(8). Slovenija je naklonjena ideji, da se del izpraznjenih sedežev razdeli za potrebne prilagoditve. Na ta način se bodo potrebne prilagoditve v smislu dodatnih sedežev za nekatere države članice lahko izvedle brez poseganja v obstoječe število sedežev pri drugih članicah, kar je politično najbolj smotrno. Poleg tega bi se preostali izpraznjeni sedeži lahko uporabili za prihodnje širitve EU z državami Zahodnega Balkana, ne da bi bile potrebne spremembe Pogodb EU. Slovenija ni naklonjena ideji, da bi se izpraznjeni poslanski sedeži uporabili za vzpostavitev enotnega volilnega okrožja in transnacionalnih list. Slovenija je prepričana, da si področje človekovih pravic, demokracije in pravne države zasluži posebno obravnavo, zato podpira razpravo o nadzoru in krepitvi spoštovanja vladavine prava in ostalih vrednot iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji in razpravo med državami članicami na tem področju. Pri tem se zavzema za uporabo obstoječih instrumentov v okviru veljavnih pogodb ter nasprotuje vsakršni diskriminatorni obravnavi. Ob tem podpira močnejše angažiranje Sveta in tudi vključitev strokovnih analiz in prispevkov drugih institucij EU (npr. Evropske komisije), mednarodnih organizacij (npr. Sveta Evrope) in ekspertize s področja vladavine prava (npr. Agencije EU za temeljne pravice), ki so lahko pomembna informacija za razpravo med članicami EU. Naslednja tri predsedstva so si v svojem skupnem programu za naslednje 18-mesečno obdobje zadala nalogo izboljšati komunikacijo z državljani EU in njihovo sodelovanje v odločanju o zadevah skupnega pomena. Slovenija izrecno podpira to načelno usmeritev naslednjih treh predsedujočih držav, saj je ključna za krepitev evropske identitete državljanov EU in skupnostne zavesti, ki daje demokratično legitimnost institucionalnim prizadevanjem za boljšo prihodnost EU. MAKROEKONOMSKA POLITIKA TER EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA Poglobitev ekonomske in monetarne unije Razprava o poglabljanju ekonomske in monetarne unije (EMU) se odvija že od začetka gospodarske in finančne krize, bolj intenzivno pa od sredine leta 2015, ko je bilo objavljeno poročilo petih predsednikov o dokončanju EMU. Ponovni zagon dobiva tematika v okviru širše razprave o prihodnosti EU z objavo Bele knjige o prihodnosti Evrope 1. marca 2017. Kar zadeva EMU, možni scenariji, ki so vključeni v to belo knjigo, obsegajo: sedanjo prakso postopnega napredka (scenarij 1), manjše spremembe (scenarij 2), okrepljeno sodelovanje (scenarij 3), utrjevanje EMU z manjšimi in učinkovitejšimi spremembami (scenarij 4) ali premik v smeri prave EMU (scenarij 5). Scenarij 1 predvideva postopni napredek na podlagi sedanjega okvira nadzora, temelječega na pravilih in obstoječih predlogih za izboljšanje upravljanja v okviru evropskega semestra. Poleg tega predvideva dokončanje bančne unije in vzpostavitev gradnikov za unijo kapitalskih trgov, ki bi predvsem omogočila učinkovitejšo delitev zasebnih tveganj za omilitev asimetričnih šokov. Bela knjiga o prihodnosti Evrope ne ponuja obširne razlage, kaj naj bi pomenil scenarij 2 za prihodnost EMU, navaja samo, da so pomemben vir ranljivosti vedno večja razhajanja in omejeno sodelovanje, ki ogroža enotno valuto in njeno zmožnost odzivanja na morebitno novo finančno krizo. Scenarij 3 predvideva situacijo, v kateri se skupina držav odloči za poglobitev sodelovanja na posameznih področjih (npr. obdavčitev, standardi). To je sicer mogoče tolmačiti zelo široko, vendar bi lahko pomenilo premik od sistema, temelječega na pravilih, k sistemu, temelječem na institucionalnem usklajevanju politik. Z vidika nemotenega delovanja monetarne unije se zdi verjetno, da bi to zajemalo vsaj približevanje minimalnim standardom pri nekaterih proračunskih vidikih in pri delovanju trga dela. Ta scenarij verjetno predpostavlja večjo usklajenost davčnih stopenj in pravil, poleg dogovorjenih socialnih standardov, ki zagotavljajo varnost za podjetja in prispevajo k izboljšanju delovnih pogojev. V tem kontekstu scenarij 3 nudi povezavo z evropskim stebrom socialnih pravic. Glede scenarija 4 bela knjiga predvideva utrditev evrskega območja in zagotavljanje njegove stabilnosti, čeprav je manj jasno, kaj v praksi pomeni "storiti manj, a učinkoviteje". Težko bi rekli, da obstaja veliko možnosti za racionalizacijo politik v evrskem območju, ki je bilo v zadnjih letih revidirano in razširjeno zaradi zaščite finančne stabilnosti in izboljšanja delovanja ekonomske in monetarne unije. Kljub temu bi lahko iskali načine za zmanjšanje kompleksnosti na pravilih temelječega nadzora in ustvarjanje učinkovitejših postopkov odločanja. Lahko bi poskušali tudi okrepiti tržne spodbude in instrumente, da bi spodbudili preudarne nacionalne politike. Po scenariju 5 bi države članice evrskega območja vzpostavile resnično in poglobljeno EMU po vzoru poročila petih predsednikov, ki temelji na boljšem sodelovanju na fiskalnem, socialnem in davčnem področju, pa tudi na evropskem nadzoru finančnih storitev. Kot v drugih denarnih unijah bi obstajala določena mera javne delitve tveganj z zagotavljanjem finančne podpore s strani EU, ki bi spodbudila gospodarski razvoj in odzive na pretrese na regionalni, sektorski in nacionalni ravni. Javna delitev tveganj bi dopolnjevala zasebno delitev tveganj, ki bi jo zagotavljali dokončana bančna unija in unija kapitalskih trgov. Javna delitev tveganj bi lahko prispevala k številnim pobudam, kot je npr. vlaganje v projekte skupnega pomena, ali k makroekonomski stabilizaciji. Dne 31. maja 2017 je Evropska komisija opredelila možne nadaljnje korake v smeri poglobitve evropske ekonomske in monetarne unije. Razmislek je poziv vsem deležnikom, naj v okviru širše razprave o prihodnosti Evrope izrazijo svoje poglede o prihodnosti ekonomske in monetarne unije. Komisija predlaga, da bi pot naprej vključevala ukrepe na treh ključnih področjih: 1. Dokončanje prave finančne unije, ki obsega napredek pri elementih, ki so že v obravnavi, in soglasje o tem, katere dodatne ukrepe bi bilo treba izvesti do leta 2025. Potrebna bosta dokončanje bančne unije ter napredek pri zmanjševanju in delitvi tveganj v bančnem sektorju z ukrepi, ki bodo pripomogli k še večji odpornosti evropskih bank. Za zagotovitev bolj raznolikih in inovativnih možnosti financiranja za realno gospodarstvo, tudi prek kapitalskih trgov, je nujno potrebna vzpostavitev unije kapitalskih trgov. 