Številka: U-I-100/15-17 Datum: 14. 9. 2017 O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Varuha človekovih pravic, na seji 14. septembra 2017 o d l o č i l o: Četrti odstavek 27. člena, prvi in drugi odstavek 38. člena ter prvi in drugi odstavek 391. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 44/14, 102/15, 23/17 in 40/17), kolikor se nanašajo na pokojninsko dobo, dokupljeno po 216. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) in po drugem odstavku 198. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo), niso v neskladju z Ustavo. O b r a z l o ž i t e v A. 1. Predlagatelj izpodbija četrti odstavek 27. člena, prvi in drugi odstavek 38. člena ter prvi in drugi odstavek 391. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 44/14, 102/15, 23/17 in 40/17 – v nadaljevanju ZPIZ-2) v delu, ki se nanaša na pravne učinke dokupa pokojninske dobe na položaj tistih zavarovancev, ki so pokojninsko dobo dokupili pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Zatrjuje kršitev 2., 14., 33. in 50. člena Ustave ter 1. člena Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju Prvi protokol k EKČP). Predlagatelj navaja, da se je nanj obrnilo večje število posameznikov, ki so dokupili pokojninsko dobo za čas študija in služenja vojaškega roka, da bi se lahko prej upokojili na podlagi pogojev iz zakona, ki je veljal v času dokupa, torej po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98 – v nadaljevanju ZPIZ/92) in Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZPIZ-1). O dokupu naj bi jim bila izdana upravna odločba, ki je pravnomočna. Dokupljena doba naj bi se po ZPIZ/92 upoštevala na enak način in v enakem obsegu, kot druga pokojninska doba, bolj ugodno od veljavne ureditve pa naj bi jo obravnaval tudi ZPIZ-1. ZPIZ-2 naj bi prekomerno posegel v pravice tistih, ki so na podlagi ZPIZ/92 in ZPIZ-1 dokupili pokojninsko dobo. Njihov položaj naj bi se poslabšal na podoben način kot položaj tistih zavarovancev, ki pokojninske dobe niso dokupili. Pri dokupu pokojninske dobe naj bi šlo za prostovoljno plačilo prispevkov z namenom, da si zavarovanec izboljša pogoje za pridobitev pravice do starostne ali druge vrste pokojnine, česar pa naj ZPIZ-2 ne bi upošteval. Posebej hude posledice naj bi zanje imel četrti odstavek 27. člena ZPIZ-2, ki onemogoča pridobitev starostne pokojnine ob upoštevanju dokupljene dobe. S tem pa naj bi bil izničen smisel dokupa pokojninske dobe za vse tiste, ki so se za dokup odločili, da bi prej dosegli starostno upokojitev. Za posameznike, ki so pokojninsko dobo dokupili po ZPIZ/92 in ZPIZ-1, naj bi se ZPIZ-2 uporabljal za nazaj. Zavarovanci naj bi dokupili pokojninsko dobo že veliko let pred uveljavitvijo ZPIZ-2, zdaj pa naj bi bili izenačeni s tistimi, ki so jo dokupili po pogojih ZPIZ-2 oziroma se za dokup po prej veljavnih predpisih sploh niso odločili. Zato naj bi šlo za diskriminacijsko in arbitrarno obravnavanje obravnavanih zavarovancev ter za nesorazmeren in samovoljen poseg v njihovo pravico do enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Predlagatelj navaja primer enega od zavarovancev, ki so se obrnili nanj, katerega pokojnina bi po informativnem izračunu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) iz avgusta 2013 zaradi neupoštevanja dokupljene dobe (pet let študija ter deset mesecev in 20 dni služenja vojaškega roka) znašala 1.439,83 EUR namesto 1.755,89 EUR, in sicer zaradi zmanjšanja pokojnine za vsak mesec od manjkajoče starosti 65 let, ki bi jo dosegel leta 2016. Ko so se zavarovanci odločali za dokup, naj bi utemeljeno pričakovali, da gre