Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo – PUP KG – UPB4), stran 2836.

(8)spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 82/16). I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt, ki določa merila in pogoje za poseganje v prostor. Prostorski ureditveni pogoji določajo pogoje za vse posege v prostor, za katere je treba pridobiti lokacijsko dovoljenje in tiste posege, ki jih je treba priglasiti.
2. člen

(1)Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: – Uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih PUP KG – UPB3 (UGSO, št. 25/13); – Odlok o

(8)spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 82/16); – Kartografski del osmih

(8)sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev Občine Kranjska Gora:

1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:75.000, list (1-01);
2. Grafični prikaz PUP: območja urejanja, podrobnejša namenska raba in ureditvene enote, merilo 1:5.000, listi (2-01 do 2-56); – Podrobnejši grafični prikaz: – Območja urejanja, podrobnejša namenska raba, ureditvene enote in merila za oblikovanje za naselje Rateče, merilo 1:3.000, list (2-57); – Območja urejanja, podrobnejša namenska raba, ureditvene enote in merila za oblikovanje za naselje Podkoren, merilo 1:2.000, list (2-58); – Območja urejanja, podrobnejša namenska raba, ureditvene enote in merila za oblikovanje za del naselja Kranjska Gora, merilo 1:2.000, listi (2-59 do 2-61); – Območja urejanja, podrobnejša namenska raba, ureditvene enote in merila za oblikovanje za del naselja Dovje, merilo 1:500, list (2-62);
3. Grafični prikaz PUP in varstva kulturne dediščine, merilo 1:5.000, (3-01 do 3-56);
4. Grafični prikaz PUP in varstva gozda, narave in voda, merilo 1:5.000, (4-01 do 4-56);
5. Grafični prikazi – merila in pogoji iz sedmih

(7)sprememb in dopolnitev PUP (UGSO, št. 12/2013), ki ostajajo v veljavi: – Lokacija Podkoren, parceli 26/1 in 26/2, k.o. Podkoren, merilo 1:400, list (5-01); – Lokacija Podkoren, parcela št. 26/4, k.o. Podkoren, merilo 1:400, list (5-01); – Lokacija Gozd Martuljek, parcela št. 251/2, k.o. Gozd, varianta 1, merilo 1:200, list (5-01); – Lokacija Gozd Martuljek, parcela št. 251/2, k.o. Gozd, varianta 2, merilo 1:200, list (5-01); – Lokacija Mojstrana, parcela št. 1394, k.o. Dovje, merilo 1:200, list (5-02); – Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu – 1, merilo 1:20, list (5-02); – Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu – 2, merilo 1:20, list (5-02); – Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu – 3, merilo 1:20, list (5-02).

(2)Sestavni del odloka je tudi digitalna oblika grafičnega prikaza PUP. V grafičnih prikazih PUP

(2016)so gozdne površine prikazane samo z namensko rabo G – gozd. Za varovalne gozdove in gozdove posebnega pomena veljajo uredbe neposredno. Območja ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in vodnih virov so v PUP povzeta iz uradnih evidenc pristojnih ministrstev.

(3)Sestavni del odloka so tabele: – tabela 1: Območja urejanja in ureditvene enote; – tabela 2: Prostorski izvedbeni načrti; – tabela 3: Lokacije za oglaševanje (priloga); – tabela 4: Enostavni in nezahtevni objekti – dopustnost postavitve na namenskih rabah (priloga); – tabela 5: Območja in objekti varstva kulturne dediščine (priloga); – tabela 6: Območja in točke z naravovarstvenimi statusi (zavarovana območja, Območja Nature 2000, naravne vrednote, ekološko pomembna območja).

1. člen Prostorski ureditveni pogoji določajo: – funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega; – pogoje za oblikovanje posegov v prostor; – pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč; – pogoje za prometno urejanje; – pogoje za komunalno in energetsko opremljanje; – pogoje za varstvo voda; – pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine ter – posebne pogoje za posege v prostor.
2. člen

(1)Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, površine in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.

(2)Pogoji so prostorsko določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za površine, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamično parcelo ali lokaliteto.

(3)Območje urejanja je prostorsko zaokroženo območje, namenjeno poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo objektov in površin. Ureditvene enote so manjši deli območij urejanja, ki pretežno vsebujejo enovite določbe glede oblikovanja. Površine so zemljišča, ki pretežno niso namenjena poselitvi in pokrivajo prostor izven območij urejanja. 6. člen

(1)Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.

(2)Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo in storitve.

(3)Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, prostori za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi. Druge dejavnosti gostinstva so v odloku urejene posamično, za vsako vrsto gostinskega obrata posebej. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih. Apartmaji so (gl. zakon o gostinstvu) oblika nastanitvenih prostorov kot del gostinske nastanitvene dejavnosti. Apartmaji po tem odloku niso stanovanja, namenjena bivanju ali občasnemu bivanju (vikend stanovanja). Sem prav tako ne sodijo študentski domovi, samski domovi in stanovanjski hoteli.

(4)Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.

(5)Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniške hiše, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje. Za obstoječa sekundarna bivališča se štejejo objekti in stanovanja, kjer ne bivajo prebivalci s stalnim bivališčem v Občini Kranjska Gora. Za obstoječa sekundarna bivališča se štejejo tudi stavbe, ki imajo za tak namen pridobljeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje.

(6)črtano

(7)Regulacijska linija je črta, ki omejuje javne površine (površine za javni namen), ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih površin in je določena v grafičnem prikazu.

(8)Gradbena linija je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu.

(9)Gradbena meja določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu.

(10)črtano

(11)črtano

(12)Nekateri izrazi (kot npr. gradbena parcela, funkcionalno zemljišče, rekonstrukcija, pomožni in začasni objekti) imajo s spremembo ZGO-1B v nekaterih primerih določen drugačen pomen, kot je bil določen s predpisi v času sprejetja Odloka o PUP (Uradni list RS, št. 37/02). Določbe iz tega odloka je treba nadalje smiselno uporabljati. V primeru dvoumnosti, odlok tolmači Občina Kranjska Gora. Določbe iz odloka o PUP Kranjska Gora je treba nadalje spoštovati in uporabljati v smislu določb urbanističnega urejanja oziroma oblikovanja (npr. določbe o funkcionalnem zemljišču iz odloka o PUP se uporabljajo v smislu zagotavljanja nezazidanega dela gradbene parcele).

(13)Pojem »nadomestna gradnja« je določen v ZGO-ju in pomeni odstranitev obstoječega in gradnjo novega objekta. Obstoječi objekt se odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta se postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu.

(14)V PUP se uporablja tudi izraz »novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta«, kar ni enako »nadomestna gradnja«. Nadomestitev je odstranitev objekta in novogradnja na istem zemljišču namenjenemu gradnji, vendar lahko z drugačnimi gabariti in namembnostjo. Nove etažne višine so lahko drugačne od etažnih višin obstoječega objekta.

(15)Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho. V vseh območjih urejanja tega odloka, kjer je dopustna gradnja mansard ter v vseh obstoječih legalnih objektih (ki so zgrajeni skladno z gradbenim dovoljenjem), kjer to dopušča volumen, se šteje, da se mansarda lahko izvede v dveh etažah. Določila v zvezi z višino kolenčnega zidu veljajo za prvo etažo v mansardi, tj. etažo nad zadnjim nadstropjem. II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI 7. člen Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega celotno območje Občine Kranjska Gora, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov. 8. člen

(1)Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja: TABELA 1: Območja urejanja in ureditvene enote Naziv območja urejanja Planska celota Oznaka območja urejanja Tipi ureditvenih enot v območju urejanja Območja, predvidena za urejanje s PIN Mojstrana – peskokop DM DM E 1 Mojstrana – območje KOOP DM DM P 1 d Vatiš – LIP DM DM P 2 d Mojstrana DM DM P 3 d Belca DM DM P 4 d Mojstrana – športni center Proda DM DM R 1 d, i Mojstrana – pri Rosu DM DM R 2 UN* UN* Mojstrana – Mlačca DM DM R 3 p Mojstrana – smučišča DM DM R 4 go Kamp Dovje DM DM R 5 Mojstrana – reducirna plinska postaja DM DM RP 1 Mojstrana – reducirna plinska postaja DM DM RP 2 Mojstrana – novi del DM DM S 1 e, bs, x, p Dovje – vzhod DM DM S 2 e Mojstrana – travnik DM DM S 4 ZN* ZN* Belca – Podkuže DM DM SK 1 v Belca – ob potoku DM DM SK 2 v Belca – vzhod DM DM SK 3 v Mojstrana – levi breg DM DM SK 4 v, p Mojstrana – desni breg DM DM SK 5 v Dovje – Vatiš DM DM SK 7/1 v Dovje – Vatiš DM DM SK 7/2 v Dovje – Vatiš DM DM SK 7/3 v Dovje DM DM SK 8 v Mojstrana DM DM T 1 d Dovje – pokopališče DM DM Zp 1 x Kranjska Gora – pod Vitrancem KG KG H 2 OPPN Kranjska Gora – pod Vitrancem KG KG H 2/1 h Kranjska Gora – pod Vitrancem KG KG H 2/2 ZN* Kranjska Gora – Kompas KG KG H 3 h, x, p, pm, t Kranjska Gora – Prisank KG KG H 4 v, h, x, b1, p, pm, t Kranjska Gora – Lek KG KG H 5 v, p, h, t Kranjska Gora – Casino KG KG H 6 x, t Kranjska Gora – Jasna – jug KG KG H 7 v Kranjska Gora – hotel Erika KG KG H 7/2 h, i Gozd Martuljek – hotel Špik KG KG H 8 h, i Kranjska Gora – Log, obrt KG KG M 1 v, d, x, t Gozd Martuljek – ČN Tabre KG KG O 2 Smučišča Podkoren KG KG R 1 v, w, bb, go Gozd Martuljek – smučišča KG KG R 10 Gozd Martuljek – apartmajsko naselje KG KG R 11 a, c, i, pm-1, pm-2, p, t Kranjska Gora – Rutč KG KG R 12 Poligon Podkoren KG KG R 2/1 v Poligon Podkoren KG KG R 2/2 v Kranjska Gora – smučišča KG KG R 3 e, go, v, x Kranjska Gora – ob Pišnici KG KG R 5 Kranjska Gora – Trebež KG KG R 6 i, bb Kranjska Gora – smučišča Trebež KG KG R 9 Kranjska Gora – reducirna plinska postaja KG KG RP 1 Kranjska Gora – Čičare KG KG S 2 bs, t Kranjska Gora – Črtenje KG KG S 3 bs Gozd Martuljek KG KG S 5 v, bs, pm, t Podkoren KG KG SK 1 v Podkoren – vzhod KG KG SK 2/1 v Podkoren – vzhod KG KG SK 2/2 v Kranjska Gora KG KG SK 3/1 h, i, p, t, v, vd, x Kranjska Gora – železniška postaja KG KG SK 3/2 h, p, pm, t, v Kranjska Gora – Črtenje KG KG SK 4 v, t Kranjska Gora – ob Borovški KG KG SK 5 v, d, t Kranjska Gora – Log KG KG SK 6/1 v, x, p, t Kranjska Gora – Log KG KG SK 6/3 v, t Gozd Martuljek – zahod KG KG SK 7 /1 v, p Gozd Martuljek – zahod KG KG SK 7/2 v Gozd Martuljek – vzhod KG KG SK 8/1 v Gozd Martuljek – vzhod KG KG SK 8/2 v Korensko sedlo – mejni prehod KG KG T 3 x Podkoren – vikendi KG KG W 1 v Kranjska Gora – Jasna KG KG W 2 v Gozd Martuljek KG KG W 3 w Gozd Martuljek KG KG W 4 w Podkoren – pokopališče KG KG Zp 1 x Rateče – Suše R R E 1 Rateče – Kamne R R H 1 UN* UN* Smučišče Planica R R R 2 po Smučišče Lom R R R 3 Smučišče Tromeja R R R 4 Rateče R R SK 1/1 v, x Rateče – vzhod R R SK 1/2 v, p Rateče – vzhod 1 R R SK 2 ZN* ZN* Rateče – mejni prehod R R T 1 x Rateče – vikendi R R W 1 v Rateče – pokopališče R R Zp 1 x Predor Karavanke T 2