2. Doseganje bolj povezane ekonomske in fiskalne unije. Konvergenčni proces vzpostavljanja odpornejših ekonomskih in socialnih struktur v državah članicah je ključen na dolgi rok, pri čemer se uporabljajo različni pojmi konvergence (realna, nominalna, strukturna konvergenca). Države članice bi lahko okrepile obstoječe elemente, kakršen je evropski semester, za usklajevanje ekonomskih politik ali povezale finančno podporo iz proračuna EU s strukturnimi reformami. Lahko pa bi se odločile tudi za povečanje zmogljivosti za makroekonomsko stabilizacijo evrskega območja. V razmisleku je predstavljenih več različnih možnosti, ki jih bo Komisija podrobneje preučila (evropska jamstvena shema za naložbe, evropski sistem zavarovanja za primer brezposelnosti, sklad za slabe čase). 3. Krepitev demokratične odgovornosti in institucij evrskega območja. Močnejšo ekonomsko in monetarno unijo je mogoče doseči le z večjo delitvijo pristojnosti in odločitev o zadevah, povezanih z evrskim območjem. Nadaljnje politično povezovanje bi lahko vključevalo ponoven razmislek o ravnotežju med Komisijo in Evroskupino, z imenovanjem stalnega predsednika Evroskupine, ki bi opravljal samo to funkcijo, pa tudi poenotenje zunanjega zastopanja evrskega območja. Javna razprava poteka tudi o zamisli o enotni službi za evrsko območje – morda tudi s proračunom za evrsko območje – in evropskem denarnem skladu. Po mnenju Slovenije so predlagani scenariji dovolj široko zastavljeni, da bi bilo mogoče kombinirati posamezne elemente iz predlaganih opcij, pri čemer scenarij, po katerem bi se EU osredotočila izključno samo na notranji trg, za Slovenijo ni sprejemljiv. Slovenija vidi predlagane scenarije kot komplementarne. V prvi fazi bi EU lahko sledila scenariju "status quo" in se osredotočila na uresničevanje dosedanjih prioritet ter doslednejše izvajanje že dogovorjenih pravil. V drugi fazi je možen nadaljnji razvoj EMU na podlagi scenarija okrepljenega sodelovanja, ki bi začrtalo pot tudi za ostale članice EU, ki bi se temu sodelovanju lahko priključile v kasnejši fazi. Dolgoročno pa je scenarij premika v smeri prave EMU tista pot, po kateri bi morala iti EU. Finančne storitve in prost pretok kapitala, bančna in kapitalska unija Sistemsko zagotavljanje finančne stabilnosti z ustrezno regulacijo poslovanja, nadzora in reševanja finančnih institucij je v strateškem interesu Slovenije, zato podpiramo nadaljnje ukrepe na ravni EU, ki bodo prispevali k zmanjševanju prekomernih tveganj v finančnem sistemu in tveganj javnih financ pri reševanju finančnih institucij. Slovenija bo kot zagovornica bolj povezanega območja evra še naprej podpirala uveljavitev vseh že sprejetih ukrepov in nadaljnji razvoj bančne unije. V tem okviru bo Slovenija zlasti podpirala prizadevanja za dogovor o novembra 2016 predstavljenih ukrepih za znižanje tveganj v bančnem sektorju, pri čemer si bo hkrati prizadevala, da bo v čim večji meri upoštevano načelo sorazmernosti in da bodo stroški uveljavitve teh ukrepov za kreditne institucije in investicijska podjetja čim manjši. V postopku sprejemanja predlaganih ukrepov si bo prizadevala za sprejem ureditve, ki bo slovenskemu nadzornemu organu omogočala pogoje za primeren in učinkovit nadzor nad bankami, delujočimi na območju Republike Slovenije. V tej zvezi bo zlasti pozorna na sporno možnost opustitve bonitetnih in likvidnostnih zahtev na posamični podlagi in zmanjšane poročevalske obveznosti za majhne banke. V okviru skrbnega in varnega poslovanja kreditnih institucij bomo podpirali rešitve, ki bodo ustrezno zaščitile interese komitentov bank ter povečale finančno stabilnost. Evropsko gospodarstvo se še vedno sooča s pomanjkanjem dolgoročnih virov za financiranje gospodarstva in gospodinjstev, zlasti malih in srednjih podjetij. Unija kapitalskih trgov naj bi zagotavljala dolgoročne in bolj raznolike vire financiranja nasploh ter zmanjšala odvisnost od bančnega financiranja. Predvsem naj bi izboljšala položaj malih in srednjih podjetij pri financiranju njihovega poslovanja. V skladu z akcijskim načrtom bodo ukrepi v zvezi s kapitalsko unijo postopni, začenši s tistimi, ki so lažje dosegljivi. Evropska komisija je predlagala prednostna področja, prek katerih bi se zagotovilo (
- i)več možnosti financiranja za evropska podjetja in mala ter srednja podjetja, (
- ii)ustrezno regulativno okolje za dolgoročne in trajnostne naložbe ter financiranje evropske infrastrukture, (iii) naložbe in možnosti za male in institucionalne vlagatelje, (
- iv)povečanje posojilne zmožnosti bank ter (