za racionalno naložbo, ki jim prinaša izboljšanje položaja in jim omogoča, da se bodo lahko upokojili prej, kar pa je ZPIZ-2 onemogočil. Četrti odstavek 27. člena ZPIZ-2 naj bi zato prekomerno posegal v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in 1. člena Prvega protokola k EKČP. Izpodbijana določba naj bi zato, ker pri izpolnjevanju pogojev za starostno pokojnino ne upošteva dokupljene dobe, tudi prekomerno posegala v pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine, iz prvega odstavka 50. člena Ustave. Predlagatelj meni, da bi se legitimni cilji, ki jih zasleduje pokojninska reforma, lahko dosegli tudi z manj invazivnimi ukrepi (npr. da bi se za izpolnitev pogoja pokojninske dobe dokupljena doba štela vsaj v omejenem obsegu). V zvezi s prvim in drugim odstavkom 38. člena ter prvim in drugim odstavkom 391. člena ZPIZ-2 predlagatelj izpostavlja vprašljivost ureditve, po kateri dokupljena doba deli usodo pokojninske dobe, pridobljene na drugih temeljih. ZPIZ-2 naj v prehodnih določbah 391. člena ne bi uredil vprašanja pričakovanih pravic zavarovancev, ki so dokupili pokojninsko dobo po pogojih ZPIZ/92 in ZPIZ-1 in so zaradi tega upravičeno pričakovali, da se bodo lahko upokojili pod ugodnejšimi pogoji in prej, kot bi se lahko brez dokupa. Znižanje pokojnin, ki učinkuje za nazaj, naj bi nedvomno pomenilo poseg v načela pravne in socialne države iz 2. člena Ustave, zlasti v načelo zaupanja v pravo, ker naj bi povzročalo negotovost in posegalo v pričakovane pravice zavarovancev. Predlagatelj meni, da je pri presoji treba upoštevati, da so bili tako pogoji dokupa kot tudi njegovi učinki jasno zakonsko opredeljeni ter da so zavarovanci na tej podlagi upravičeno pričakovali, da bo ureditev dokupa po ZPIZ/92 in ZPIZ-1 spoštovana tudi pri pridobivanju pravic in da se ne bo naknadno arbitrarno spreminjala v škodo zavarovancev. Predlagatelj meni, da obstaja med zavarovanci in Zavodom v zvezi z dokupom dobe pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katero ZPIZ-2 ne bi smel posegati. Zato ureditev po ZPIZ-2 glede upoštevanja dokupljene dobe ni nesorazmerna sama po sebi, temveč zato, ker se pri ugotavljanju pogojev za starostno pokojnino po četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2 dokupljena doba sploh ne upošteva. S to določbo naj bi prišlo do izničenja učinkov in s tem samega smisla dokupa, vsaj za tiste zavarovance, ki so pokojninsko dobo dokupili pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Takšne spremembe njihovega pravnega položaja naj ti zavarovanci ne bi mogli predvideti. 2. Zahteva je bila na podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) poslana Državnemu zboru, ki je nanjo odgovoril. Vlada je poslala mnenje, s katerim se Državni zbor strinja. Dodaja, da je bil ZPIZ-2 sprejet soglasno. Glede 391. člena ZPIZ-2 navaja, da ureja položaj tistih oseb, ki so še pred uveljavitvijo ZPIZ-2 izpolnile pogoje za upokojitev, med te pa zavarovanci, na katere se sklicuje Varuh, ne spadajo. Poudarja, da so pričakovanja zavarovancev, še posebno tistih, ki so dokupili pokojninsko dobo po ZPIZ/92, da se njihov položaj glede na morebitne spremembe zakonov v več kot desetletju ne bo spremenil, neutemeljena. Dokup dobe v tako oddaljenem obdobju naj ne bi mogel zagotavljati, da se bo pokojnina odmerjala in ugotavljala na enak način, kot je veljal v času dokupa. Opozarja, da se dokupljena doba v vseh treh upoštevnih zakonih šteje za zavarovalno dobo, kar ima za posledico določeno znižanje pokojnine oziroma maluse. Meni, da zgolj to, da so bila ta znižanja v preteklosti upoštevana v okviru starostnega upokojevanja, po ZPIZ-2 pa se učinki zniževanja izrazijo pri predčasnem upokojevanju, ne more utemeljiti neskladja z Ustavo. 