(2)S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne urejajo območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov: TABELA 2: Prostorski izvedbeni načrti Naziv območja urejanja Planska celota Oznaka območja urejanja Uradna objava Dovje – zahod DM DM S 3 ZN Odlok o delnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu OPPN za Dovje – zahod DM S3 (Uradni list RS, št. 94/11) Mojstrana – Fabrka DM DM SK 6 UN Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje DM SK6 (Fabrka) v Mojstrani (UGSO, št. 31/2012) Ledine Podkoren KG KG H 1 ZN Zazidalni načrt Ledine Podkoren (ureditveno območje KG2/H1), UVG, št. 32 /97, 34/97 in 38B/97 (2.9.97) Kranjska Gora – pod Vitrancem KG KG H 2 OPPN Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje pod Vitrancem v Kranjski Gori (KG H2) (sprejet na seji OS

2. 2016, Uradni list RS, št. 64/16) Kranjska Gora – Porentov dom KG KG R 4 UN Odlok o ureditvenem načrtu ŠPC Bezje (Uradni list RS, št. 17/02, spremembe in dopolnitve UVG št. 1-2005, UVG št. 17-2007, Uradni list RS, št. 88/07) Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice KG KG R 7/1 UN Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja: Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice KG – R 7/1 (del), KG – R 7/2 in KG – R 7/3 Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice KG KG R 7/2 UN Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja: Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice KG – R 7/1 (del), KG – R 7/2 in KG – R 7/3 Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice KG KG R 7/3 UN Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja: Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice KG – R 7/1 (del), KG – R 7/2 in KG – R 7/3 Kranjska Gora – Log KG KG S 4 ZN Zazidalni načrt Log (Uradni list RS, št. 30/96, 50/96 in 46/98) Kranjska Gora – pokopališče KG KG Zp 2 ZN Zazidalni načrt pokopališča v Kranjski Gori (UVG, št. 26/78) Rateče – Planica R R R 1 UN Odlok o ureditvenem načrtu Planica (UVG, št. 28/01, obvezna razlaga Uradni list RS, št. 8/10, spremembe in dopolnitve Uradni list RS, št. 43/12) Železniška proga T 1 LN OLN za kanalizacijski kolektor, plinovod in kolesarsko pot od Hrušice do Planice (Uradni Vestnik Gorenjske, št. 38/98, Uradni list RS, št. 61/99) Zelenci KG KG B UN Ureditveni načrt Zelenci, Uradni vestnik Gorenjske, št. 32/96 in 7/97 OPPN Kmetija Hlebanja z-SK Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje kmetije Hlebanja v Srednjem Vrhu (UGSO, št. 53/2014)

(3)Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja in površin ter meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu. III. SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR 1. Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega 1.1. Namembnosti območij in površin 8.a člen Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi in dopustnimi vrstami posegov v prostor. Rabe prostora so:

1. a)območja in površine za poselitev: 1. območja za stanovanja in kmetije (SK); 2. območja za stanovanja (S); 3. območja za turistične objekte (H); 4. območja za oskrbne sisteme (O); 5. območja za mešane dejavnosti (M); 6. območja za proizvodnjo (P); 7. območja za transport (T); 8. območja za sekundarna bivališča (W); 9. območja za rekreacijo (R); 10. območja za eksploatacijo (E); 11. območja za pokopališče (Zp); 12. površine za obrambo (oznaki z(U) in z(P)); 13. površine razpršene gradnje (z); 14. površine za kmetije izven vasi (k).
2. b)površine, ki niso namenjene poselitvi: 1. kmetijska zemljišča – prvo območje kmetijskih zemljišč

(1); 2. kmetijska zemljišča – drugo območje kmetijskih zemljišč

(2);

1. gozdna zemljišča (G);
2. vodna zemljišča (V);
3. nerodovitna zemljišča, prodišča, visokogorje (N);
4. naravni biotop (B). c) območja prekrivajoče rabe:
5. območja prekrivajoče rabe za rekreacijo (R). 8.b člen

(1)Za obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu s PUP, je dopustna nadaljnja raba objekta (ne glede na dopustne namembnosti v 9. členu), v skladu s pridobljenim dovoljenjem in v okviru veljavnih okoljskih predpisov. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa PUP, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb PUP. Dopustne vrste posegov so: – rekonstrukcija.

(2)Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po PUP (npr. nima funkcionalnega zemljišča ali nima zadostnih odmikov od parcelne meje, nima dovolj velikega zemljišča namenjenega gradnji) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa PUP, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb PUP. Dopustne vrste posegov so: – rekonstrukcija; – dozidave in nadzidave niso dopustne; – podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa; – nadomestna gradnja na enakem mestu in v enakih gabaritih; – nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih.

(3)Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po PUP (tj. obstoječ objekt ima manjše odmike od predpisanih, ima pa dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, velikost parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa PUP, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb PUP. Dopustne vrste posegov so: – rekonstrukcija; – dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov; – dopustna je podkletitev objekta; – izjemoma so za objekte, ki se varujejo kot kulturna dediščina, dopustne dozidave, nadzidave in podkletitev z manjšimi odmiki od dopustnih za novogradnje, vendar le s soglasjem soseda, nadomestna gradnja na enakem mestu in v enakih gabaritih; – nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih; v večjih gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami oziroma odstavki.

(4)Določbe tega člena veljajo na vseh območjih in površinah namenske rabe prostora, določene v 9. členu odloka. 9. člen

(1)Območja za stanovanja in kmetije (SK):

(1a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – stanovanja, razen samskih in študentskih domov; – kmetije; – sekundarno bivanje; – terciarne in kvartarne dejavnosti; – proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 120 m 2 in prekomerno ne vplivajo na okolje; – šport in rekreacija.

(1b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov; – za obstoječe objekte v območjih naselbinske dediščine je v posameznem objektu dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih, če na zemljišču teh potreb ni možno zagotoviti in stavba leži v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinska dediščina); – za obstoječa sekundarna bivališča v območjih naselbinske dediščine so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov; dozidave in nadzidave so dopustne le v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenega standarda obstoječega objekta (dopustno je povečanje zazidane površine objekta do 20 % za stavbe z enim sekundarnim stanovanjem), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj; – dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah; – spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne; – dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), v območjih naselbinske dediščine je v posameznem objektu dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču; – dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s tabelo 4; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(2)Območja za stanovanja (S):

(2a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – stanovanja, razen samskih in študentskih domov; – sekundarno bivanje; – spremljajoče terciarne dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij; – kvartarne dejavnosti; – proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 60 m 2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta; – šport in rekreacija.

(2b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov; – za obstoječe objekte v območjih naselbinske dediščine je v posameznem objektu dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih, če na zemljišču teh potreb ni možno zagotoviti in stavba leži v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinska dediščina); – za obstoječa sekundarna bivališča v območjih naselbinske dediščine so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov; dozidave in nadzidave so dopustne le v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenega standarda obstoječega objekta (dopustno je povečanje zazidane površine objekta do 20 % za stavbe z enim sekundarnim stanovanjem), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj; – dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah; – spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne; – dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), v območjih naselbinske dediščine je v posameznem objektu dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču,dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s tabelo 4; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(3)Območja za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah za hotele (h) in svojstveno oblikovanje (x):

(3a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – gostinstvo; – trgovina in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, vendar ne smejo preseči 1/2 bruto etažne površine objekta; – rekreacija in kulturne dejavnosti, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, vendar ne smejo preseči 1/2 bruto etažne površine objekta; – zdravstvene dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti osnovni turistični (gostinski) namembnosti, ki po površini ne smejo preseči 1/2 bruto etažne površine objekta; – stanovanje za lastnika oziroma upravljavca objekta, vendar največ eno stanovanje na objekt.

(3b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov; – dopustne dozidave za potrebe gostinskih storitev prehrane in za rekreacijske namene v sklopu hotela ali drugega gostinskega objekta; – dopustne rekonstrukcije fasade in razširitve z zimskimi vrtovi; – dopustne spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku; – spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne; – spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti; – novogradnje objektov; – postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. Ograjevanje funkcionalnih zemljišč tako, da je onemogočen prehod pešcev, ni dopustno.

(4)Območja za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah vas (v):

(4a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – gostinstvo; – stanovanja v obstoječih stanovanjskih objektih; – trgovina, storitve rekreacija in kulturne dejavnosti kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, vendar po površini ne smejo preseči 1/2 bruto etažne površine objekta v posamezni etaži; – zdravstvene dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti osnovni turistični (gostinski) namembnosti, ki po površini ne smejo preseči 1/2 bruto etažne površine objekta.

(4b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, povečevanje števila stanovanjskih enot ni dopustno; – dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku; – spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne, za te objekte tudi ni dopustna parcelacija parcel namenjenih gradnji oziroma funkcionalnega zemljišča na manjše lastniške parcele in ni dopustno vgrajevanje števcev elektrike in vode za posamezne nastanitvene enote; – spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti; – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v stanovanja in sekundarna bivališča niso dopustne; – dopustne novogradnje za gostinstvo; – novogradnje stanovanj in sekundarnih bivališč niso dopustne, razen nadomestne gradnje in novogradnje kot nadomestitve obstoječih stanovanjskih objektov; – dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(5)V območjih za oskrbne sisteme (O):

(5a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – komunalne in energetske dejavnosti; – promet, trgovina, storitve, gostinske storitve prehrane in točenja pijač; – šport in rekreacija.