- v)odpravo čezmejnih ovir in razvoj kapitalskih trgov. Evropska komisija je junija 2017 ocenila dosežke ter za prednostna področja predlagala nadaljnje ukrepe za spodbuditev financiranja prek kapitalskega trga, upoštevaje razvoj v globalnem okolju (digitalizacija) ter napovedani izstop Združenega kraljestva iz EU. Slovenija si bo prizadevala, da bodo imeli tudi manjši oziroma manj razviti kapitalski trgi doprinos: ustvariti več možnosti za vlagatelje ter vzpostaviti prožnejši finančni sistem. Posebna pozornost bo tudi nadalje namenjena varstvu vlagateljev. Obdavčenje Med najpomembnejšimi prioritetami EU na davčnem področju ostaja zagotavljanje transparentnosti na področju obdavčenja, s čimer so povezani ukrepi proti goljufijam in davčnim utajam ter pravičnejša obdavčitev podjetij. Slovenija podpira ukrepe proti davčnim utajam in goljufijam ter za večjo transparentnost, saj čezmejne davčne goljufije in utaje zahtevajo ukrepanje na vseh ravneh, v okviru EU, v državah članicah in na mednarodni ravni. Evropska komisija je junija 2015 predstavila Akcijski načrt za reformo obdavčevanja podjetij v EU s ciljem vzpostavitve pravičnega, učinkovitega in rasti prijaznega sistema obdavčevanja dohodkov pravnih oseb, ki bi ga vodilo načelo, da podjetja plačujejo davke v državi, v kateri ustvarjajo dobičke. Ukrepi se nanašajo na večjo preglednost sistema davka od dohodkov pravnih oseb in boj proti izogibanju davkom, med drugim z izvajanjem mednarodnih standardov na področju erozije davčne osnove in preusmeritve dobička (BEPS – Base Erosion and Profit Shifting). O prvem Predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) je potekala razprava več let, vendar soglasje ni bilo doseženo Zaradi skromnega napredka pri tem dosjeju je Evropska komisija blokirani predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb umaknila in ga nadomestila z novim, ki vključuje dosedanje rezultate razprav, z zamikom glede konsolidacije, torej s postopnim pristopom, v dveh korakih, pri čemer naj bi se najprej dogovorili o obvezni skupni davčni osnovi. Razprava na Svetu poteka o Predlogu direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb. Drugi korak bo obravnava glede konsolidacije in delitve skupne osnove, to je o Predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb. Slovenija je bila glede prvega predloga Direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) zadržana, zlasti glede konsolidacije, in previdna glede zahtevnosti izvajanja, zlasti v majhnih gospodarstvih. Na sistemski ravni imajo takšni predlogi pozitivne in negativne učinke, odvisno predvsem od tega, kakšne so dejanske končne rešitve. Slovenija sodeluje pri razpravi glede novega predloga o določanju obvezne skupne davčne osnove. Podpira cilje poštenega in učinkovitega obdavčenja ob še smiselnih administrativnih obremenitvah. Nadaljevalo naj bi se delo glede Direktive Sveta o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic . Predlog te direktive je že dlje časa blokiran na Svetu. Slovenija ni med državami, ki direktivo blokirajo, in je fleksibilna glede sprememb. EU, upoštevaje svoj položaj in prioritete, pripravlja ukrepe, v okviru zakonodajnih in nezakonodajnih aktov, ki določajo ukrepe, ki so vsebovani tudi med ukrepi G20/OECD v okviru BEPS projekta proti zmanjševanju davčne osnove in prenosom dobička. Za države članice še tečejo roki za implementacijo Direktive Sveta z dne 12. julija 2017 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga . Ta direktiva določa ukrepe proti zmanjševanju davčne osnove in prenosom dobička v okviru EU in do tretjih držav. Evropska komisija je oktobra 2016 predstavila Predlog direktive Sveta o mehanizmih za reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja v Evropski uniji . Predlog direktive, ki določa podlago za odpravo negativnih posledic dvojnega obdavčenja, je še vedno v obravnavi na Svetu in je ena od pobud Evropske komisije v okviru programa uspešnosti in preglednosti predpisov za bolj poglobljen in pravičnejši notranji trg, ki je temelj za izgradnjo močnejšega in bolj konkurenčnega gospodarstva EU. Slovenija podpira prizadevanja za vzpostavitev učinkovitejših mehanizmov za reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja in podpira usmeritev in cilje v predlogu direktive, ki zagotavljajo večjo pravno varnost. V okviru Skupine Sveta za kodeks obnašanja na področju podjetniškega obdavčevanja (Code of Conduct) se nadaljuje delo na t. i. seznamu nesodelujočih držav s ciljem identificirati jurisdikcije, ki ne zadostujejo standardom pravičnega obdavčenja, oziroma bo podlaga za dobro davčno upravljanje in spodbujanje kritičnih jurisdikcij k oblikovanjem davčnih sistemov in okolja, ki bodo zadostili mednarodno sprejetimi standardom. Evropska komisija je aprila 2016 predstavila Akcijski načrt za DDV , v katerem je določila pristop k oblikovanju bolj enotnega območja DDV v EU, ki bi lahko podprl bolj povezan in pravičnejši enotni trg ter prispeval k spodbujanju novih delovnih mest, rasti, naložb in konkurenčnosti. Ključni zakonodajni predlogi, ki jih je Evropska komisija v skladu z napovedmi pripravila v letu 2017 ter jih predložila Evropskemu parlamentu v posvetovanje in Svetu v sprejetje, vključujejo ukrepe za izboljšanje pogojev v zvezi z DDV za podjetja v EU, ki se ukvarjajo z e-trgovanjem ( Digitalni DDV paket ), vključno poenotenje pravil glede stopenj DDV, ki se uporabljajo za spletne publikacije in njihove tiskane in druge fizične različice ( Poenotenje stopenj DDV za E-publikacije ) in kratkoročne ukrepe za boj proti goljufijam na področju DDV ( Splošna obrnjena davčna obveznost – GRCM ). Evropska komisija je v letu 2017 napovedala tudi predložitev zakonodajnega Predloga za vzpostavitev dokončnega sistema DDV , ki bo temeljil na načelu obdavčitve v namembni državi blaga, in Predloga za nadaljnje poenostavitve za mala, srednja in mikro podjetja. Podrobnosti o ključnih zakonodajnih predlogih, o katerih trenutno poteka razprava v Svetu: Digitalni DDV paket: V skladu s Strategijo za enotni digitalni trg za Evropo iz maja 2015 in Akcijskim načrtom za DDV je velik poudarek na odpravljanju ovir za čezmejno e-trgovanje, ki izhajajo iz zahtevanih obveznosti iz naslova DDV ter s sistemom neločljivo povezanega pomanjkanja nevtralnosti, ki škoduje podjetjem iz EU. V ta namen je Evropska komisija predlagala paket zakonodajnih predlogov, t. i. digitalni DDV paket, ki vključuje spremembe treh pravnih aktov: – Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi davka na dodano vrednost za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo ; S predlogom se poenostavljajo obveznosti v zvezi z DDV in zagotavlja nevtralnost sistema DDV, ki izenačuje podjetja znotraj EU s podjetji iz tretjih držav. Cilj predlaganih ukrepov je zmanjšanje administrativnih bremen pri čezmejnem e-poslovanju tako za podjetja kot davčne uprave, še posebno za mala in srednja podjetja, ter odprava ugotovljenih pomanjkljivosti veljavnih predpisov. Predvideno je dvostopenjsko izvajanje predloga glede na zahtevnost sprememb, in sicer prve spremembe z učinkom od 1. 