulturne krajine, z naravnimi vrednotami ter biotsko raznovrstnostjo širšega območja in neonesnaženostjo okolja.

(15)Za ohranjanje poseljenosti podeželja in vzdrževanje kulturne krajine se uveljavljajo ukrepi znotraj kmetijskega sektorja, na področju ohranjanja narave in drugih področjih (nadomestila za izpade dohodka zaradi različnih varstvenih omejitev, spodbude, izobraževanje in osveščanje kmetov, presojanje vplivov na okolje za kmetijske programe in načrtovane operacije ipd.).

(16)Pri načrtovanju posegov v ribiški okoliš na območju Občine Dobrepolje se zagotavlja preprečevanje onesnaževanja voda in ohranjanje strug, obrežij in dna vodotokov ter drstišč v čimbolj naravnem stanju. Ohranjajo se obstoječa dinamika, hidromorfne lastnosti in raznolikost vodotokov ter obvodne vegetacije. Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja tako, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za vodni živelj. Odpadki se ne odlagajo v vodotoke, vrtače, ponikovalnice in njihovo vplivno območje. Pri gradnji objektov se zagotavljajo možnosti za prehajanje rib in izvedba posegov v drstišča in varstvene revirje zunaj časa drstenja posameznih vrst rib. 39. člen (gozdarstvo)

(1)Gozdovi, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranjajo ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.

(2)Na območjih z gozdom se ohranjajo sklenjene gozdne površine (npr. strma pobočja Male gore, Javhe), zlasti v predelih zaraščajočih površin pa se zagotavljajo razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji. Gozdni robovi se ohranjajo, novi gozdni robovi pa se oblikujejo sonaravno, z avtohtonimi vrstami drevnine in z upoštevanjem naravne slojevitosti.

(3)Z ohranjanjem gozdov na strminah se krepijo varovalne funkcije gozdov, na pretežnem delu gozdnih površin pa se krepijo proizvodni potenciali gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov.

(4)Na strmih predelih se zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo, ukrepa se malopovršinsko, z nižjo intenziteto sečnje in z uporabo primerne tehnologije pridobivanja lesa in izgradnje prometnic.

(5)V okolici pomembnejših vodnih virov se ohrani naravna drevesna sestava gozdov. V vseh gozdovih je prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje. Na območjih z izjemno poudarjeno hidrološko funkcijo se dela izvedejo le v suhem vremenu, s priporočeno uporabo biološko razgradljivih olj. V neposredni bližini hidroloških naravnih vrednot ni dopustno izvajati regulacijskih gradbenih del (spreminjanje smeri toka, oblike in globine struge itd.).

(6)Zagotavljajo se stabilni gozdni ekosistemi z usklajenimi odnosi med živalsko in rastlinsko komponento ter z nemotenim naravnim pomlajevanjem. Celoten predel strnjenih gozdov ima izreden pomen kot življenjski prostor velikih zveri, zato se zagotovi redno vzdrževanje košenic. Oblikujejo se gozdni robovi, ohranja se določen delež plodonosnega, starejšega in votlega drevja ter grmovno vegetacijo ob vodotokih.

(7)V gozdovih ob vseh označenih poteh, predvsem Evropski pešpoti E7, v okolici območij počitniških hiš ter okoli drugih rekreacijsko zanimivih objektov, ki imajo izjemno poudarjeno rekreacijsko funkcijo, se zagotavljajo urejenost, dostopnost in ustrezna rekreacijska infrastruktura. Prostorski razvoj turizma in rekreacije v gozdovih se načrtuje skladno s conacijo gozdnega prostora z vidika njegove rabe za rekreacijo in turizem.

(8)Gozdovi ob večjih naseljih imajo poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine, estetsko in rekreacijsko funkcijo. Ti gozdovi se lahko opredelijo kot mestni oziroma primestni gozdovi na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag, pri pripravi katerih mora sodelovati pristojna služba za gospodarjenje z gozdovi. Gozdovi, ki se vsebinsko navezujejo na naselja, se lahko razglasijo za gozdove s posebnim namenom zaradi izjemno poudarjenih socialnih funkcij in se urejajo kot integralni del zelenega sistema naselja.