(5b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov; – dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku; – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne; – dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i); – novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne; – dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, v skladu s Tabelo 4; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(6)Območja za mešane dejavnosti (M):

(6a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – storitve; – proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 400 m 2 zazidane površine; – trgovina; – gostinstvo; – stanovanja skupaj z zgoraj navedenimi dejavnostmi.

(6b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov; – dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku; – spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne; – spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti; – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne; – dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), novogradnje stanovanjskih objektov so dopustne le skupaj s storitvami, proizvodnimi dejavnostmi, trgovino ali gostinstvom, v posameznem objektu z dejavnostjo je lahko urejeno eno stanovanje; – novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne; – dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(7)Območja za proizvodnjo (P):

(7a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – proizvodne dejavnosti; – trgovina, gostinstvo in storitve; – kvartarne dejavnosti; – šport in rekreacija.

(7b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov; – dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah; – spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti; – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne; – dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), novogradnje stanovanjskih objektov so dopustne le skupaj s storitvami, proizvodnimi dejavnostmi, trgovino ali gostinstvom; – novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne; – dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja; – vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(8)Območja za transport (T):

(8a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – promet; – oskrbne in storitvene dejavnosti, gostinske storitve prehrane in točenja pijač; – turizem, šport in rekreacija.

(8b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov; – dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku; – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne; – dopustne novogradnje objektov; – novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne; – dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(9)Območja za sekundarna bivališča (W):

(9a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – sekundarno bivanje, – šport in rekreacija, – gostinske nastanitvene storitve, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju, – gostinske storitve prehrane le za obstoječe objekte, – stanovanja le v obstoječih stanovanjskih objektih.

(9b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov; – dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah; – spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti; – dopustne novogradnje objektov; – dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(10)Območja za rekreacijo (R):

(10a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – šport in rekreacija; – storitve za šport in rekreacijo; – gostinstvo, in sicer brez nastanitvenih kapacitet.

(10b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov; – dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku; – dopustne novogradnje objektov; – dopustne ureditve rekreacijskih in športnih površin, kampov in parkirišč za avtodome; – dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(11)Območja za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe (kjer je osnovna namembnost kmetijska, gozdna):

(11a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin; – dopustno je opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega objekta (stojnice, šotori in druge oblike začasnih objektov); – opravljanje dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji (brez nastanitve) in prodaja pridelkov in izdelkov s kmetij. Na stavbnih zemljiščih v območjih za rekreacijo so dopustne dejavnosti: – šport in rekreacija; – storitve za šport in rekreacijo; – gostinstvo brez nastanitvenih kapacitet.

(11b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte na stavbnih zemljiščih dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov; – dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov; – dopustne so nadomestitve obstoječih objektov; – začasna raba obstoječih objektov za kmetijstvo za opravljanje dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji (brez nastanitve) in prodajo pridelkov in izdelkov s kmetij; – dopustne ureditve rekreacijskih površin in ureditve šotorišč; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. Gradnja objektov ni dopustna, razen žičnic, akumulacijskih zbiralnikov vode za zasneževanje in infrastrukture za zasneževanje smučišč.

(12)Območja za eksploatacijo (E):

(12a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – izkoriščanje mineralnih surovin.

(12b)dopustne so naslednje vrste posegov: – dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(13)Območja pokopališč (Zp):

(13a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – pokopavanje; – dejavnosti cerkve; – dejavnosti kulture.

(13b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov; – dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku; – dopustne novogradnje objektov; – dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(14)Površine za obrambo (oznaki z(U) in z(P)):

(14a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – obrambne dejavnosti; – dejavnosti zaščite in reševanja.

(14b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte (razen za sekundarna bivališča) dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov; – dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen sekundarnih bivališč) v dejavnosti, ki so za obravnavane površine določene v prejšnjem odstavku, spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne; – dopustne novogradnje objektov; – dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(15)Površine razpršene gradnje (z): Površine razpršene gradnje (z) imajo določeno še namensko rabo in vrsto ureditvene enote, ki velja za posamezno površino razpršene gradnje. Oznaka namenske rabe in vrste ureditvene enote je dodana k oznaki »z« in je razvidna v grafičnem prikazu. Za površine razpršene gradnje veljajo pogoji za posamezne vrste namenske rabe in vrste ureditvenih enot, kot so navedeni za posamezno površino razpršene gradnje.

(16)Površine za kmetije izven vasi (k):

(16a)na površinah (

1. k)so dopustne namembnosti oziroma dejavnosti le za kmetijstvo: – na površinah (
2. k)z ureditveno enoto (
3. v)je dopustna kmetija s stanovanjskim objektom in gospodarskimi poslopji kmetije; – na površinah (
4. k)z ureditveno enoto (
5. go)so dopustni gospodarski objekti kmetije; – na površinah (
6. k)z ureditveno enoto (
7. po)so dopustni enostavni in nezahtevni objekti za potrebe kmetijstva.

(16b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ dveh ali treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti; – dopustne novogradnje kmetij, spremembe namembnosti objektov ali delov objektov niso dopustne; – dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(17)Kmetijska zemljišča

(1)in

(2):

(17a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetijstvo in gozdarstvo; – šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča; – lov in ribolov.

(17b)dopustne so naslednje vrste posegov: – dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe kmetijstva v skladu s Tabelo 4; – dopustne ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije; čredinke na pašnikih so dopustne le kot začasni objekt, ki ga je treba izven pašne sezone odstraniti; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(18)Gozdna zemljišča (G):

(18a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – gozdarstvo in kmetijstvo; – šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča; – lov in ribolov.

(18b)dopustne so naslednje vrste posegov: – ureditve za rekreacijo; – dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4, za kmetijstvo le na lokacijah nekdanjih pomožnih objektov; – dopustne ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(21)Vodna zemljišča (V):

(21a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – vodnogospodarske dejavnosti; – šport in rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo bistveno v naravne razmere.

(21b)v skladu s 37. členom ZV-1 na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za: – gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo; – gradnjo objektov grajenega javnega dobra; – ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda; – ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave; – gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih; – gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in – gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(22)Nerodovitna zemljišča, prodišča in visokogorje (N):

(22a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo in spreminjajo naravne razmere.

(22b)dopustne so naslednje vrste posegov: – dopustne ureditve poti; – dopustne ureditve za zavarovanja pred škodo in nesrečami; – dopustne ograje za potrebe varstva narave, varstva voda; – dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(23)V ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) so dopustni posegi za: – parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve parkovne in urbane opreme kot so klopi in lope za počitek in podobno; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4. Postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd. igrišča) niso dopustne. Odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja ali v sklopu parkovne ureditve.

(24)V ureditvenih enotah igrišča (i) so dopustni posegi za: – ureditve rekreacijskih in športnih igrišč; – ureditve zelenih površin, otroških igrišč, postavitve urbane opreme; – ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve; – postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4. Postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd. igrišča) niso dopustne. 9.a člen

(1)Postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov na kmetijska in gozdna zemljišča so dopustna le za potrebe kmetijstva in gozdarstva.

(2)Postavitve začasnih objektov so dopustne: – v skladu s Tabelo 4; – na stavbnih zemljiščih v območjih za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe za čas prireditev ali za čas turistične sezone s soglasjem pristojnega občinskega organa; – v območjih za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe za čas prireditev ali za čas turistične sezone je s soglasjem pristojnega občinskega organa dopustna postavitev začasnih objektov za gostinsko storitev točenja pijač in šotorišč, in sicer na površinah, kjer je možna priključitev na obstoječo komunalno infrastrukturo. 10. člen

(1)Reklamne panoje, objekte, druge predmete in strukture, ki so namenjeni oglaševanju (npr. reklamne table in panoji, napihljive in druge strukture, zastave, vozila in prikolice, ki so zaradi različnih nadgradenj, namenjena za izvajanje oglaševanja, svetlobno in zvočno oglaševanje ...) – v nadaljevanju objekti za oglaševanje: – ni dopustno postavljati oziroma izvajati na površinah in zemljiščih na območju Občine Kranjska Gora; – ni dopustno nameščati na obstoječe objekte (npr. na hiše, gospodarske objekte, drvarnice, kozolce ipd.) v območju Občine Kranjska Gora; – ne glede na gornji dve alineji tč. 1 tega člena je na območju Občine Kranjska Gora dopustno oglaševanje na nekaterih zemljiščih, ki so v lasti oziroma solastništvu Občine Kranjska Gora, lokacije za oglaševanje so določene v prilogi št. 3 tega PUP.

(2)Pogoje, način in obveznosti za postavljanje objektov za oglaševanje in za izvajanje oglaševanja Občina Kranjska Gora ureja s posebnim predpisom.

(3)Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na objektih in njihovih funkcionalnih zemljiščih v oziroma na katerih se izvaja oglaševana dejavnost. Na teh objektih in njihovih funkcionalnih zemljiščih je dopustno oglaševanje na tablah in panojih, skladno z drugimi predpisi, ki zadevajo lokacijo postavitve (soglasja ...).

(4)V območjih kulturne dediščine, na in ob objektih ter v vplivnih območjih kulturne dediščine postavljanje objektov za oglaševanje ni dopustno.

(5)Začasno oglaševanje je dopustno na ograjah gradbišč, ki imajo že izdano veljavno gradbeno dovoljenje. Takšno oglaševanje lahko traja največ dve leti, ne glede na okoliščine trajanja gradnje.

(6)Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena, je postavljanje reklamnih panojev, objektov in drugih predmetov, namenjenih oglaševanju, na območju Občine Kranjska Gora dopustno teden dni pred prireditvijo večjega pomena in v času med tako prireditvijo. Za prireditev večjega pomena se šteje prireditev najmanj državnega pomena (npr. državno ali svetovno prvenstvo skoki Planica, smučanje Vitranc ...).

(7)Določila prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo v času volitev in referendumske kampanje, izključno za potrebe volitev in predmetne referendumske kampanje.

(8)Za postavitev objekta za oglaševanje (razen za tč. 3 tega člena) je potrebna pridobitev soglasja Občine Kranjska Gora.

(9)Obvestilne in usmerjevalne table so dopustne za potrebe prometa, kulturnih, naravnih, turističnih znamenitosti, lokacij ali objektov.