1. 2018 in druge spremembe z učinkom od 1. 1. 2021. – Predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost ; Cilj predloga je zagotoviti pravno podlago za osnovno infrastrukturo informacijske tehnologije in potrebno sodelovanje držav članic, da se zagotovi širitev sistema mini VEM (vse na enem mestu). Predlagane spremembe so predvsem tehnične narave. – Predlog Izvedbene uredbe Sveta o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Cilj predloga je poenostavitev izpolnjevanja DDV obveznosti za mala, srednja in mikro podjetja v okviru sistema mini VEM. Slovenija podpira sprejem vseh predlaganih zakonodajnih aktov v okviru digitalnega DDV paketa. Poenotenje stopenj DDV za E-publikacije: Trenutna pravila državam članic dopuščajo, da obdavčujejo publikacije na fizičnih nosilcih, kot so knjige, časopisi in revije, po znižanih stopnjah, v nekaterih državah članicah pa v določenih primerih celo po znatno znižanih (pod 5 %) ali ničelnih stopnjah. Ta pravila izključujejo e-publikacije, kar pomeni, da je treba le-te obdavčevati po splošni stopnji. Ko bodo države članice dosegle dogovor o predlagani novi ureditvi, ki jo je Evropska komisija predložila Svetu v sprejetje decembra 2016, se bodo lahko stopnje za e-publikacije uskladile s stopnjami za tiskane publikacije, vendar to ne bo obvezno. Slovenija se v luči tehnološkega napredka strinja s poenotenjem stopenj DDV za publikacije na fizičnih nosilcih in e-publikacije, pri čemer meni, da je potrebno razpravo glede splošne dopustnosti znatno znižanih ali ničelnih stopenj v primeru publikacij opraviti v okviru razprave o splošni reformi stopenj DDV, ki se pričakuje z vložitvijo novega zakonodajnega predloga glede Reforme stopenj DDV še pred koncem leta 2017. Slednjo je Evropska komisija napovedala v zvezi s preusmerjanjem k načelu namembne države v zadnjih nekaj letih, ki zahteva tudi širši razmislek o posledicah na pravila EU, ki urejajo stopnje DDV. V okviru te reforme bo Slovenija tudi nadaljevala prizadevanja za možnost uvedbe ničelne stopnje DDV na knjigo kot splošnega ukrepa, ki bi prispeval k jezikovni in kulturni raznolikosti, podprl ustvarjalnost ter izboljšal dostopnost knjig bralcem, kar je bilo kot ena od prioritet vključeno že v Deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju julij 2011–december 2012 (DeUDIEU1112). Splošna obrnjena davčna obveznost – GRCM: Kot enega nujnih ukrepov za boj proti goljufijam davčnega vrtiljaka je Evropska komisija predlagala, da se posamezni državi članici, ki izpolnjuje določene pogoje, omogoči do 30. junija 2022, da zaprosi za dovoljenje za uporabo GRCM, in sicer da kot plačnika določi davčnega zavezanca, kateremu je bila opravljena dobava blaga ali storitev nad pragom 10.000 evrov po računu. Predlog pomeni odstopanje od temeljnega načela Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu DDV , to je načela razdrobljenih plačil. Za odobritev odstopanja sta predvidena dva sklopa pogojev, ki pa niso enotni za vse države članice, kar pomeni, da takšna možnost za odstopanje ni dana vsem državam članicam hkrati. Predvidena so dodatna poročanja za davčne zavezance in države članice, ki so ali pa niso uvedle GRCM. Po predlogu Evropske komisije odstopanje na zahtevo države članice odobri Evropska komisija. V primeru negativnih učinkov na notranji trg pa ima Evropska komisija pooblastilo, da razveljavi vse izdane izvedbene sklepe. Slovenija predloga ne podpira, ker predlagano odstopanje predstavlja preveliko tveganje za selitev goljufij v druge države članice ter pojav novih goljufij na ravni maloprodaje in ker povzroča dodatna administrativna bremena. V Svetu se bo predvidoma nadaljevalo tudi delo glede Predloga direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije (FTT). Sprva je Slovenija podpirala ta predlog in je tudi v skupini 11 držav članic, ki so dale pobudo za okrepljeno sodelovanje na tem področju. V dosedanjih razpravah so bili doseženi načelni dogovori glede nekaterih temeljnih vsebinskih vprašanj, trenutno pa potekajo razprave o vprašanjih glede obdavčitve pokojninskih shem in realnega gospodarstva. Dosedanje razprave se oddaljujejo od prvotnega predloga Komisije v smeri oprostitev določenih transakcij ali subjektov, ki bodo predmet FTT. Opravljeni so bili dodatni izračuni, na podlagi katerih se je pokazalo, da bi bili potencialni davčni prihodki iz tega naslova v Sloveniji manjši od predvidenih in bi komaj pokrili stroške, povezane s pobiranjem tega davka. Slovenija bo spremljala razpravo o FTT v Svetu in se odzivala v skladu z navedenimi ugotovitvami. Letni proračun EU Evropska komisija skupaj z Evropskim parlamentom in Svetom obravnava predlog o reviziji večletnega finančnega okvira (2014–2020). Cilj je revidiran proračun, ki bo okrepil podporo za prednostne naloge EU in se lažje hitro odzval na nepredvidene okoliščine. Pravila za upravičence naj bi se poenostavila, osredotočenost na rezultate pa povečala. Sledil bo celovit predlog za prihodnji okvir po letu 2020, vključno s predlogom o lastnih sredstvih. Ta predlog bo temeljil na načelu "v rezultate usmerjenega proračuna EU" ter odražal prihodnje izzive in potrebe Unije po letu 2020 na podlagi ocene obstoječih politik in instrumentov financiranja. V vsakoletnem postopku sprejemanja letnih proračunov EU si bo Slovenija pri izvrševanju proračuna za leto 2017 in pri pripravi proračuna za leto 2018 prizadevala za sestavo proračuna, ki