(9)Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopušča predpis.

(10)Pogozdovanje travnatih površin, jas in lazov v gozdu je prepovedano, razen če je sadnja predpisana z gozdnogospodarskim načrtom.

(11)Gozdne prometnice: za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč.

(12)Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest naj v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev.

(13)Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambena baza za divjad. 40. člen (turizem in prostočasne dejavnosti)

(1)Turistične in prostočasne dejavnosti se prednostno razvijajo na obstoječih turističnih lokacijah, na območjih naravne ohranjenosti, pa tudi na drugih območjih, kjer so prostorske možnosti za razvoj tovrstnih dejavnosti. Na teh območjih se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru. Pri tem se ohranjajo in nadgrajujejo obstoječe tematske turistične poti in druge ureditve.

(2)Planinski, izletniški, pohodniški turizem: Obstoječe tematske turistične, pohodniške in druge poti se vzdržujejo in nadgrajujejo z združljivimi programi, po potrebi se urejajo nove tematske poti (planinske, jahalne, kolesarske ipd.). Urejajo se izletniške točke, npr. Kamni vrh, Grmada na Mali gori, gobarsko-planinski dom pod Šentrumarjem na evropski pešpoti E7 ipd.

(3)Rekreativni in športni turizem se razvija predvsem na obstoječi urejeni lokaciji južno od Podgore (pri Žouknu) ter zahodno od Predstrug, pa tudi na drugih primernih lokacijah (lovske, planinske, gozdarske koče ipd.) z možnostjo ureditev za športna igrišča, otroška igrišča, prostore za piknik, ribarjenje, kolesarske poti, sprehajališča, počivališča ipd. Po končanem izkoriščanju kamnoloma Predstruge se to območje preuredi v turistično in športno rekreacijsko območje za potrebe širšega prostora.

(4)Naravoslovni turizem se razvija na celotnem območju občine z namenom prezentacije številnih kraških pojavov (kraške jame – Podpeška, Svetoantonska, Potiskavška, Kompoljska ipd., kraške reliefne oblike, ponori Rašice, kraški travniki, kraška krajina, drugi geološki in hidrološki pojavi itd.) ter drugih naravnih vrednot in krajinsko kvalitetnih območij. Ta vrsta turizma se razvija s posebnim poudarkom na ohranjanju naravnega stanja in z upoštevanjem občutljivosti teh območij v obliki urejanja posameznih lokacij, vzpostavitve učnih poti, postavljanja informacijskih tabel ipd.

(5)Kulturno-zgodovinski turizem je usmerjen predvsem na lokacije s pomembnejšimi objekti kulturne dediščine (cerkve pri Zdenski vasi, Podpeči, Podgorici, na Vidmu, Hočevju, Ponikvah, Tisovcu ipd., Gačnikova domačija v Ponikvah, mlin s spominsko ploščo iz NOB ob Rašici ipd.), pa tudi v prezentacijo vasi z naselbinsko dediščino (Mala vas, Zdenska vas, Bruhanja vas, Podpeč, Hočevje, Kompolje). Ta tip turizma in prostočasnih dejavnosti se razvija tudi na drugih turističnih točkah in območjih, povezanih s prezentacijo kulturne dediščine (spominske lokacije, območja prepoznavnosti krajin, arheološka območja idr.).

(6)Podeželski turizem in turizem na kmetiji: v vaških naseljih in zaselkih se zagotavljajo možnosti za širitev kmetij z namenom ureditve nočitvenih kapacitet in drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v občini, je smiselno spodbujati turizem in rekreacijo v povezavi s kmetijstvom. V ta namen se spodbuja ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal, uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja z možnostjo prodaje domačih izdelkov in pridelkov ter urejanje nočitvenih kapacitet na celotnem območju občine.

(7)Športno letenje: uredi se vzletišče Tržič v travnati izvedbi, spremljajoči objekti se umestijo ob javni poti in ob vasi Tržič ali Potiskavec.