3. Vlada navaja, da je bil namen pokojninske reforme, ki je bila potrebna zaradi neugodnih demografskih napovedi, gospodarskih okoliščin, višanja primanjkljaja pokojninske blagajne ter povišanja dolgoživosti zavarovancev, prerazporediti breme staranja in dolgoživosti med sedanje in prihodnje generacije zavarovancev in prejemnikov pokojnin kar se da enakomerno. Z reformo naj bi zato vzpostavili preglednejši sistem ter upokojitvene pogoje, ki bodo veljali za vse kategorije zavarovancev enako. Da bi dosegli te cilje, je bilo treba v prvi vrsti zaostriti upokojitvene pogoje, hkrati pa tudi spremeniti način upokojevanja. Nujno naj bi bilo doseči dvig dejanske upokojitvene starosti. Da bi to dosegli, je bil uveden pojem pokojninska doba brez dokupa, ki naj bi bil bistvenega pomena pri starostnem upokojevanju. Poleg tega naj bi določili nov način upokojevanja, in sicer predčasno upokojevanje. Hkrati pa naj bi nekatere pojme (npr. delovno dobo) ukinili. Vlada pojasnjuje, da je dokup pokojninske dobe za čas študija in služenja vojaškega roka omogočal 216. člen ZPIZ/92, ki ni ločeval med različnimi načini pridobitev pokojninske dobe. Glede na to podlaga za pridobitev pokojninske oziroma zavarovalne dobe pri ugotavljanju pogojev za starostno upokojitev, kot tudi ne pri določanju višine pokojnine ni bila pomembna. To se je spremenilo z uveljavitvijo ZPIZ-1, ki je natančneje razdelal dokupe za različne primere in tudi pravice posameznikov na tej podlagi. Po ZPIZ-1 se je dokup pokojninske dobe za čas študija in vojaškega roka štel pod zavarovalno dobo, ob pogoju, da so bili plačani prispevki. Vlada poudarja, da se ta dokup ni štel v delovno dobo. Navedeno razlikovanje je bilo pomembno, ker so različne dobe imele vpliv na višino pokojnine. Dokup dobe po ZPIZ-1 se je sicer upošteval pri vseh treh načinih starostne upokojitve (36. člen ZPIZ-1), vendar pa se je oseba, ki je uveljavila dokup za čas študija ali služenja vojaškega roka, upokojila z malusi. Brez malusov se je po ZPIZ-1 upokojila le oseba, ki je imela (pred dopolnitvijo polne starosti) celotno obdobje pokojninske dobe pokrito z aktivnim delom (delovno dobo). Vlada pojasnjuje, da je sistem, po katerem se je po ZPIZ-1 starostna pokojnina zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti zniževala, ZPIZ-2 uredil pri določitvi pravice do predčasne pokojnine. V pokojninsko dobo, določeno za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, se namreč šteje tudi obdobje dokupa za čas študija in služenja vojaškega roka. Vlada navaja, da ZPIZ-2 tako pri pravici do starostne pokojnine kot tudi pri pravici do predčasne pokojnine določa prehodna obdobja. Pri tem pa glede upoštevanja dokupljene dobe za čas študija in služenja vojaškega roka opozarja, da ne gre za nesorazmerne spremembe, saj je upokojevanje z malusi poznal že ZPIZ-1. Glede odmerjanja predčasne pokojnine opozarja, da tudi tu nova ureditev določa prehodno obdobje, pri čemer se zmanjšanja gibljejo v okvirih, ki jih je določal že ZPIZ-1. Vlada dodaja, da konkretnejših odgovorov glede zatrjevanega neskladja prvega in drugega odstavka 38. člena ZPIZ-2 ne more posredovati, saj iz obrazložitve zahteve ne razbere razlogov. Prav tako zavrača očitke o protiustavnosti 391. člena ZPIZ-2. Meni, da se ta določba za zavarovance, ki jih omenja predlagatelj, ne more uporabljati, saj ne gre za osebe, ki so pravice iz zavarovanja že pridobile. Neutemeljeno je predlagateljevo enačenje obdobij dokupa študija in