bo v skladu z Uredbo o večletnem finančnem okviru 2014–2020 (VFO) in Medinstitucionalnim sporazumom . Slovenija se zavzema za realistični obseg proračuna in vplačevanje v proračun EU skladno z dejanskimi potrebami po plačilih, spoštovanje proračunske discipline, vključno s strogo kontrolo upravnih izdatkov ter spoštovanjem zgornjih meja večletnega finančnega okvira, pri čemer bo v primeru izrednih nepredvidenih okoliščin pripravljena podpreti uporabo izvenproračunskih skladov, predvidenih v določbah Uredbe o večletnem finančnem okviru in Medinstitucionalnega sporazuma . Hkrati si bo prizadevala za zagotovitev zadostnega obsega sredstev za nemoteno izvajanje programov EU, ki se bodo v zadnjih letih finančnega okvira spet intenzivneje izvajali kot v prvih letih. Slovenija bo ob sprejemanju proračuna EU za leto 2018 spoštovala tudi rešitve, ki izhajajo iz dogovora o vmesnem pregledu proračuna EU, ki se je opravil v letu 2016, formalni sprejem pa je predviden v letu 2017. Rezultati vmesnega pregleda bodo vplivali na pripravo in končni dogovor med Svetom in Evropskim parlamentom glede letnega proračuna za leto 2018, poleg tega pa se bo v letu 2017 izvedla tudi prilagoditev ovojnic večletnega finančnega okvira 2014–2020, ki temelji na spremembah (oziroma redni reviziji) statističnih podatkov. Na podlagi izkušenj in izhajajoč iz kriznih dogajanj v preteklih letih si bo Slovenija tudi v prihodnje prizadevala za iskanje ustreznih rešitev za odzivanje na nepredvidene okoliščine. Statistika Slovenija se bo na področju statistike zavzemala za uresničitev Vizije evropskega statističnega sistema 2020 . Podpirala bo ukrepe za nadaljnjo modernizacijo evropskega statističnega sistema in dejavno sodelovala pri oblikovanju prednostnih nalog evropskega statističnega sistema v obdobju po letu 2020. V okviru zakonodajnega postopka bo dejavna pri obravnavi dosjejev s področja statistike. V obdobju julij 2017–december 2018 bodo aktualni: Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev , Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o integrirani statistiki na ravni kmetij , Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta glede evropskih poslovnih statistik ter Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah . Slovenija se strinja s cilji in nameni navedenih predlogov. KONKURENČNOST IN ENOTNI TRG Enotni trg Za ohranjanje in izboljšanje konkurenčnosti evropskih podjetij je ključnega pomena dobro delujoč enotni trg, eden od poglavitnih dosežkov EU, katerega cilj je omogočati prosti pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Enotni trg spodbuja inovacije, konkurenco in učinkovito rabo virov in je še vedno eno od najmočnejših orodij za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti ter ustvarjanje delovnih mest in s tem blaginje v EU. Krepitev in poglabljanje skupnega enotnega trga mora zato ostati prednostna naloga EU in za to si bo prizadevala tudi Slovenija. Glavni okvir dela na področju enotnega trga je Strategija za enotni trg za blago in storitve , ki jo je Evropska komisija objavila oktobra 2015, na tej podlagi pa so bile objavljene druge pobude na posameznih področjih. Evropska komisija želi s strategijo in spremljajočimi zakonodajnimi akti enotni trg okrepiti tako, da bo ustrezal globalnim spremembam na področju tehnologije, virov in družbe. Ukrepi iz Strategije za enotni trg za blago in storitve prinašajo rešitve za varstvo potrošnikov, spodbujanje razvoja malih, srednje velikih (MSP) in zagonskih podjetij, kot tudi na področju inovativnih storitev in opravljanja poklicnih dejavnosti. Za Slovenijo je enotni trg najučinkovitejše orodje za rast evropskega gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest. Njegova poglobitev, zlasti na digitalnem in storitvenem področju, mora ostati prednostna naloga EU. Slovenija je zagovornica krepitve enotnega trga ter spodbujanja podjetništva. Ključna področja znotraj enotnega trga so storitve (zlasti čezmejno opravljanje storitev), varstvo potrošnikov, energetika, promet, digitalna ekonomija in varstvo intelektualne lastnine, pa tudi ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, kar pomeni med drugim boljšo zakonodajo in zmanjševanje administrativnih ovir. Ker je Slovenija majhno odprto gospodarstvo, je za nas bistvenega pomena spodbujanje MSP kot prevladujočega segmenta slovenskega gospodarstva. V interesu Slovenije je predvsem sprejemanje takšnih ukrepov, ki vplivajo na razbremenitev MSP, jim olajšajo čezmejno poslovanje in dostop do financiranja. Z namenom izboljšanja priprave predpisov s poudarkom na presoji posledic za gospodarstvo je Slovenija aplikativno podprla presojo posledic za gospodarstvo s t. i. MSP- testom, ki je obvezen za vse pripravljavce zakonov, ki se sprejemajo po rednem in skrajšanem postopku, z izjemo zakonov, ki se sprejemajo po nujnem postopku. Hkrati je imenovala nadzorni organ za kvaliteto opravljenih presoj vplivov na gospodarstvo, in sicer Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Storitve Evropska komisija je januarja 2017 objavila sveženj zakonodajnih pobud na področju storitev na enotnem trgu EU, s katerimi naj bi nadalje reševali težave podjetnikov pri čezmejnem poslovanju. Olajšanje čezmejnega pretoka storitev je ena najbolj kritičnih komponent enotnega trga, ki jo je treba še izboljšati in okrepiti. Storitve zajemajo dve tretjini gospodarstva EU in ustvarijo 90 % novih delovnih mest. Vendar enotni trg na tem področju še ne deluje dobro, saj ves njegov potencial ni ustrezno izkoriščen. Bistvo novih predlogov Evropske komisije je v poenostavitvi postopkov za ponudnike čezmejnih storitev in v vzpostavitvi novega, sodobnejšega način sodelovanja držav članic pri reguliranju storitvenega sektorja. Med predlogi je tudi uvedba t. i. evropske storitvene e-izkaznice, ki naj bi zmanjšala zapletenost upravnih postopkov za ponudnike