(8)Opuščeno naselje Kukovo se lahko nameni za razvoj dejavnosti, ki potrebuje mirno, čisto okolje, stik z naravo ipd. To so lahko rekreacijske, izobraževalne, socialne, rehabilitacijsko-zdraviliške, etnološke, turistične ali podobne dejavnosti.

(9)Različne oblike turizma se razvijajo skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami, zagotavlja se varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter varstvo kulturne dediščine. Na območjih naravnih kakovosti se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, ki ne zahtevajo posebne infrastrukture, oziroma se turistično in rekreacijsko infrastrukturo zagotavlja praviloma na območju naselij.

(10)Zasnova turizma in prostočasnih dejavnosti je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. VI. 41. člen (izkoriščanje mineralnih surovin)

(1)Na edinem območju pridobivanja mineralnih surovin s podeljeno rudarsko pravico (kamnolom Predstruge) se nadaljuje z izkoriščanjem v omejenem prostoru, za katerega je pridobljena rudarska pravica s sprotno sanacijo. Po končanem izkoriščanju kamnoloma se vsi objekti za obratovanje odstranijo. Območje se nameni za turistično ali športno-rekreativno rabo za potrebe širšega prostora.

(2)Na območjih izkoriščanja mineralnih surovin je treba izvajati sanacijo sočasno s pridobivanjem in zagotoviti končno sanacijo pridobivalnih območij na podlagi sanacijskih načrtov in programov ter s spremljanjem izvajanja sanacijskih ukrepov, bodisi z vzpodbujanjem naravne sukcesije (predvsem na območjih v večji oddaljenosti od poselitve), bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo (predvsem na dobro dostopnih območjih v bližini naselij). Pri tem območje posega (sanacije) ne sme biti širše od pridobivalnega območja. Na območjih preostalih, opuščenih in nelegalnih kamnolomov in peskokopov se zagotovi sanacija po naravni poti.

(3)Manjši nelegalni kopi se bodo preprečevali predvsem z boljšo organizacijo in dostopnostjo mineralnih surovin iz legalnih kopov, pa tudi z drugimi ukrepi (sankcije in izvajanje sanacij). 42. člen (upravljanje z vodami)

(1)Pri upravljanju voda se kot omejitev pri prostorskem načrtovanju upoštevajo naravni procesi, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti tako, da se na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(2)Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva: – da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako, da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost; – da se z ureditvami ne poslabšuje stanja voda in vodnega režima oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi; – da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda; – da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(3)Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra, dopušča se splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

(4)Na poplavnih in erozijskih območjih je treba prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožile naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotoka in obvodnih prostorov bo usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi; ti objekti ter mlini in žage se redno obnavljajo. Stari mlini in žage se lahko namenijo tudi novim rabam, če le-te zagotavljajo njihov dolgoročni obstoj in niso v nasprotju z režimi varstva in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave.

(5)Pri urejanju vodotoka Rašica se zagotovi naravno oblikovanje struge in obrežja, opravljajo se vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Ob poseganju v vodotok se zagotovijo sanacije povzročenih poškodb. Vzpostavijo se tudi ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Rašice, pri čemer je potrebna uskladitev s cilji ohranjanja narave.

(6)V primeru izvedbe stalne ali začasnih zajezitev in odvzemu vode iz njih morajo biti zagotovljeni ekološko sprejemljiv pretok in možnosti za prehajanje vodnega življa.

(7)Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotoka, ohranjajo se retenzijske površine in mokrišča.

(8)Rašica z obvodnim prostorom se skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvajajo ob ohranjanju morfoloških značilnosti obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v pasovih, kot jih določajo predpisi o vodah. Rekreacijske ureditve so dopustne le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnega ekosistema.

(9)Požiralniki, dostopi do požiralnikov in retenzijske površine okrog njih se ohranjajo v naravni obliki.

(10)Gradnja malih vodnih elektrarn ali ribogojnic je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah samo v primerih, če oskrba z energijo ni možna na sprejemljivejši način, in sicer v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov, z utemeljitvijo na podlagi ocene vplivov na okolje, upoštevajoč ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.