(10)Obvestilne in usmerjevalne table za gostinstvo in druge dejavnosti oziroma objekte je dopustno postavljati samo na oglaševalnih mestih, ki jih ureja oziroma upravlja Občina Kranjska Gora. Usmerjevalne in obvestilne table v območju naselbinske dediščine in vplivnih območjih kulturne dediščine so dopustne velikosti obvestilnega prostora od 1,35 x 2,00 m do 1,50 x 2,70 m ter skupno višino table pribl. 4 m. Na posamezni lokaciji je dopustna postavitev ene posamične table. 1.2 Pogoji za izrabo 11. člen

(1)Zazidana površina posameznega objekta ne sme preseči 280 m 2 , razen – v območjih za proizvodnjo (P); – v območjih za mešane dejavnosti (M); – v območjih za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah za hotele (h); – v ureditvenih enotah s svojstvenim oblikovanjem (x); – v ureditvenih enotah dvorane (d); – in v območjih naselbinske dediščine, kjer se objekti lahko medsebojno stikajo in povezujejo.

(2)V ureditvenih enotah vas (v) pri novih gradnjah indeks zazidanosti, to je razmerje med površino zemljišča/parcele in zazidano površino objekta, ne sme preseči 0,4. Najmanj 10 % zemljišča mora biti ozelenjenega.

(3)V ureditvenih enotah enodružinska zazidava (e) indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3, najmanj 20 % zemljišča pa mora biti ozelenjenega.

(4)V ureditvenih enotah hoteli (h) indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3, najmanj 30 % zemljišča mora biti ozelenjenega.

(5)V območjih za rekreacijo (R) mora biti najmanj 40 % zemljišča ozelenjenega.

(6)V območjih za proizvodnjo (P) in v območjih za komunalne dejavnosti (O) mora biti najmanj 10 % zemljišča ozelenjenega.

(7)V območjih za sekundarna bivališča indeks zazidanosti ne sme preseči vrednosti 0,2, zazidana površina stavbe pa je lahko največ 90 m 2 .

(8)V Občini Kranjska Gora je dopustna gradnja gostinskih nastanitvenih objektov do zmogljivosti 150 ležišč v enem objektu. 1.3 Varstvo okolja 12. člen (Varstvo voda)

(1)Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.

(2)Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda je odpadne vode potrebno odvajati v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. 13. člen (Varstvo pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem)

(1)V območju za pokopališča (Zp), na površinah varovalni gozd (Gv), gozd posebnega namena (Gp), naravni biotop (B), nerodovitna zemljišča, prodišča, visokogorje (N) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju.

(2)V območjih za stanovanja in kmetije (SK), območja za stanovanja (S), območja za turistične objekte (H), območja za oskrbne sisteme (O), območja za mešane dejavnosti (M), območja za sekundarna bivališča (W), območja za rekreacijo (R), površine razpršene gradnje (z), površine za obrambo (U in P), prvo območje kmetijskih zemljišč

(1), drugo območje kmetijskih zemljišč

(2), gozdna zemljišča (G), vodna zemljišča (V) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).

(3)V območju za proizvodnjo (P), območju za eksploatacijo (E), območju za transport (T) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju.

(4)Postavitev svetil javne razsvetljave ali druge razsvetljave, ki osvetljuje zunanje površine je dopustna na način, ki osvetljuje le površino, ki ji je osvetlitev namenjena (mora biti usmerjena nanjo) izjema je začasna razsvetljava, ki je namenjena osvetlitvam v času prireditev in praznikov. Za osvetljevanje javnih površin naj se uporabljajo le žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne), ki manj privlačijo žuželke; nesprejemljive so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice ali LED. Svetilke morajo biti nepredušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, in so usmerjene v tla, da je sevanje v okolico manjše. Zunanjost objektov izven naselij je lahko osvetljena le za zagotavljanje varnosti s svetilkami na senzor gibanja, fasad objektov pa se ne osvetljuje. 1.4 Varstvena območja in rezervati 14. člen V varstvenih območjih vodnih virov in voda, v območjih ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, v območjih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijstvu – 1. območje kmetijskih zemljišč

(1)ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v 39., 39.a, 41.a, 42., 45., 46., 47., 48., 50. in 50.a členu tega odloka. 1.5 Območja, predvidena za urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti 15. člen

(1)Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do sprejetja le-teh dopustne le naslednje vrste posegov: – v območjih za stanovanja in kmetije (SK); stanovanja (S), turistične objekte (H), komunalne dejavnosti (O) in v območjih pokopališč (Z): – nujna vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije ter dozidave in nadzidave na obstoječih objektih in napravah; – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so na podlagi 9. člena tega odloka dopustne v tem območju; – postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu; – gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav; – v območjih za rekreacijo (R): – nujna vzdrževalna dela; – postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo in začasnih objektov; – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo; – gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav.

(2)Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja občinska uprava Kranjska Gora na podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta. 2. Pogoji za oblikovanje posegov v prostor 2.1 Urbanistično oblikovanje 16.a člen Odmik objektov (zahtevnih in manj zahtevnih objektov) od zemljišča namenjenega gradnji mora biti najmanj 2,5 m. Manjši odmik od 2,5 m je dopusten v območjih ohranjanja naselbinske dediščine. Postavitev na parcelno mejo je dopustna v območju naselbinske dediščine samo v primeru rekonstrukcije, nadomestne gradnje obstoječega objekta ali novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta. Manjši odmiki od 2,5 m so dopustni s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta ter enako tudi v času gradnje. Odmiki po tem PUP veljajo/se merijo od parcelne meje, zemljišča namenjenega gradnji, regulacijske linije ali druge navedene meje do zunanjega roba fasade objekta v pritlični etaži. V primeru gradbene meje ali gradbene linije zgoraj navedeni pogoji ne veljajo, temveč se upošteva grafično določena gradbena meja ali gradbena linija. 16.b člen

(1)Odmiki (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe Odmiki nezahtevnih objektov za lastne potrebe (drvarnica do 12 m 2 , garaža do 30 m 2 , steklenjak, uta, bazen, enoetažna pritlična lopa do 15 m 2 , nepretočna greznica, pretočna greznica) in enostavnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar, čistilna naprava, zajetje, vrtina, zbiralnik za kapnico, objekt do 4 m 2 ) morajo biti najmanj: – 1,5 m od meje zemljiške (gradbene) parcele oziroma ob medsosedski meji s pisnim soglasjem soseda; – 1,5 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine. Nezahteven objekt za lastne potrebe – utrjena dovozna pot in enostaven objekt – utrjeno dvorišče je lahko urejeno do meje zemljiške (gradbene) parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.

(2)Odmiki ograj Ograja do višine 2,2 m je lahko postavljena do meje zemljiške (gradbene) parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine pod naslednjimi pogoji: – ograja ob regulacijski liniji oziroma ob javni cesti mora biti postavljena izven pregledne berme (polja preglednosti).

(3)Odmiki podpornih zidov (škarp) Gradnja podpornih zidov brežin za potrebe gradnje javne infrastrukture se lahko izvaja na meji zemljiške (gradbene) parcele. Podporni zidovi brežin za potrebe gradnje javne infrastrukture so lahko višji od 1,2 m. V primeru višjih podpornih zidov (nad 2,2 m) se priporoča izvedba v več terasah. Gradnja podpornega zida za potrebe gradnje stavb, ki niso javne, na zemljiških (gradbenih) parcelah ob regulacijski liniji oziroma ob javni prometni površini je dopustna do višine 1,2 m, če je zagotovljeno polje preglednosti (pregledna berma) in na tem delu ni planirana širitev ceste. Gradnja podpornega zida višine nad 1,2 m, ki se gradi nad nivojem ceste, mora biti odmaknjena od regulacijske linije ali javne prometne površine dodatno za min. 60 cm. Za gradnjo podpornih zidov pod nivojem ceste navedeni pogoji ne veljajo. Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi iz višje ležečih zemljišč na nižje ležeče zemljišče morajo biti preprečeni. Podporni zidovi na medsosedski parcelni meji so lahko visoki do 1,2 m (enako kot medposestne ograje). Višji zidovi so dopustni v več terasah, kjer je vsaka lahko visoka največ 1,2 m.

(4)Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov Odmiki pomožnih infrastrukturnih objektov (bazna postaja, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, mala komunalna čistilna naprava, cestni silos, telekomunikacijske antene in oddajniki), odmiki pomožnih obrambnih objektov, pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov, nezahtevnih začasnih objektov, enostavnih začasnih objektov (pokriti prostor (šotor), oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna), začasnih vadbenih športno rekreacijskih objektov (igrišča, športno strelišče, vzletišče), začasnih vadbenih objektov za obrambo, zaščito in reševanje, objekta telekomunikacijske opreme morajo biti najmanj: – 1,5 m od meje zemljiške (gradbene) parcele oziroma ob medsosedski meji s pisnim soglasjem soseda; – 1,5 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.

(5)Drugi začasni vadbeni športno rekreacijski objekti (kolesarska steza, planinska pot, smučišče, sprehajalna pot, trimska steza), nezahtevna in enostavna spominska obeležja, urbana oprema so lahko postavljeni ob mejo zemljiške (gradbene) parcele, regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine s pisnim soglasjem soseda.

(6)Gradnja infrastrukture se lahko izvaja tudi na parcelni meji. 16. člen

(1)V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.

(2)Varovana drevesa v naseljih je potrebno v primeru sanitarne sečnje nadomestiti, in sicer z isto drevesno vrsto. Nadomestitev z drugo drevesno vrsto je dopustna v primeru bolezenske ogroženosti dotedanje vrste. 17. člen

(1)Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.

(2)Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno. 18. člen Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravne dediščine. 2.2 Arhitekturno oblikovanje iz 11. člena

(6)sprememb in dopolnitev PUP KG (Uradni list RS, št. 111/08) izhaja, da se 19. člen preimenuje v 19.b člen in pred njega doda nov 19.a: 19.a člen Gradnja kleti je dopustna za zahtevne in manj zahtevne objekte. Dopustna je gradnja več kletnih etaž. Druga merila in pogoji za kletne etaže so: – površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, razen v območjih naselbinske dediščine, kjer klet ne sme presegati tlorisa vertikalne projekcije najširšega oboda objekta, če se s tem ne onemogoča ohranitev ali zasaditev dreves in grmovnic v skladu z varovanimi vrednotami; – odmik kleti od lastniške parcelne meje oziroma od meje zemljišča namenjenega gradnji mora biti min. 2,5 m, manjši odmiki od 2,5 m so dopustni s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta ter enako tudi v času gradnje; – v indeks zazidanosti se površina kleti ne šteje, če je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena, površina kletne etaže, ki sega nad urejen teren se šteje v zazidano površino objekta; – kletna etaža, ki sega nad koto urejenega terena se šteje v zazidano površino, svetlobni jaški se ne upoštevajo; – v zazidano površino se štejejo tudi tisti deli podzemnih etaž objekta, ki pretirano segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za pretirano izstopajoče dele se štejejo tisti deli stavbe, ki segajo nad linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto zemljišča namenjenega gradnji, dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od spodnje kote zemljišča namenjenega gradnji; – v indeks zazidanosti se po tem odloku ne štejejo zazidane površine enostavnih in nezahtevnih objektov, zazidane površine enostavnih in nezahtevnih objektov lahko presegajo zazidano površino, ki izhaja iz dopustnega indeksa zazidanosti. 19.b člen (Oblikovanje stavbne mase)

(1)Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice. V primeru dvojčka ali drugih objektov, ki se medsebojno stikajo, lahko smer slemena poteka tudi v smeri krajše stranice posamičnega objekta, če se sleme nadaljuje v isti smeri na sosednjem objektu.