storitev, ki želijo svoje dejavnosti razširiti v druge države članice. S tem naj bi dosegli olajšanje menjave storitev na enotnem trgu EU. Slovenija je bila med državami, ki so Evropsko komisijo izrecno pozivale k pripravi ambicioznega storitvenega svežnja. Po preučitvi predlogov iz svežnja ugotavljamo, da predlog Evropske komisije glede evropske storitvene e-izkaznice dejansko pomeni zapletene postopke in velika administrativna bremena ter v resnici ne prinaša lažjega dostopa ponudnikov storitev do tujih trgov znotraj EU in olajšanja prostega pretoka storitev, ki smo si ga želeli. Problem sta tudi nesorazmernost in diskriminatornost postopkov, ki se izvajajo v matični državi članici in državi članici gostiteljici. Če se bodo v procesu obravnave tega svežnja v Svetu EU oblikovale rešitve, ki bodo dejansko olajšale opravljanje storitev na enotnem trgu EU, jih bo Slovenija lahko podprla. Sicer pa načeloma podpiramo druga dva predloga – v zvezi z notifikacijo in testom sorazmernosti, ki naj bi omogočila pravilno regulacijo storitev, pod pogojem, da bo v pogajanjih dosežen tak dogovor, ki ne bo prinašal pretiranih zahtev za dokazovanje sorazmernosti predlaganih ukrepov. Komisija je v začetku maja 2017 podala Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012. Z izvedbo uredbe bo državljanom in podjetjem Evropske unije enotni digitalni portal zagotovil centraliziran dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo pri uveljavljanju pravic do mobilnosti v EU. Državam članicam nalaga obveznost omogočanja nediskriminatornega in popolnega dostopa do najpomembnejših in najpogosteje uporabljenih postopkov javne uprave. Slovenija podpira prizadevanja uredbe, a bo pri obravnavi predloga posebno pozornost namenila skladnosti z drugimi politikami in zakonodajo na ravni EU ter nacionalni ravni, morebitni nesorazmernosti pri vzpostavljanju postopkov, dostopnih tudi s strani drugih državljanov in podjetij iz EU, zelo ambiciozno zastavljeni časovni implementaciji uredbe in zagotavljanju finančnih sredstev. Zagon in razširitev podjetij Na ravni EU potekajo razprave o zagonskih podjetjih na podlagi sporočila Pobuda za zagon in razširitev podjetij , ki ga je v novembru 2016 objavila Evropska komisija. Glavne težave tovrstnih podjetij so otežen dostop do financiranja, regulativne in administrativne zahteve, veščine in usposabljanje zaposlenih, zagotovitev druge priložnosti za podjetnike v primeru stečaja, pa tudi še vedno premalo olajšano povezovanje s partnerji znotraj enotnega trga EU. Slovenija pri tej temi zelo dejavno sodeluje v razpravah. Menimo, da je na nacionalni ravni podporno okolje za zagonska podjetja razmeroma dobro razvito, financiranje pa dostopno preko Slovenskega podjetniškega sklada (SPS). Naklonjeni smo nadaljnjim ukrepom v zvezi s spodbujanjem tveganega kapitala, veščin zaposlenih in odpravo administrativnih ovir. Sodelovalno gospodarstvo V okviru Strategije za enotni trg je Evropska komisija junija 2016 objavila sporočilo o sodelovalnem gospodarstvu , ki zelo hitro raste, temelji na inovacijah in lahko veliko prispeva h konkurenčnosti in rasti gospodarstva. Gre za nove poslovne modele, kjer se storitve izvajajo preko spletnih platform, ki povezujejo ponudnike in uporabnike storitev. Najbolj znana primera sta Uber (posredovanje pri nudenju prevoznih storitev) in Airbnb (posredovanje pri kratkoročnem oddajanju sob ali stanovanj). Evropska komisija meni, da ti novi poslovni modeli lahko pomembno prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti v EU, če jih bomo spodbujali in razvijali na odgovoren način. Spremljala bo regulativno okolje, razvoj cen in kakovosti storitev ter odkrivala morebitne ovire in težave, ki izhajajo iz različnih nacionalnih predpisov ali zakonodajnih vrzeli. Poskrbeti je treba za zagotovitev ustreznih pogojev zaposlovanja, socialnega varstva, primerno in pošteno plačevanje davkov ter ustrezno varstvo potrošnikov, z upoštevanjem olajšav pri začasnem oziroma omejenem delovanju. Države članice EU naj pregledajo in po potrebi revidirajo veljavno zakonodajo v skladu s temi smernicami. Slovenija podpira spodbujanje novih poslovnih modelov v okviru sodelovalnega gospodarstva, potrebni pa bodo ukrepi za zagotavljanje javnega interesa. Ti ukrepi morajo biti sorazmerni, nediskriminacijski in ustrezni za varovanje uporabnikov teh storitev. Menimo tudi, da bo spremljanje razvoja sodelovalnega gospodarstva na različnih področjih s strani Evropske komisije pripomoglo k bolj poenotenemu in uravnoteženemu pristopu do ureditve tega pomembnega področja. Slovenija poudarja, da je pri urejanju sodelovalnega gospodarstva pomembno tesno sodelovanje držav članic EU pri izmenjavi dobrih praks in sprejemanju odločitev oziroma ukrepov, saj gre za dejavnosti, ki imajo čezmejne razsežnosti. Ob tem moramo si moramo še naprej prizadevati za nadaljnjo krepitev enotnega trga. Industrijska konkurenčnost Slovenija si bo skupaj z več državami članicami prizadevala za ponovno okrepljeno razpravo na ravni EU o oživitvi evropske industrije ter pozivala Komisijo, da pripravi celovito sodobno strategijo za okrepitev konkurenčnosti evropske industrije. Slovenija se med drugim še vedno zavzema za pregledno, enostavno in učinkovito zakonodajo, ki bo služila svojemu namenu ter zmanjšanju zakonodajnih in administrativnih bremen za podjetja, za redno in sistematično preverjanje učinkov zakonodaje na konkurenčnost in mala ter srednja podjetja ter za ukrepe, ki spodbujajo izboljšanje veščin zaposlenih ter boljši dostop teh podjetij do finančnih sredstev. Prav tako se posveča uvedbi koncepta krožnega gospodarstva. Izzivi slovenske industrije so podobni izzivom na ravni EU, v prvi vrsti prehod v zeleno oziroma krožno gospodarstvo, digitalizacija ter ustrezne veščine zaposlenih. Slovenija dejavno sodeluje pri pripravi horizontalnih in sektorskih priporočil in