(11)Zagotavlja se ustrezna oskrba s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialno pomembni vodni viri ter spodbuja varčna in smotrna raba pitne vode.

(12)Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode: – se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti – omogoča se delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike (pretočnost, hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka, obseg poplavnih območij); – se upošteva ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin v gozdu (mlake, luže in kaluže). 43. člen (razvrednotenja v krajini)

(1)Sanacije nelegalnih površinskih kopov v bližini poselitve ali večjih prometnic se načrtujejo z uvajanjem ustreznih nadomestnih rab, ki pa ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami predpisov, ki urejajo rudarstvo oziroma graditev objektov.

(2)Sanacije območij razpršene gradnje s pregosto pozidavo in neustreznimi dimenzijami ter namembnostjo objektov so opredeljene in se izvajajo v okviru urejanja območij razpršene gradnje.

(3)Za vsa ta območja veljajo tudi usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora.

(4)Urejanje razvrednotenih območij se načrtuje z načrtovanjem in izvajanjem sanacij, za katere je treba pripraviti ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo. 2.7.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih 44. člen (splošne usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih)

(1)Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti je treba ohranjati krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero bodo ohranjene najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti. Poleg naravnih sestavin prostora ter tradicionalne ekstenzivne kmetijske rabe je pomembno varovati tudi kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in urejanja krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki jih družba prepozna kot posebne vrednote. Za območja prepoznavnosti, ki se stikajo z območji sosednjih občin, se predvidi izdelava strokovnih podlag za urejanje krajine v sodelovanju s sosednjimi občinami in ob upoštevanju njihovih razvojnih potreb.

(2)Za območja prepoznavnosti oziroma za njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude za poseganje izven naselij, se pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah. 45. člen (usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajin)

(1)Ohranjanje prepoznavnosti krajin in krajinskih prvin se zagotavlja na celotnem območju Občine Dobrepolje. V čim večji meri se ohranjajo prvine prepoznavnosti: – poplavno kraško polje z vodnimi kraškimi pojavi (ponikalnice, bruhalniki itd.) in prevladujočim travinjem, – sklenjeni gozdovi na gričevju na severnem, vzhodnem in zahodnem delu občine, okoli kraškega polja, – kraške reliefne oblike v osrednjem delu občine (vrtače, jame, suhe struge, skalnato površje itd.), – strnjena naselja ob robu kraškega polja, – izpostavljeni objekti s simbolnimi vrednostmi (cerkev sv. Antona z lipovim gajem, izpostavljena lokacija cerkve v Podpeči in na Vidmu ipd.).

(2)Na območju Občine Dobrepolje so kot območja prepoznavnosti občine opredeljena kakovostna krajinska območja: – širše območje cerkve sv. Antona z lipovim gajem nad Zdensko vasjo, – sistem ponorov Rašice, – sistem suhih strug, izvirov in ponorov Mlak na osrednjem delu polja, – severni del polja z sklenjenimi kmetijskimi površinami, suhimi strugami, homom Gorica ter naselji Videm in strnjenimi vasmi.

(3)Usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajin se vključijo v prostorske, razvojne in sektorske programe za zagotavljanje ustreznega razvoja kulturne krajine in druge kulturne dediščine. 46. člen (usmeritve za varstvo kulturne dediščine)

(1)Varstvo in ohranitev kulturne dediščine je eden od osnovnih namenov in ciljev prostorskega načrtovanja.

(2)Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine ter ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja.

(3)Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, morajo upoštevati omejitve in prednosti zaradi varstva dediščine in upoštevati varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.

(4)Omogoča se trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije dediščine ali celo izgube dediščinskih (spomeniških) lastnosti, ki se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije. Dediščina je neobnovljiv vir, ki za svoj obstoj potrebuje aktivno (upo)rabo, vendar le do določenih meja.

(5)Pri prostorskem načrtovanju se dediščina obravnava kot dejavnik kakovosti prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Dediščina s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki se ga izkoristi za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.

(6)Na območja kulturne dediščine in v bližnjo okolico se ne umeščajo in ne izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo velike industrijske cone ali druge dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.