služenja vojaškega roka ter obdobij prostovoljnega vstopa v obvezno zavarovanje, saj se je slednje po ZPIZ-1 štelo v delovno dobo. Nadalje Vlada navaja, da so pričakovanja zavarovancev, da se njihov položaj ne glede na morebitne spremembe zakonov v več kot desetletju ne bo v ničemer spremenil, nerealna in neutemeljena. Opozarja, da je temeljno pravilo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da se pravice iz zavarovanja uveljavljajo po predpisih, ki veljajo v času nastanka zavarovalnega primera. Meni, da posamezniki z dokupom pokojninske dobe niso pridobili pravice, temveč zavarovalno oziroma pokojninsko dobo, ki je eden od pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Meni še, da ni razlogov, da bi ta obdobja upoštevali oziroma obravnavali drugače kot druga obdobja, ki delijo isto usodo, še posebno, ker bi to pomenilo ugodnejšo obravnavo glede na prejšnjo ureditev. Taka obravnava bi bila v nasprotju s cilji pokojninske reforme. 4. Odgovor Državnega zbora in mnenje Vlade sta bila poslana predlagatelju, ki na njune navedbe ni odgovoril, sporočil je le, da vztraja pri zahtevi. B. – I. 5. Predlagatelj izpodbija četrti odstavek 27. člena ZPIZ-2, po katerem pridobi, ne glede na prvi odstavek tega člena, pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe. Izpodbija prvi in drugi odstavek 38. člena ZPIZ-2, ki se nanašata na odmero predčasne pokojnine. Izpodbija prvi in drugi odstavek prehodne določbe 391. člena ZPIZ-2, ki ureja varstvo pričakovanih pravic za osebe, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile zahtevka. Te osebe lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih tudi po uveljavitvi tega zakona (prvi odstavek 391. člena ZPIZ-2). Ustavno sodišče je glede na navedbe predlagatelja navedene določbe presojalo le, kolikor se nanašajo na dokup dobe študija in služenja vojaškega roka po ZPIZ/92 in po ZPIZ-1. 6. ZPIZ/92 je dokup pokojninske dobe 1 urejal v 214. do 216. členu. V 216. členu je določal, da se zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine pod pogojem, da plača prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upošteva v zavarovalno dobo čas zaključenega rednega šolanja na višji in visoki stopnji in čas služenja vojaškega roka (v nadaljevanju dokup dobe šolanja in služenja vojaškega roka). ZPIZ-1 je dokup pokojninske dobe urejal v 195. do 199. členu. V drugem odstavku 198. člena je določal, da se zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine pod pogojem plačila prispevkov za obvezno zavarovanje upoštevata v zavarovalno dobo za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija ter čas služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, če v tem času ni bil vključen v obvezno zavarovanje (v nadaljevanju dokup dobe šolanja in služenja vojaškega roka). 7. ZPIZ-1, ki je razveljavil ZPIZ/92, je glede na ZPIZ/92 drugače določil pogoje za pridobitev pravice do pokojnine. Uvedel je tudi nove pojme oziroma pogoje, ki so pomembno vplivali na pridobitev in odmero pravice do starostne pokojnine. Tako je določil pogoj delovne dobe, v katero se je štela zavarovalna doba, brez upoštevanja dokupljene dobe študija in vojaškega roka ter dodane dobe. Hkrati je uvedel pojem polne starosti, ki jo je opredelil kot starost, ki zagotavlja zavarovancu odmero pokojnine v višini, odvisni le od dopolnjene pokojninske dobe. Dokupljena doba študija in vojaškega roka tako (za potrebe pridobitve pravice do starostne pokojnine) ni bila več obravnavana enako kot druge zavarovalne dobe. Posledično je to pomenilo, da je lahko zavarovanec z upoštevanjem dokupljene dobe študija in vojaškega roka pridobil pravico do starostne pokojnine brez zmanjšanja le ob dopolnitvi polne starosti (52. člen ZPIZ-1), 2 pred dopolnitvijo polne starosti pa le z odbitki (53. člen ZPIZ-1), torej v nižji višini. 