usmeritev za izvajanje sodobne industrijske politike na ravni EU in bo takšno sodelovanje zagotavljala tudi v prihodnje. Varstvo intelektualne lastnine V Svetu EU se od jeseni 2016 obravnava sveženj predlogov, ki urejajo avtorske pravice na enotnem digitalnem trgu in v kontekstu digitalnih tehnologij, ki spreminjajo način nastajanja, distribuiranja in dostopanja do glasbe, filmov, televizije, radia, knjig in publikacij. Nove spletne storitve, kot so pretočno predvajanje glasbe, platforme videa na zahtevo in zbiralniki novičarskih virov, so postale zelo priljubljene, potrošniki pa pričakujejo vse večji mobilni in čezmejni dostop do kulturnih vsebin. Novo digitalno okolje bo ustvarilo priložnosti za evropske ustvarjalce, če bodo pravila zagotavljala pravno varnost in jasnost za vse deležnike. Slovenija podpira posodobitev pravil o avtorskih pravicah, ki naj se prilagodijo čezmejnemu digitalnemu okolju, hkrati pa je treba zagotoviti zadostno zaščito in ustrezno plačilo imetnikom avtorskih pravic ter upoštevati kulturno raznolikost držav članic. Prenova pravil o avtorskih pravicah mora podpirati izboljšanje pretoka znanja, zlasti čezmejni pretok znotraj EU. Znanstvene raziskave, kultura in kulturna dediščina naj bodo enako dostopne za vse, kar bo pozitivno vplivalo na raziskave, izobraževanje in učenje. Varstvo potrošnikov Na področju varstva potrošnikov je na ravni EU pomemben Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov . Ta rešuje eno od glavnih ovir za povečanje čezmejnega poslovanja na enotnem trgu EU, in sicer bojazen potrošnikov, kako bodo pri nakupih v drugih državah članicah uveljavljali svoje pravice v primeru težav, oziroma da ne bi pri tem postali žrtev nepoštenih ali goljufivih poslovnih praks. Predlog prinaša spremembe pooblastil pristojnih organov. Nadzorni organi bodo imeli nova enotna pooblastila za vodenje postopkov nadzora. Med posameznimi državami članicami EU namreč obstajajo velike razlike glede pristojnosti in pooblastil nadzornih organov, kar ovira učinkovit nadzor. Slovenija podpira cilje predlagane uredbe. Pri oceni učinkovitosti uredbe in mehanizmov za sodelovanje se je izkazalo, da je treba obstoječi pravni okvir nadgraditi, da bodo lahko pristojni organi lažje sledili hitremu razvoju enotnega trga. Natančnejša določitev postopka sodelovanja bo izboljšala nadzor nad spoštovanjem predpisov na področju varstva potrošnikov, kar bo prispevalo k večjemu zaupanju potrošnikov v enotni trg ter pospešilo čezmejno trgovanje, s tem pa pozitivno vplivalo na gospodarsko rast. Ker dodatne naloge pristojnih organov pomenijo tudi povečanje stroškov delovanja, je treba zagotoviti ustrezno ravnotežje med stroški in učinkovitostjo. Boljša zakonodaja Že nekaj let je ena glavnih prioritet EU krepitev boljše zakonodaje, ki naj izpolnjuje svoj namen, je preprosta za izvajanje, zagotavlja varnost in predvidljivost. Cilj so razumna in realistična pravila, ki se pravilno izvajajo in izvršujejo po celi EU. Zavezanost k boljšemu pravnemu urejanju mora veljati na vseh področjih in graditi na že doseženem napredku na podlagi ocen učinka in Programa Evropske komisije za ustreznost in uspešnost predpisov (REFIT – Commission's Regulatory Fitness and Performance Programme), ki ga namerava Evropska komisija še okrepiti, da bo postal bolj ciljen, količinsko opredeljen, vključujoč in vpet v politično odločanje. Zagotoviti je treba visoko raven kakovosti analize presoje učinkov, ki mora biti podlaga za javnopolitično odločanje. Slovenija podpira ukrepe za povečanje odprtosti in preglednosti v postopku odločanja na ravni EU, izboljšanje kakovosti nove zakonodaje prek boljših ocen učinka osnutkov zakonodajnih aktov in njihovih sprememb ter spodbujanje stalnega in doslednega pregleda obstoječe zakonodaje EU. Pri tem je treba okrepiti zavezanost k visokokakovostnim in preglednim posvetovanjem z deležniki ter k programu REFIT . Dejavnosti za poenostavitev zakonodaje ne smejo potekati na račun zniževanja standardov na področju varovanja okolja, pravic potrošnikov in delavcev. Zavzemamo se za večjo pozornost pravilom, ki zadevajo mala in srednja podjetja. Treba je dati tudi večji poudarek priložnostim, ki jih nudijo digitalne in druge tehnologije, ter pri tem upoštevati predvsem načelo subsidiarnosti in proporcionalnosti ter vlogo nacionalnih parlamentov v zakonodajnem postopku. Državne pomoči Na področju državnih pomoči je bil v letu 2014 uveden nov pristop pri upravljanju, spremljanju in nadzoru državnih pomoči. Z modernizacijo državnih pomoči so države članice dobile več pristojnosti pri oblikovanju in izvajanju ukrepov državnih pomoči na podlagi prenovljene in razširjene Uredbe o splošnih skupinskih izjemah , brez predhodne priglasitve Komisiji. To pomeni tudi večjo odgovornost držav članic za dodeljevanje javnih sredstev v obliki državnih pomoči in zahtevo po večji preglednosti in strožjem nadzoru nad temi sredstvi. Komisija v novem sistemu ohranja pristojnost presojanja državnih pomoči le pri velikih projektih in pri ukrepih, ki pomenijo veliko nevarnost negativnega vpliva na konkurenco in trgovino med državami EU. Hkrati namerava Evropska komisija okrepiti naknadni nadzor nad dodeljenimi državnimi pomočmi. Z novim pristopom se je povečala potreba po tesnejšem sodelovanju Komisije in držav članic pa tudi samih držav članic med seboj. V sklopu modernizacije državnih pomoči je bila tako ustanovljena posebna delovna skupina držav članic, v okviru katere države članice izmenjujejo izkušnje in dobre prakse pri uvajanju novega sistema. Slovenija bo še naprej dejavno sodelovala v delovnih skupinah Komisije, ki obravnavajo zakonodajne predloge s področja državnih pomoči, in v delovni skupini držav članic za modernizacijo državnih pomoči. Prizadevala si bo za čim jasnejša, enotna pravila, ki jih bo mogoče učinkovito izvajati v praksi, za poenostavitev postopkov