(7)Kulturno dediščino se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v t.i. muzeju na prostem.

(8)Dediščina se varuje glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala registrirana dediščina) in glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo), kar je natančneje opredeljeno v izvedbenem delu akta. Splošni režim, ki velja za vse tipe dediščine, določa: – varovanje in ohranjanje na mestu samem (in situ); – varovanje ustrezno velikega območja okoli dediščine z namenom preprečitve neposrednih ali posrednih negativnih vplivov na dediščino; – preprečevanje posegov ali načinov izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ali materialno substanco, ki jih nosi; – možni so posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali k zvišanju njene vrednosti. 47. člen (posegi v dediščino)

(1)Za posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in na vplivna območja registrirane kulturne dediščine ter kulturnih spomenikov se pridobijo pogoji in soglasja organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

(2)Za posege v posamezno EUP se pridobi soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, če je tako določeno v PIP za to enoto.

(3)Na območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4)Območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga tega OPN. 48. člen (usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)

(1)Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju Občine Dobrepolje (posamične naravne prvine), predvsem pa na območjih naravnih kakovosti: – zavarovana območja: Podpeška jama, lipov gaj pri sv. Antonu, Svetoantonska jama; – naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna) ter pričakovane naravne vrednote (karbonatne kamnine). Posebej so izpostavljene zelo številne naravne vrednote – jame, v večini primerov gre za odprte jame s prostim vstopom; – habitatni tipi: mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki, oligotrofni mokrotni travniki, mezotrofni do evtrofni gojeni travniki, ilirski bukovi gozdovi, ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi, bazična nizka barja, jame; – ekološko pomembna območja: Kompoljska jama, Potiskavška jama, Zelenka, Kočevsko, Podpeška jama, Potiskavec, osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri; – posebna varstvena območja (Natura 2000): Skednevnica, Kompoljska jama - Potiskavec, Podpeška jama, Kočevsko.

(2)Varstveni režimi: Pri urejanju prostora se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij narave, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetem aktu o zavarovanju.

(3)Na območju občine je evidentiranih več pomembnih zatočišč, kotišč in prezimovališč netopirjev ali prisotnost njihovega gvana. Vsa dela na objektih, kjer je ugotovljena njihova prisotnost, in v objektih v njihovi neposredni bližini: – se izvajajo v sodelovanju s pristojnim zavodom za varstvo narave, – se izvedejo na način, ki ohranja ugodno stanje varovanih vrst netopirjev in – se prilagodijo življenjskemu ciklu netopirjev. 2.7.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja 49. člen (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1)Objekti morajo biti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območja s predmetno stopnjo potresne ogroženosti.

(2)V vododeficitarnih območjih se prebivalcem prioritetno zagotavlja urejena oskrba z vodo. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se v teh območjih ne načrtuje.

(3)Pri posegih v prostor se upošteva požarna ogroženost naravnega okolja. Na poseljenih območjih in na območjih industrije se posebna pozornost posveti opredelitvi in izvedbi požarnega varovanja.

(4)Poplavna območja so vzdolž celotnega kraškega polja, od Ponikev na severu, južno od Predstrug, na Vidmu, ob Podpeči, Bruhanji vasi, Podgori, na Kompoljah, pri Četežu, ter celotno območje med Lipo, Pri Cerkvi – Struge, Rapljevim in Podtaborom. Posegi v prostor se na teh območjih načrtujejo ob upoštevanju omejitev zaradi poplavne nevarnosti v skladu s predpisi s področja varstva pred poplavami.

(5)Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo nova poselitev in infrastruktura ali prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo. Na poplavnih območjih, ki so že obstoječa stavbna zemljišča, se ne načrtuje nove poselitve in, kjer je to mogoče, tudi ne infrastrukture. Na mestih obstoječih legalno zgrajenih objektov so na podlagi vodnega soglasja oziroma ustreznega dovoljenja pristojnega organa dovoljeni posegi, opredeljeni v predpisih o graditvi objektov in o vodah.