(2)Strešine morajo biti v istem naklonu 35° do 45°. Drugačen naklon strehe od predpisanega naklona je dopusten: – če gre za rekonstrukcijo obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali – če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 12 m.

(3)Ravna streha je dopustna le, če: – gre za ureditev terase za gostinsko dejavnost; – je objekt vkopan pod teren ali – objekt leži na pobočju in je del vkopan. – Za ravno streho se štejejo vse strešine v naklonu do 6°. Ravne strehe so dopustne nad kletno etažo (kot pohodna terasa) in nad delom pritlične etaže, ki je sestavni del večetažnega objekta. Površina ravne strehe lahko obsega do 40 % celotne površine strešne površine objekta (merjeno v horizontalni projekciji, upoštevajoč tudi površino ravne strehe).

(4)V območjih naselbinske dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine, na površinah primarne rabe prostora in na površinah razpršene gradnje »z« morajo imeti prostostoječi enostavni in nezahtevni objekti simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°, enokapnice in ravne strehe niso dopustne; na drugih območjih je naklon lahko nižji ali imajo lahko ravno streho. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. V primeru nižjega pomožnega objekta ob visoki osnovni stavbi, je lahko streha pomožnega objekta izvedena tudi tako, da je med kapom osnovne strehe in slemenom pomožnega objekta presledek (osnovna streha se ne podaljša nad pomožni objekt), naklon strešine pomožnega objekta mora biti enak naklonu strešine osnovnega objekta. Vrtne ute imajo lahko šotorasto streho.

(5)Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno višino kolenčnega zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višino se meri na zunanji strani zunanjega zida (nosilne konstrukcije). Višino strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od zgornje kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske plošče ali stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije strehe (kot npr. špirovca ali strešne plošče). Navedene max. višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot merilo tudi v primerih, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim zidom in kapno lego (kot npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori).

1. člen (Gradbeni materiali) Strehe morajo biti krite s kritino sive, črne, rjave ali rdeče, v območjih varstva kulturne dediščine in vplivnih območjih varstva kulturne dediščine pa sive barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki oziroma obliko, ki odraža drobno teksturo strešnikov ali skodel. Svetla pločevinasta kritina, ki ne oksidira in ima močen odsev, ter prosojna barvasta kritina ni dopustna, razen na strehah z nižjim naklonom od 35°. Na planinskih postojankah ima kritina lahko tudi drugačno teksturo (npr. gladka površina, valovita in drugo). Bakrena kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih in vilah.
2. člen (Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave)

(1)Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov in izrabo zemljišča namenjenega gradnji kot za novogradnje, razen če gre za obstoječi objekt za katerega velja 8.b člen.

(2)Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

1. člen (Rušitev) V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
2. člen (Pomožni objekti)

(1)Pomožni objekti izven ureditvenih območij morajo biti pretežno izvedeni v lesu, dopustni so le točkovni temelji in montažni betonski stebri. Pri oblikovanju je treba upoštevati razmerja in oblikovanje tradicionalnih pomožnih objektov. Vrste pomožnih objektov za kmetijstvo (ki so lahko manj zahtevni, nezahtevni in enostavni), ki se postavljajo izven ureditvenih območij naselij so kozolec, senik, hlev s senikom, čebelnjak. – Kozolec je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Pri obnovi in nadomestitvi je treba uporabljati les, dopustni so betonski temelji in betonski stebri. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Dopustni so samo enostavni (stegnjeni) kozolci in enojni kozolci z lopo; stegnjeni kozolec z lopo mora imeti najmanj dve okni, lopa pa je lahko izvedena največ na enem oknu. – Senik je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Senik je zgrajen tako, da je v njem omogočeno dobro prezračevanje. Dopustni so betonski temelji, sicer pa je uporabljen material les. Tla so naravna – zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako da omogoča cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Senik nima bivalnega prostora. – Hlev s senikom (lahko tudi brez) in njemu sorodni pomožni objekti, je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za zatočišče živine na paši ter za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Hlev je običajno zidan (masivna konstrukcija), senik, ki je postavljen na masiven hlev pa je lesen in ima vse značilnosti senika. Temelji so lahko betonski, masiven obod – zid hleva je lahko zidan ali betonski. Tla so naravna – zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako da omogoča cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Hlev s senikom nima bivalnega prostora. Hlev s senikom in njemu sorodni pomožni objekti, ki imajo masiven podstavek, se lahko urejajo le kot nadomestitve na lokacijah nekdanjih takšnih objektov. – Čebelnjak je pomožni objekt za kmetijstvo, ki je namenjen gojenju čebel in pridelavi medu. V čebelnjaku je lahko prostor za spravilo potrebne opreme za gojenje čebel. Temelj in podstavek sta lahko betonska, sicer pa je uporabljen material les. Čebelnjak nima bivalnega prostora. Navedeni pomožni objekti nimajo bivalnih prostorov in ne lastnih priključkov na infrastrukturna omrežja in naprave.

(2)Pomožni objekti morajo biti izvedeni tako, da so lahko odstranljivi in je po njihovi odstranitvi možna enostavna vzpostavitev prejšnjega stanja v prostoru.

(3)– se črta.

(4)Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris. Dopusten je po en pomožen objekt, v katerem naj bodo združene vse potrebe k osnovnemu objektu. Dodatno je dopustna še samostojna vrtna uta.

(5)Vrtne ute morajo biti lesene. Stojnice morajo biti lesene, streha mora biti lesena, platnena ali iz plastificiranega tekstila.

(6)Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.

(7)Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom strehe.

(8)Pomožni objekti samostojno ne smejo biti priključeni na komunalne vode (vodovod, kanalizacija, elektrika).

(9)Plinske cisterne, ki so vidne iz javnih površin, morajo biti obdane z lesenim zaslonom (ograjo). 2.3 Oblikovanje drugih posegov 24. člen

(1)Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se zoži.

(2)Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih dreves, ki so določena v grafičnem prikazu. V primeru potrebne sanitarne sečnje varovanega drevesa je potrebna nadomestitev odstranjenega drevesa na isti lokaciji.

(3)Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. 25. člen

(1)Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(2)Napisi ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš.

(3)Utripajoči svetlobni napisi so dopustni pod višino kapu in do površine 3 m 2 .

(4)Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom.

(5)Trajno postavljanje kioskov in prikolic ni dopustno. Postavljati šotore, bivalnike, avtodome ali avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače prenočevati ali bivati na javnih prometnih površinah, javnih zelenih površinah ali drugih zemljiščih je dopustno v kampih. 26. člen

(1)Oblikovanje ograj ob javnih površinah se mora zgledovati pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi lesenimi elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (in sicer kamen, betonski s cementno prevleko ali ometan zid). Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (na primer varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih.

(2)Višina ograje ne sme presegati 1,2 m, višje ograje so dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m.

(3)Protihrupne ograje morajo biti pretežno lesene ali ozelenjene. Varovalne ograje ob cesti in na mostovih v naseljih in v območju Triglavskega narodnega parka morajo biti obložene z naravnimi materiali (kamen, les), nosilni del je lahko kovinski. 27. člen Ureditve rekreacijskih površin izven ureditvenih območij naselij morajo biti izvedene brez ograj, dopustne so le lesene ograje okrog manež. 28. člen

(1)Po gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je potrebno za ozelenjevanje uporabljati praviloma samonikle vrste.

(2)Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.

(3)Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oziroma krajinsko oblikovani.

(4)Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. Ureditve površin in drugih ureditev na višje ležečih parcelah morajo biti izvedene tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele. 29. člen Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih materialov. Drevesno in grmiščno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem površine sanirati ali renaturirati. 30. člen

(1)Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.

(2)Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba: – ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo, – ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti, – ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti. 31. člen Po končani rabi je potrebno kamnolome in gramoznice sanirati v prvotno rabo prostora (na primer gozd, kmetijske površine). 2.4 Pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah 32.a člen

(1)Ureditvene enote so območja s predpisanimi merili in pogoji za oblikovanje posegov v prostor in praviloma ne vsebujejo določb glede dejavnosti. Naziv ureditvene enote je lastno ime tipa ureditvene enote in ne pomeni dopustne dejavnosti.

(2)PUP določa merila in pogoje za naslednje ureditvene enote: – vas (v); – enodružinska zazidava (e); – vrstne hiše in dvojčki (vd); – bloki in stolpiči (bs); – dvorane in ploščati objekti (d); – hoteli (h); – svojstveno oblikovanje (x); – brunarice (bb); – parkovne površine (p); – igrišča (i); – parkirišča (pm); – trgi in prometne površine (t); – počitniški objekti (w); – gospodarski objekti za kmetijstvo (go); – pomožni objekti za kmetijstvo (po).

(3)Poleg navedenih ureditvenih enot PUP določa tudi ureditvene enote z oznakami a, c, pm-1 in pm-2, ki pa se nanašajo samo na območje urejanja KG R 11. iz 16. člena

(6)sprememb in dopolnitev PUP KG (Uradni list RS, št. 111/08) izhaja, da je 32. člen novi 32.b člen: 32.b člen (ureditvena enota vas (v))

(1)V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.

(2)Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja: – tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,3, v območjih naselbinske dediščine pa 1:1,4, razmerje stranic je lahko manjše v primeru dvojčka ali drugih objektov, ki se medsebojno stikajo in se pogoj za podolgovato razmerje stranic objekta upošteva za sestavljen objekt; – višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 100 cm, v območju naselbinske dediščine pa 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm. Za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 160 cm, pritličje objekta pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom. Mansarda ima lahko izvedeni tudi dve etaži.

(3)Za oblikovanje gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja: – tloris: podolgovat, z razmerjem stranic osnovnega tlorisa vsaj 1:1,4, v območjih naselbinske dediščine pa vsaj 1:1,5, razmerje stranic je lahko manjše v primeru objektov, ki se medsebojno stikajo in se podolgovato razmerje stranic objekta upošteva za sestavljen objekt; – višina gospodarskih poslopij: največ K+P+1+M; – višina obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti: največ K+P+1+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm.

(4)Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.

(5)Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.

(6)Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami oziroma špirovci) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapu. Širina napušča mora biti najmanj 60 cm, merjeno vodoravno od zunanje strani fasade do linije kapa.