3 8. ZPIZ-2, ki je razveljavil ZPIZ-1, glede na ZPIZ-1 določa med drugim drugačne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (27. člen ZPIZ-2) ter (ponovno) uveljavlja pravico do predčasne pokojnine (29. člen ZPIZ-2). 4 ZPIZ-2 določa pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v 27. členu. Po prvem odstavku 27. člena ZPIZ-2 pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec (moški ali ženska) pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. 5 V drugem odstavku 27. člena ZPIZ-2 je urejeno prehodno obdobje od leta 2013 do leta 2015, v katerem so zavarovanke pridobile pravico do starostne pokojnine pri nižji starosti, kot je določena v prvem odstavku. 6 V skladu s tretjim odstavkom 27. člena ZPIZ-2 pa lahko v prehodnem obdobju (za moške je veljalo od leta 2013 do leta 2015, za ženske od leta 2013 do leta 2019) še pridobijo pravico do starostne pokojnine z najmanj 20 leti pokojninske dobe 7 ob starostih, določenih v tej določbi. 8 Po četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2 pridobijo zavarovanci (moški in ženske) pravico do starostne pokojnine ob dopolnitvi 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. 9 Ti pogoji bodo začeli veljati za moške leta 2018, za ženske pa leta 2019, potem ko se izteče v petem odstavku 27. člena ZPIZ-2 določeno prehodno obdobje. 9. Pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ureja ZPIZ-2 v 29. členu. Po prvem odstavku 29. člena ZPIZ-2 tako lahko zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe. Zakon določa tudi prehodno obdobje (od uveljavitve ZPIZ-2 do 31. 12. 2018), ko lahko zavarovanci pridobijo pravico do predčasne pokojnine pri nižji starosti (moški in ženske) ter pri krajši pokojninski dobi (ženske). Pravica do predčasne pokojnine se pridobi glede na pokojninsko dobo, ki vključuje tudi dokupljeno dobo, 10 dobo iz naslova prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, podaljšano dobo in vso ostalo dobo. 10. Glede na ureditev po ZPIZ-1 je ZPIZ-2 določil strožje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. 11 Med drugim je uvedel nov institut pokojninske dobe brez dokupa, ki je pomemben za pridobitev pravice do starostne pokojnine po četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2 (v prehodnem obdobju po petem odstavku tega člena). V pokojninsko dobo brez dokupa se štejeta le obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti. Pogoj delovne dobe, ki ga je uvedel ZPIZ-1, 12 je drugače od pogoja pokojninske dobe brez dokupa vključeval zelo širok nabor zavarovalnih dob, tj. dob, pridobljenih na zelo različnih pravnih podlagah. 13 Kljub temu pa, tako kot pogoj pokojninske dobe brez dokupa po ZPIZ-2, ni vključeval dokupljene dobe študija in vojaškega roka. Tudi po ZPIZ-1 je upoštevanje dokupljene dobe študija in vojaškega roka pri upokojitvi pred dopolnitvijo polne delovne dobe ali polne starosti 14 privedlo do znižanja pokojnine (t. i. malusi). 