(6)Erozijska območja z običajnimi protierozijskimi ukrepi so na severozahodnem delu občine (v širši okolici Ponikev) ter pri Zdenski vasi. Na erozijskih območjih se zagotavljajo takšne prostorske ureditve in posamični posegi v prostor, ki upoštevajo običajne protierozijske ukrepe, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba pridobiti pozitivno geomehansko mnenje in zagotoviti izvedbo tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost objektov.

(7)Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je treba razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet, vojna).

(8)Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako, da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogočijo zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.

(9)Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Gradbeni in drugi odpadki se odložijo na za to urejenih površinah, po potrebi se določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se kadavri odvažajo na območje pristojne koncesijske službe, ki skrbi za sežig kadavrov. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev so vsi objekti za javni interes, katerih lastnik sta Občina Dobrepolje ali Republika Slovenija (vrtci, šole, objekti za šport in rekreacijo ipd.). Heliport in lokacija za sprejem mednarodne pomoči se izvajata na mestu, ki ga določi poveljnik civilne zaščite. Regijski logistični center je v Ljubljani. 2.7.4 Območja za potrebe obrambe 50. člen (območja za obrambne potrebe) Na območju Občine Dobrepolje se nahaja del območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture z antenskimi stebri ali stolpi Grmada nad Ortnekom. 2.7.5 Območja infrastrukturnih prostorskih ureditev 51. člen (usmeritve za umeščanje prometne infrastrukture)

(1)Trase prometnic je treba načrtovati čimbolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, tako, da se čim manj prizadene enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora.

(2)Čimbolj se je treba izogibati območij in objektov kulturne dediščine in drugih območij in prvin, pomembnih za prepoznavnost, ter območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij. Ureditve ob prometnicah, kot so oblikovanje brežin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov, morajo biti izvedene ob upoštevanju krajinski vzorcev območij, prek katerih potekajo trase.

(3)Pri načrtovanju večjih posegov v prostor (nove cestne in železniške trase, plinovodi itd.) se zagotovi predhodne arheološke raziskave po celotnih trasah.

(4)Nove kolesarske poti ne smejo ogrožati naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, prvin prepoznavnosti prostora ali kako drugače obremenjevati prostora oziroma okolja.

(5)Pri načrtovanju novih cest in drugih večjih posegov v prostor se v najmanjši možni meri posega na poplavne površine, predvidijo se tehnični in drugi ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti. 52. člen (usmeritve za umeščanje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture)

(1)Linijske infrastrukturne objekte je treba načrtovati čimbolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki naj v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov, ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čimbolj se je treba izogibati območij kulturne dediščine in drugih območij in prvin, pomembnih za prepoznavnost, ter naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.

(2)Novi energetski in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naseljih in njihovih delih, ki se preurejajo. Nadzemni vodi in brezžični komunikacijski objekti se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko bi bila gradnja finančno neracionalna, za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg na arheološko najdišče ali območje ohranjanja narave in če poseg v tla ni dovoljen.

(3)Pri načrtovanju komunikacijskih objektov morajo biti le-ti ob zagotavljanju pokrivanja območja s signalom čim manj vidno izpostavljeni.

(4)Zaradi tehnološkega razvoja se v bližnji prihodnosti pričakuje povečanje števila novih komunikacijskih tehnologij, ki bodo temeljile na brezžičnem prenosu podatkov in bodo za svoje delovanje potrebovale zračne povezave, antene in oddajnike. Za vse tovrstne nove objekte in tehnologije je treba zagotoviti določitev mikrolokacij, ki niso v vidnem stiku s poselitvijo in s turističnimi točkami ter območji. Zato bi bilo treba v postopkih za dokončno umestitev tovrstnih objektov v prostor pretehtati možnosti za določitev vidno manj problematičnih lokacij oziroma mikrolokacij.

(5)Na območjih kulturne dediščine se komunalni in drugi infrastrukturni vodi praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen). Večji objekti infrastrukture se umeščajo izven pomembnejših prostorskih vizur na kulturne spomenike in njihovo ambientalno okolje oziroma vplivno območje.

(6)Novi p