(7)Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°) in pultnih frčad, ki imajo lahko do 15° manjši naklon od osnovne strehe. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe, dolžina pultne frčade pa ne sme presegati ene polovice dolžine strehe. Frčade morajo biti odmaknjene od roba osnovne strešine min. 1,5 m. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni.

(8)Balkoni oziroma ganki na objektih v območju naselbinske dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine so na čelnih fasadah stanovanjskih objektov dopustni v zatrepu, na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju, v pritlični etaži stanovanjskih objektov pa so dopustni samo nad delom stavbe, kjer je kletna etaža vidna.

(9)Ograje balkonov oziroma gankov na objektih v območju naselbinske dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno.

(10)Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki na objektih v območju naselbinske dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine niso dopustne.

(11)Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba brezbarvnih zaščitnih sredstev in v sivi do grafitno sivi ali temnorjavi barvi. 33. člen (ureditvena enota enodružinska zazidava (e)) V ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:

(1)Stanovanjski objekti: – višina: največ K+VP+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 140 cm, mansarda ima lahko izvedeni tudi dve etaži.

(2)Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti: – višina: do K+VP+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, mansarda ima lahko izvedeni tudi dve etaži.

(3)Glede oblikovanja zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj balkonov veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka. 34.a člen (ureditvena enota brunarica (bb)) V ureditveni enoti brunarica (

1. bb)veljajo naslednja merila in pogoji za oblikovanje objektov: – tloris: velikost zazidane površine objekta (brez napuščev) je lahko do 100 m 2 , tloris podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5; – višina: največ P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm; – streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta, nadstrešek nad teraso/podaljšana streha je lahko velika do 50 m 2 . 34. člen (ureditvena enota vrstne hiše in dvojčki (vd)) V ureditveni enoti vrstne hiše in dvojčki (
2. vd)za oblikovanje stanovanjskih dvojčkov in vrstnih hiš velja: – nadzidava ni dopustna; – v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt oziroma niz vrstnih hiš; – glede oblikovanja zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj balkonov veljajo določbe 32.b člena tega odloka. 35. člen (ureditvena enota stanovanjski bloki in stolpiči (bs)) V ureditveni enoti stanovanjski bloki in stolpiči (
3. bs)za oblikovanje stanovanjskih blokov in stolpičev velja: – dozidave stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane in izvedene enotno za cel objekt; – dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); dopustne so tudi razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove; – v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt; – dopusten je nižji naklon od predpisanega naklona strešin v 19.b členu; – zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt. 35.a člen (ureditvena enota hoteli (h)) V ureditveni enoti hoteli (
4. h)za oblikovanje gostinskih objektov velja: dopusten je nižji naklon od predpisanega naklona strešin v 19.b členu. Oblikovanje novih objektov mora biti skladno z okolico, zgleduje naj se po merilu, stavbnih razmerjih, sestavljanju stavbnih volumnov in materialih tradicionalne arhitekture. 36. člen (ureditvena enota posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x))

(1)V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov ter jih dopolnjevati.

(2)Dopusten je nižji ali višji naklon od predpisanega naklona strešin v 19.b členu.

(3)Odmiki objektov od zemljišča namenjenega gradnji morajo biti najmanj 4 m, manjši odmiki so dopustni s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.

(4)Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj bo v skladu z merili in kakovostnimi razmerji obstoječih objektov v okolici.

(5)V območjih kulturne dediščine je oblikovanje novih objektov lahko svojstveno (posebno) vendar naj bo pri tem skladno z okolico in naj se zgleduje po merilu, stavbnih razmerjih, sestavljanju stavbnih volumnov in materialih tradicionalne arhitekture. 37. člen (ureditvena enota dvorane in ploščati objekti (d)) Merila in pogoji za oblikovanje – odmik objektov od zemljišča namenjenega gradnji min. 6 m, manjši odmiki so dopustni s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta; – višina objektov: K+P, pri čemer je lahko višina strešnega venca oziroma kapi do 10 m; – na delu površine so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine; – nadzidave obstoječih objektov so dopustne tako, da se s tem doseže enotno oblikovanje zaključene stavbne mase, dopusten je nižji naklon od predpisanega naklona strešin v 19.b členu; – parkirišča za dejavnosti je treba v celoti zagotoviti na zemljišču namenjenemu gradnji. 37.a člen (ureditvena enota trgi in prometne površine (t)) V ureditveni enoti trgi in prometne površine (

1. t)so dopustne samo prometne ureditve, ureditve infrastrukture, zasaditve vegetacije, postavitve urbane opreme, obeležij, občinskih oglasnih tabel, prometne signalizacije in začasnih objektov za prireditve. 37.b člen (ureditvena enota počitniške stavbe (w)) V ureditveni enoti počitniški objekti (
2. w)so dopustne: – faktor zazidanosti (FZ): do 0,2; – v posamezni stavbi je dopustno največ eno počitniško stanovanje; – odmiki: min. 4 m od meje zemljišča namenjenega gradnji oziroma regulacijske linije (velja za najbolj izpostavljeni del fasade); – tloris: zazidana površina stavbe je lahko do 90 m 2 ; – višina: – do K+P+1+M, kolenčni zid do 40 cm; – ali do K+VP+M, kolenčni zid do 140 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom; – za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina kolenčnega zida pa je lahko do 120 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom; – v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana; – streha: naklon 35˚ do 45˚, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta; – delitev trenutnih zemljiških parcel počitniških objektov (v času sprejetja tega akta) na več gradbenih parcel ni dopustna, na posameznem zemljišču namenjenemu gradnji počitniških objektov je dopustna samo ena počitniška stavba. 37.c člen (ureditvena enota parkirišča (pm)) V ureditveni enoti parkirišča (
3. pm)so dopustne samo prometne ureditve, ureditve infrastrukture, zasaditve vegetacije, postavitve urbane opreme, obeležij, občinskih oglasnih tabel, prometne signalizacije in začasnih objektov za prireditve. 37.d člen (ureditvena enota gospodarski objekti za kmetijstvo (go)) V ureditveni enoti gospodarski objekti za kmetijstvo (
4. go)so dopustne postavitve gospodarskih objektov za kmetijo ter enostavnih in nezahtevnih objektov za kmetijstvo. Za oblikovanje navedenih vrst objektov veljajo skupni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje ter pogoji za ureditveno enoto vas. 37.e člen (ureditvena enota pomožni objekti za kmetijstvo (po)) V ureditveni enoti pomožni objekti za kmetijstvo (
5. po)so dopustne postavitve manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov za potrebe kmetijstva. Za oblikovanje navedenih vrst objektov veljajo skupni pogoj za urbanistično in arhitekturno oblikovanje za enostavne in nezahtevne pomožne objekte za kmetijstvo. 3. Pogoji za določanje zemljišč namenjenih gradnji in funkcionalnih zemljišč 38. člen

(1)Zemljišče namenjeno gradnji se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Zemljišče namenjeno gradnji za stanovanjski objekt ali za gostinski nastanitveni objekt na namenskih raba »H« lahko meri najmanj 450 m 2 , na drugih namenskih rabah pa lahko meri najmanj 350 m 2 . Pri določanju zemljišča namenjenega gradnji kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo.

(2)Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, razen v primeru, da je del teh potreb s pogodbo zagotovljen na drugem zemljišču.

(3)Širina dovoza za stanovanjske objekte mora biti najmanj 3 m, širina dovoza za kmetije in kmetijske objekte mora biti najmanj 3,5 m. Širina dovoza do objektov, ki imajo javen dostop, mora biti najmanj 5,5 m. Navedene širine za dovoz do objektov morajo biti zagotovljene do objektov, ki so ob javni prometni površini (cesti) oziroma v dolžini najmanj 6 m od roba javne prometne površine (ceste) za objekte, ki niso neposredno ob javni prometni površini.

(4)Za obstoječe stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemljišča, se upošteva dejanska velikost zemljišča – stavbišča. Pri urejanju teh objektov niso dopustne: dozidave in nadzidave, povečevanje kapacitet (ležišč, števila stanovanj, števila gostinskih sedežev ...), uporabnih površin in višine objekta. 4. Pogoji za prometno urejanje 39. člen

(1)Varovana površina za mirujoči promet, ki je določena v grafičnem prikazu, je površina, ki se varuje za ureditev skupnih javnih parkirišč, na njej niso dovoljeni posegi, ki bi onemogočali kasnejšo ureditev parkirišča. Varovane površine za parkirišča so tudi ureditvene enote z oznako »pm«.

(2)Varovano območje peš povezave, ki je določeno v grafičnem prikazu, pomeni smer javne peš povezave, ki jo je potrebno omogočiti. Natančen potek trase peš povezave se prilagodi razmeram v prostoru. 39.a člen V naseljih morajo biti objekti odmaknjeni od roba obstoječega vozišča toliko, da je možna kasnejša rekonstrukcija ceste in ureditev pločnika. Objekti ob lokalnih cestah morajo biti od roba vozišča odmaknjeni najmanj 2 m, razen v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinska dediščina), kjer se ohranja tradicionalna strnjenost zazidave. 40. člen

(1)Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.

(2)Kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba te poti na novo urediti in označiti.

(3)Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les. 41. člen

(1)Parkirišča za obstoječe in nove objekte ter dejavnosti je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču ali na drugih zemljiščih s pridobljeno pravico graditi. Oddaljenost parkirišč na drugih zemljiščih mora biti v radiju do 200 m.

(2)Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopuščena na podlagi soglasja občinske uprave Občine Kranjska Gora.

(2a)Za izračun potrebnega števila parkirišč glede dejavnosti oziroma namembnosti objekta veljajo naslednja merila: – stanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje – počitniška stanovanja 1 PM/stanovanje – poslovni prostori, uprava (pisarne) 1 PM/30 m neto površine – poslovni prostori, uprava delo s strankami 1 PM/20 m neto površine – trgovina 1 PM/30 m koristne/prodajne površine oziroma min. 2 PM na posamezen lokal/trgovino v primeru posamične lokacije – gostinstvo v skladu s pravilnikom o minimalnih pogojih za gostinske obrate – kino, kulturni dom, gledališče 1 PM/5–10 sedežev – cerkev 1 PM/10–20 sedežev – športno rekreacijska igrišča 1 PM/250 in 1PM/10–15 obiskovalcev – obrt, storitve, proizvodnja 1 PM/50–70 m 2 neto površine ali 1PM/3 zaposlene Pri objektih oziroma prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5 % parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oziroma min. 1 PM v primeru posamične lokacije parkirišča.

(3)Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti. Parkirišča, ki po površini presegajo 100 m 2 , je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.

(4)Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev.

(5)Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim gradivom (oblice ali kamen kot robniki, lesena ograja – plot).