15 Znižanje je bilo trajno. Po ZPIZ-2 se dokupljena doba študija in vojaškega roka šteje v zavarovalno in pokojninsko dobo (enako po ZPIZ-1), zato ima zavarovanec (z upoštevanjem dokupljene dobe) pravico do starostne pokojnine po prvem oziroma drugem (in do poteka prehodnega obdobja po tretjem) odstavku 27. člena ZPIZ-2 ter pravico do predčasne pokojnine po 29. členu ZPIZ-2. Ker dokupljena doba ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, pa zavarovanec nima pravice do starostne pokojnine po četrtem oziroma petem odstavku 27. člena ZPIZ-2 (pridobitev pravice do starostne pokojnine pred dopolnitvijo starosti 65 let). B. – II. 11. V obravnavanem primeru je predmet presoje Ustavnega sodišča zakonska ureditev, ki za naprej spreminja pogoje za pridobitev pravice do pokojnine. Čeprav z ZPIZ-2 uveden nov pojem pokojninske dobe brez dokupa, ki pogojuje pridobitev pravice do starostne pokojnine po četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2 (oziroma v prehodnem obdobju po petem odstavku 27. člena ZPIZ-2), vpliva tudi na dobo, pridobljeno do uveljavitve ZPIZ-2, to ne pomeni, da velja za nazaj (v smislu 155. člena Ustave). Pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja se uveljavljajo po predpisih, ki veljajo v času nastanka zavarovalnega (socialnega) primera. Torej v času, ko upravičenec lahko uveljavi pravice iz tega zavarovanja, tj. ko hkrati izpolni vse pogoje, določene za pridobitev pravice z vsakokratno zakonodajo. Šele potem lahko govorimo o pridobljenih pravicah iz zavarovanja. 16 12. V primeru spremenjenih pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, ki se uporabljajo za čas po uveljavitvi spremembe, gre za vprašanje varovanja pravnega položaja aktivnih zavarovancev in njihovih pravnih pričakovanj glede pravice do pokojnine, ki naj bi jo pridobili, ko bo nastopil zavarovalni primer (starost oziroma zmanjšanje ali izguba sposobnosti za zagotavljanje dohodka z delom zaradi starosti). Njihova pričakovanja so povezana s pogoji za pridobitev pravice do pokojnine. Vprašanje je, koliko lahko zakonodajalec poseže v ta pravna pričakovanja. Pri tem je treba upoštevati, da se posameznik ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni zakon, ki bi mu ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogočal uveljavljanje določene pravice, ne bo spremenil. 17 Po ustaljeni ustavnosodni presoji je varstvo obstoječega pravnega položaja, kadar zakon ureditev spreminja za naprej, zagotovljeno v okviru načela zaupanja v pravo (2. člen Ustave). 18 Načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku zagotavlja, da mu država pravnega položaja ne bo arbitrarno poslabšala, to je poslabšala brez razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. 19 Poslabšanje posameznikovega pravnega položaja torej pomeni conditio sine qua non , da je sploh mogoče govoriti o posegu v načelo zaupanja v pravo. 20 13. Po ZPIZ-1 se je dokup časa šolanja in služenja vojaškega roka štel v zavarovalno dobo in v pokojninsko dobo, 21 ni pa se štel v delovno dobo. Navedeno razlikovanje je bilo pomembno, ker so različne dobe imele vpliv na višino pokojnine. Dokup dobe po ZPIZ-1 se je upošteval pri vseh treh načinih starostne upokojitve (36. člen ZPIZ-1), 22 vendar pa se je oseba, ki je uveljavila dokup za čas študija ali služenja vojaškega roka, upokojila z malusi (54. člen ZPIZ-1), če se je upokojila pred dopolnitvijo polne starosti. Znižanje pokojnine je bilo trajno. Odmera pokojnine brez odbitkov (malusov) je bila torej po ZPIZ-1 mogoča le, če je imel zavarovanec, ki se je upokojil pred dopolnitvijo polne starosti, 40 let delovne dobe (moški) oziroma 38 let delovne dobe (ženske), ne pa v primeru istega obsega pokojninske dobe. Kot je bilo že navedeno, se po ZPIZ-2 dokupljena doba študija in služenja vojaškega roka šteje v zavarovalno in pokojninsko dobo (enako kot po ZPIZ-1), ne šteje pa se v pokojninsko dobo brez dokupa. Zavarovanec se zato (z upoštevanjem dokupljene dobe) lahko starostno upokoji (
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.