(6)Za objekte, ki nimajo priključka na javno kategorizirano cesto oziroma priključka ni možno izvesti (kot npr. planinske postojanke, gostinski objekti na prometno nedostopnih delih smučišč) parkirišča ni potrebno zagotoviti. 41.a člen Do dokončne odločitve o varstvenem pasu primestne železnice niso možni posegi v širšem pasu trase opuščene železnice in v širšem pasu doslej načrtovanih tras. Omejitev ne velja za urejanje območja KG SK 3/2 Kranjska Gora – železniška postaja. Med doslej načrtovanimi trasami se za nadaljnje preučevanje in planiranje v prostoru upošteva predlog trase železnice V100 iz projekta: Koridor primestne proge Jesenice – Rateče (št. 3242, SŽ – Projektivno podjetje, 1991) in predlog nove trase iz projekta: Prostorska preučitev ponovne vzpostavitve primestne železnice od Jesenic do Rateč (URBI d.o.o. in UI RS, Ljubljana 1999). V koridorju opuščene trase in koridorjih doslej načrtovanih tras niso dopustni posegi, ki bi kakorkoli ovirali kasnejšo celovito ureditev železnice po Dolini. Koridor primestne železnice ni dokončen in predstavlja varovanje pred trajnimi posegi v prostor. 5. Pogoji za komunalno in energetsko opremljanje 42. člen

(1)Med komunalno omrežje in naprave se štejejo tudi rastlinski čistilni sistemi.

(2)Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.

(3)Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi s samoniklimi grmovnicami.

(4)Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.

(5)Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pijače, ki imajo urejen začasen priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen priključek na kanalizacijo.

(6)Trase in objekti obstoječe ter planirane infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali planirane infrastrukture določajo področni predpisi in posamezni upravljavci infrastrukture.

1. člen (Odvajanje odpadnih voda) Odpadne vode je potrebno odvajati v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
2. člen (Energetska oskrba) Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.
3. člen (Odstranjevanje odpadkov) Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Ureditev odjemnih mest za odvoz zabojnikov mora biti usklajena z občinskim predpisom, ki ureja obvezne lokalne gospodarske javne službe.
4. Pogoji za varstvo voda
5. člen

(1)Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.

(2)Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Ekološko sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj živali vseh vrst. 47. člen

(1)Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki jih določa področni zakon. V tem pasu mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih ovir ni dopustna. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah

1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah
2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Četrti odstavek
3. člena ZV-1 določa zunanjo mejo priobalnega zemljišča na vodah
4. reda zunaj območij naselja, ki sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.

(2)Na poplavnih območjih niso dopustne dejavnosti in posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

(3)Za zagotavljanje poplavne varnosti in ohranjanje poplavnega režima so posegi na poplavnih območjih v skladu z določili 86. člena ZV-1 prepovedani. Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(4)Na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. Gradnja novih objektov na poplavno ogroženem območju ni dopustna dokler niso določeni razredi poplavne ogroženosti in preverjena možnost poseganja v prostor glede na izkazane razrede ter izvedeni potrebni omilitveni ukrepi. Na ogroženih območjih ni dopustno nasipavanje zemljišč in drugi posegi, ki bi vplivali na pretočne razmere. 48. člen

(1)Pri urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov, žag in ribogojnic) odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.

(2)Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.

(3)V lokacijskem postopku je potrebno obravnavati potrebe vseh uporabnikov vode na vplivnem območju.

(4)Strojnica malih hidroelektrarn mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 35° do 45°. Ograje okrog strojnice niso dopustne. 49. člen Pri posegih v vodni svet za potrebe rekreacije je potrebno ohraniti zveznost vodnega telesa, spremembe pretoka nizkih in srednjih voda niso dopustne. Posegi morajo biti izvedeni tako, da so v največji možni meri ohranjene naravne lastnosti struge. 7. Merila in pogoji za varstvo naravne in kulturne dediščine 50. člen

(1)Objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine) so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina ter vplivna območja dediščine. V primeru neskladja drugih določb tega odloka z merili in pogoji za varstvo kulturne dediščine v tem členu PUP se upoštevajo merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine (tega člena). Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravne vrednote ali kulturno dediščino, niso dopustni.

(1a)Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi, ki bi prizadeli varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. Ti posegi so dozidave in nadzidave ter drugi posegi, ki bi bistveno spremenili zunanji izgled objekta, novogradnje objektov, rekonstrukcija objekta.

(2)Za objekte, ki so kulturna dediščina, odstranitev objekta praviloma ni dopustna, izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(3)Varstvo kulturne dediščine v Občini Kranjska Gora obsega objekte in območja, ki so navedena v prilogi 5 (ki je sestavni del odloka) in prikazana v grafičnih prikazih 3-01 do 3-56. Za vsak poseg na enotah, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine je potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

(4)Za enote kulturne dediščine razglašene za kulturni spomenik določbe za oblikovanje ne veljajo in se upoštevajo določbe akta o razglasitvi.

(5)Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih:

1. Za registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so: – tlorisna in višinska zasnova (gabariti); – gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova; – oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli); – funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora; – sestavine in pritikline; – stavbno pohištvo in notranja oprema; – komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin); – pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah); – celovitost dediščine v prostoru in – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
2. Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so: – naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja); – odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote); – prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki); – prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti); – naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela; – podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina); – odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega); – stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade); – oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
3. Za območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote kot so: – krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine); – značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa); – tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini); – tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice); – odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem; – avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov; – preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
4. Za registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so: – avtentičnost lokacije; – fizična pojavnost objekta in – vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
5. Za registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma dopustni ob izpolnitvi naslednjih pogojev: – če ni možno najti drugih rešitev ali – če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. Posegi in dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.
6. V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(6)Pri spremembi namembnosti gospodarskih poslopij v druge dopustne dejavnosti (v skladu z določbami

1. člena) je potrebno v območjih naselbinske dediščine ohranjati značilne podolgovate stavbne volumne, njihova razmerja in orientacijo. Nadomestitev obstoječih gospodarskih poslopij z značilnimi podolgovatimi razmerji stavbnega volumna z enim manjšim ali več manjšimi objekti ni dopustna. Dopustna so odstopanja do 20 % od obstoječega volumna. 50.a člen Na območjih z naravovarstvenim statusom je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave. IV. POSEBNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
2. člen

(1)Na stavbnem zemljišču parc. št. 1094/2 in 1094/5 k.o. Rateče so dopustni le posegi za: – gostinstvo; – šport in rekreacijo; – gozdarstvo in lovstvo. Višina objektov ne sme preseči K+P+M, zazidana površina ne sme preseči 350 m 2 , parkirišča morajo biti urejena na stavbnem zemljišču, in sicer kot utrjena trava ali tlakovana.

(2)Na stavbnem zemljišču parc. št. 668/2, 667/2, 665/2 in 665/3 ter 664/2 k.o. Rateče so dopustni le posegi za bencinski servis, površina, namenjena prodaji prehrambnih izdelkov ne sme preseči 10 m 2 . 52. člen (Rateče (R SK1/1)) Na stavbnem zemljišču parc. št. 169/1 ter na parc. št. 1223 in 1224 k.o. Rateče: – indeks zazidanosti ne sme preseči 0,2; – maksimalna zazidana površina posamičnega objekta je 280 m 2 ; – etažnost ne sme preseči K+P+1+M na najvišji strani objekta; – parkirišča mora investitor zagotoviti na lastnem zemljišču. Za objekt na zemljišču s par. št. 657/2 in 658/3, k.o. Rateče se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1)Dopusti se indeks zazidanosti 0,59 in posledično manjši indeks zelenih površin. Določba 11. člena, tč. 2 v tem primeru ne velja.

(2)Dopusti se nadzidava obstoječega pritličnega dela objekta na parceli 658/3 k.o. Rateče. Določba 16.a člena, prvi stavek v tem primeru ne velja. Nadzidava se dopusti v velikosti tlorisa obstoječega objekta (10,0 m x 11,0 m s toleranco do obstoječih dimenzij), višina nadzidanega dela 1N+M, višina slemena novega (nadzidanega) dela objekta je dopustna max do višine slemena obstoječe prečne strehe nad vhodom na severni strani obstoječega objekta.

(3)Na zemljišču namenjenemu gradnji oziroma zemljišču za gradnjo niso dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov. Določba

1. člena, tč. 1.b, deveta alineja (torej tudi ne
2. člen, tč. 4) v tem primeru ne velja. Del parcele št. 658/1 k.o. Rateče, ki je s prost. planom Občine Kranjska Gora določen kot stavbno zemljišče, je funkcionalno namenjen izključno samo za potrebe Gostišča Mojmir. Gradnja ali ureditve na tem zemljišču za druge potrebe niso dopustne razen za gospodarsko javno infrastrukturo. Del parcele št. 658/4 k.o. Rateče, ki je s prost. planom določen kot stavbno zemljišče, je funkcionalno namenjen samo za potrebe parkiranja Gostišča Mojmir. 52.a člen Na parceli št. 1118/7, k.o. Rateče se izjemoma dopusti pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt v izvedenem stanju na dan sprejetja tega akta. Objekt leži v območju varstva kulturne dediščine in je zanj potrebna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, rešitve je potrebno uskladiti z varstvom kulturne dediščine.
3. člen (Rateče (R W1)) V območju so poleg posegov, določenih v
4. členu tega odloka: – na obstoječih objektih dodatno dopustni posegi za gostinstvo in počitniške domove; – dopustna je sprememba namembnosti obstoječih objektov za namene izobraževanja v takšnem obsegu, da bistveno ne povečuje prometnih ali drugih obremenitev na bivalno okolje; – dopustne gradnje novih stanovanjskih hiš.
5. člen (Pobočja Podršaka in Loma) Dopustna je tudi ureditev nadaljevanja sedežnice ob planiških skakalnicah do grebena ter ureditev sankaške proge od zgornje postaje sedežnice po grebenu Loma do Podršaka in Planice.
6. člen Na stavbnem zemljišču parc. št. 1348/2, 1348/3-del, 1348/5 in 1348/6 k.o. Rateče so dopustni le posegi za: – gostinstvo; – šport in rekreacijo; – gozdarstvo in lovstvo.
7. člen (Rateče – Suše (R E1)) V območju je poleg posegov, dovoljenih v
8. členu tega odloka, dopustno tudi odlaganje odpadnega gradbenega materiala v sklopu sanacije peskokopa.
9. člen Korensko sedlo – mejni prehod (KG T3) in zazidana stavbna zemljišča razpršene gradnje v neposredni bližini navedenega območja (parc. št. 732/16, 732/17, 732/18-del, 732/19-del, 766/1 del, 766/2 in 791/1 k.o. Podkoren. Dopustne so terciarne in kvartarne dejavnosti, gostinske nastanitvene kapacitete niso dopustne.
10. člen (Podkoren – vzhod (KG SK2)) Na parcelah 176, 178/2, 179/1, 179/2, 179/3, 179/4 in 185 dopusti tudi gradnja novih objektov za potrebe širitve žage, ki po skupni površini lahko presegajo 120 m 2 . 58.a člen Podkoren KG SK1: na parceli 667, k.o. Podkoren mora biti novogradnja z daljšo stranico orientirana V–Z, približno vzporedno z zidom pokopališča (dopustna odstopanja 15° do smeri regionalne ceste). 58.b člen Pokopališče Podkoren KG Zp 1: območje pokopališča se omeji z novim zidom, ki naj bo enako oblikovan kot zid obstoječega pokopališča, med obstoječim in novim pokopališčem naj se zagotovi povezava, niveleta novega pokopališča je lahko nižja od obstoječega pokopališča. 58.c člen (Podkoren – vzhod KG SK 1)

(1)V območju KG SK1 se na parcelah 93/2, 93/1, 224/3, 228/3, 228/5, k.o. 2168 dopusti gradnja gospodarskega objekta kmetije z dopustnim indeksom zazidanosti do 0,5.

(2)V območju KG SK 1 se na parcelah 213/2, 210/2 k.o. 2168 dopusti dozidava obstoječega objekta KS z večjim indeksom zazidanosti, kot je določen za ureditveno enoto »v«. 59. člen (Smučišča Podkoren (KG R1) in Poligon Podkoren (KG R2/2))

(1)Na stavbnih zemljiščih (z) so dopustni le posegi za potrebe: – žičnic in – gostinstva za potrebe smučišča, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna; – višina objektov ne sme preseči višine K+P+M.

(2)Sprememba namembnosti obstoječih kmetijskih objektov ni dopustna. 60. člen (Poligon Podkoren (KG R2/1))

(1)Na stavbnih zemljiščih so dopustni le posegi za potrebe: – žičnic, – novogradnje za izvedbo smučarskih prireditev, – parkirišča, vključno z ureditvami za potovalne kombije, – javnih sanitarij, – postavitve začasnih objektov za potrebe gostinstva in storitev v času prireditev, skladno z zahtevami 9. člena tega odloka; – gostinstva za potrebe smučišča, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna.

(2)Višina objektov ne sme preseči višine K+P+1+M.

(3)Območje je delno poplavno ogroženo, upoštevati je treba

1. člen predmetnega odloka.
2. člen (Vrh Vitranca) Na stavbnem zemljišču (z) so dopustni le posegi za potrebe gostinstva, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna.
3. člen

(1)V območjih za rekreacijo: Smučišča Planica (R R2), Smučišča Lom (R R3), Smučišča Podkoren (KG R1), Smučišča Kranjska Gora (KG R3), Smučišča Gozd Martuljek (KG R7) in Smučišča Mojstrana (DM R4) so dopustni le naslednji posegi: – postavitve žičnic; – ureditve smučišč in sankališč ter ureditve za druge športe na snegu; – ureditve javnih sanitarij; – postavitve začasnih objektov za potrebe gostinstva in storitev v času prireditev, skladno z zahtevami 9. člena tega odloka; na obstoječih objektih so dopustni le naslednji posegi: – vzdrževanje, adaptacije, rekonstrukcije in nadomestitev obstoječega objekta; – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov (razen objektov za kmetijstvo) za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo za potrebe smučišča brez nastanitvenih kapacitet; – začasna raba obstoječih objektov za kmetijstvo za opravljanje dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji (gostinstvo brez nastanitve ter prodaja pridelkov in izdelkov kmetij) za dobo do 6 mesecev; – odstranitev objektov in naprav; – na obstoječih stanovanjskih objektih so dopustne dozidave in nadzidave za potrebe stanovanj.

(2)Višina objektov ne sme preseči K+P+M.

(3)Strehe spodnjih in zgornjih postaj žičnic so lahko drugačne od predpisanih streh (19. člen), kadar je naprava (postaja) tipska in v celoti industrijsko oblikovana. Vsi potrebni prostori postaje morajo biti združeni in povezani v en enotno oblikovan objekt. Na stavbnih zemljiščih so dopustni posegi le za potrebe: – žičnic; – gostinstva za potrebe smučišča brez nastanitve; – servisnih dejavnosti za rekreacijo; – prometnih ureditev.

(4)Območje je delno poplavno ogroženo, upoštevati je treba 47. člen predmetnega odloka. 62.a člen Na območju za rekreacijo (KG – R12) Rutč v Kranjski Gori velja poleg navedb v točki

(10)9. člena še:

(1)Na območju KG – R12 je dopustna ureditev nogometnega igrišča in atletskih poligonov, možna pa je tudi ureditev drugih manjših igrišč.

(2)Na zahodnem delu območja je dopustna novogradnja objekta za potrebe športnega parka. Hkrati je potrebno urediti javno dostopne parkirne površine v obsegu min. 30–50 parkirnih mest. Zagotoviti je potrebno javno sprehajalno pot po severnem robu območja s povezavo čez Rojco.

(3)/

(4)Pogoji za arhitekturno oblikovanje objekta: – arhitekturno oblikovanje naj se zgleduje po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture; – tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,4; – max. vertikalni gabarit K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 220 cm, naklonski kot strehe 35°–45°, dopustne so tudi medetaže in povezave etaž v en večji, večetažni prostor; – odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni; – fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. 62.b člen Za objekt na parc. št. 398/4 in 398/5 k.o. Podkoren se dopusti novogradnja objekta s pogoji za ureditveno enoto »v«, z etažami K+P+M, v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta pa se dopusti tudi kletna etaža.

1. člen (Kranjska Gora) Za urejanje cest so določeni minimalni ulični profili, in sicer: – vstopna cesta od magistralne ceste do policije – širina je 7 do 10 m (7 m vozišče oziroma 10 m vozišče v križišču); – vstopna cesta od policije do Borovške ceste – širina je 11 m (1 m pločnik, 1,5 m zelenica, 7 m vozišče oziroma 10 m vozišče v križišču, 1,5 m pločnik); – Borovška cesta, odsek od vstopne ceste do trga pred hotelom Razor – širina je 17 do 18 m (2–3 m pločnik, 1,5 m zelenica z drevoredom, 2 m vzdolžno parkiranje, 6 m vozišče, 2 m vzdolžno parkiranje, 1,5 m zelenica, 2 m pločnik), Gožan profil – širina je 14 m (2–3 m pločnik, 1,5 m zelenica, 6 m vozišče, 1,5 m zelenica, 2 m pločnik); – Kolodvorska ulica, odsek od Koroške ulice do dvorane – širina je min 10 m (2 m pločnik, 1 m zelenica, 5,5 m vozišče, 1,5 m pločnik, na odsekih, kjer je večja širina ulice se razširi zelenice in pločnik); – Vršiška cesta, odsek ob Pišnici – širina je 15 do 34 m (1 m zelenica, 1,5 m kolesarska steza, 1 m zelenica, 6 m vozišče, 2 do 20 m zelenica z drevoredom, 1,5 m kolesarska steza, 2 do 3 m pločnik); – Koroška ulica, odsek mimo avtobusne postaje – širina je 10 do 10,5 m (1 do 1,5 m pločnik na južni strani, 6 m vozišče, 1,5 m zelenica, 1,5 m pločnik), odsek mimo šole – širina je 14 m (2 m pločnik na južni strani, 5,5 m vozišče, 1,5 m pločnik, 4,5 m prečno parkiranje, 0,5 m zelenica do ograje).
2. člen (Kranjska Gora (KG SK3)) V območju Trgovsko-gostinskega centra (ureditvena enota x) so dozidave dopustne le za potrebe funkcionalnih izboljšav obstoječih objektov; nadzidave in novogradnje niso dopustne. 64.a člen Na parceli št. 902 k.o. Kranjska Gora se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1)Dopusti se zazidana površina do 390 m 2 . Določba

1. člen, tč.
2. PUP v tem primeru ne velja.

(2)Strehe na dozidanih delih stavbe imajo lahko, poleg določbe tč. 1, 19.b člena tudi enokapno strešino.

(3)Na zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, deveta alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja.

(4)Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta. 64.b člen Na parcelah št. 63 in 64, k.o. Kranjska Gora se v območju strnjene zazidave predpisan indeks za ureditveno enoto »v« ne upošteva.

1. člen (Kranjska Gora – Čičare (KG S2) in Črtenje (KG S3)) V območju Čičare (KG S2) in Črtenje (KG S3) so dozidave dopustne le za potrebe funkcionalnih izboljšav obstoječih objektov; nadzidave in novogradnje objektov in pomožnih objektov niso dopustne.
2. člen (Kranjska Gora – pod Vitrancem (KG H2/1))

(1)Dopusti se novogradnja objekta za gostinsko dejavnost na parceli št. 557/1 k.o. Kranjska Gora. Pogoji za oblikovanje so: – max. vertikalni gabarit objekta: K+P+2+M; – orientacija slemena je določena v podrobnejšem grafičnem prikazu, dopustna odstopanja do 10°; – najmanj 50 % zelenih površin; – parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču; – dostop do parcele mora biti urejen ob vznožju ježe (nasipa nekdanje železnice), v vzhodnem delu območja in po zemljišču nekdanje struge potoka Rojca v zahodnem delu območja. Popravi se tudi oznaka ureditvene enote iz (v) v (h).

(2)Dopustna je ureditev pešpoti preko ježe, kot je določena v podrobnejšem grafičnem prikazu. 67. člen (Kranjska Gora (KG SK 3/1))

(1)Trgovine z zunanjimi deponijami niso dopustne.

(2)V ureditveni enoti parkovne in druge zelene površine (p) – staro pokopališče je dopustna: – postopna odstranitev nagrobnih spomenikov ter zatravitev površin pokopališča; – preureditev obstoječega objekta v severozahodnem vogalu pokopališča za potrebe postavitev obeležij in spomenikov, dopustno je preoblikovanje objekta v loggio (arkade), pri čemer mora biti zagotovljen prehod skozi objekt; – spremembe stavbne mase in razmerij niso dopustne.

(3)V ureditveni enoti objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) – dvorana je dopustna zazidanost zemljišča do grafično določene gradbene meje, ki je večja od predpisane največje zazidane površine v 11. členu. Oblikovanje dvorane mora biti skladno z obstoječim objektom (občina, knjižnica …). Kletna etaža dvorane ter uvoz in izvoz v klet morajo biti izvedeni tako, da bodo možne kasnejše razširitve podzemnih parkirišč pod trgom pred dvorano.

(4)Na južni strani trga na Kolodvorski ulici (pred dvorano) je dopustna novogradnja objekta le za javn