priglasitve, ki bodo omogočali hiter dostop do pomoči in zmanjšanje upravnih bremen kot posledice preprostejših pogojev dodelitve pomoči (na primer pri dokazovanju spodbujevalnega učinka). Hkrati bo podpirala prizadevanja Komisije za boljši nadzor nad dodeljevanjem pomoči in dosledno spremljanje učinkov dodeljenih pomoči. Carinska unija Carinska unija temelji na sistemu skupnih pravil, ki jih neposredno in usklajeno uporabljajo države članice EU pri uresničevanju carinske unije v praksi, prek carinskih organov. Aktualni dosje v okviru carinske unije je Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o kontroli gotovine ob vstopu v Unijo in izstopu iz nje, ki razveljavlja Uredbo (ES) št. 1889/2005 . Uredba uvaja številne novosti, med drugim širi definicijo gotovine na blago velike vrednosti (npr. zlato) in predplačilne kartice, kot bo opredeljeno v posebni prilogi uredbe, ki se bo spreminjala z delegiranim aktom, da se bo Evropska komisija lahko hitro odzvala na nove trende goljufij ter po novem ureja tudi nadzor nespremljane gotovine, ki je del pošiljke (poštne pošiljke, prevozniške pošiljke, nespremljana prtljaga). Slovenija načelno podpira predlog uredbe. V začetku julija 2017 naj bi bila na kolegiju komisarjev potrjena Uredba o preprečevanju tihotapljenja kulturnih dobrin . Glavni namen novega zakonodajnega predloga za boj proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine je preprečiti vnos nezakonitih kulturnih dobrin na območje EU, pri čemer naj bi bil dan poudarek na kulturne dobrine, ki so posebej ogrožene, kot npr. arheološki predmeti. Uredba bo predmet prvega branja v času estonskega predsedovanja. Sredi januarja 2014 je bil na Delovni skupini Sveta za carinsko unijo predstavljen Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije , vendar je razprava na tem dosjeju zaradi nasprotovanja velikega števila držav članic EU zastala. Namen predloga direktive je zagotoviti enotno obravnavo gospodarskih subjektov v vseh državah članicah, ne glede na to, v kateri državi članici opravljajo carinske formalnosti in trgovinske posle. Slovenija načelno podpira navedeni predlog direktive, podaja pa preučitveni pridržek. PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJA Promet Evropska komisija je konec maja 2017 objavila težko pričakovani Sveženj za mobilnost, ki ureja različne vidike cestnega prometa, s poudarkom na treh ključnih stebrih: notranjem trgu, socialnem stebru in digitalnem (zelenem) stebru. V okviru notranjega trga sveženj zadeva predvsem dostop do poklica prevoznika, dostop do trga cestnih prevozov ter področje najema vozil. Navedeni steber vključuje ureditev kabotaže in sedeža podjetja (problem slamnatih podjetij), določitev dodatnih pogojev za prevoznike, ki storitve opravljajo izključno z lahkimi gospodarskimi vozili, in prožnejša pravila za najem vozil v državah članicah, kjer podjetje ni ustanovljeno. Socialni steber ureja izvajanje socialne zakonodaje (pravila o časih vožnje, odmorih in počitkih) z vidika večje jasnosti ter bolj harmoniziranega izvajanja. Poleg tega je obravnavano tudi področje napotenih delavcev. V tem primeru je treba upoštevati specifično naravo dela avtoprevoznikov v mednarodnem cestnem prometu, ki odstopa od splošne narave dela napotenih delavcev. Pri tem bo treba vzpostaviti smotrno ravnotežje med spremembo Direktive o socialnih aspektih prometa v kombinaciji z lex specialis o napotenih delavcih v cestnem prometu na eni strani ter revizijo Direktive o napotenih delavcih (PWD 96/71) in Direktive o izvajanju direktive o napotenih delavcih (2014/67 ) na drugi. V okviru digitalnega stebra bo v obravnavi uvedba pametnega cestninjenja (sprememba Direktive o Eurovinjeti ) na podlagi načela "uporabnik plača" in "onesnaževalec plača" ter načela plačevanja po dejansko prevoženi razdalji. Delno se pristop širi tudi na področje uporabe za osebna vozila s ciljem preprečitve diskriminacije v ceni kratkoročnih in dolgoročnih vinjet. Slovenija načeloma želi zadržati način cestninjenja z vinjetami, saj se je z njihovo uvedbo bistveno povečala cestnoprometna varnost in mobilnost prebivalstva. V okviru elektronskega cestninjenja se spreminja Direktiva o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov (princip ene elektronske naprave za cestninjenje v vozilu za plačevanje v vseh sistemih po vzoru mobilnega gostovanja). Predvideni sta tudi sprememba Uredbe o pametnih tahografih z vidika dodatnih funkcij in opremljanja obstoječih vozil s pametnimi tahografi ter sprememba Uredbe o dostopu do trga avtobusnih prevozov (liberalizacija linijskih prevozov, nediskriminatoren dostop do avtobusnih terminalov). Slovenija se bo še naprej zavzemala za liberalizacijo trga cestnih prevozov v EU. Zaradi precej različnih stališč držav članic glede ureditve pravil za avtoprevoznike v mednarodnem cestnem prometu v povezavi z načeli napotenih delavcev se pričakuje zahtevna razprava. Slovenija se bo na področju prometa zavzemala za takšno ureditev, ki ne bo dodatno omejevala trga cestnih prevozov ter prostega pretoka blaga in storitev v povezavi s socialnim dumpingom. Pri tem si bo prizadevala za izločitev področja mednarodnih cestnih prevozov iz področja uporabe Direktive o napotenih delavcih . Lahko pa Slovenija na tem področju pokaže tudi določeno prožnost, in sicer pod pogojem, da bo dosežen splošen konsenz na ravni EU. Slovenija bo predloge Evropske komisije preučila z vidika doseganja ciljev Bele knjige iz leta 2011, zlasti ravnovesja med dokončanjem notranjega trga za cestni promet in socialnimi pogoji za voznike. Zagovarjala bo poenostavitev pravil, okrepitev nadzora, sorazmerne kazni ter upoštevanje različnih socialnih standardov v državah članicah. Na področju cestninjenja si bo Slovenija prizadevala za takšne spremembe obstoječe področne zakonodaje, ki bodo omogočale, da bi se na racionalen način nadgrajevale do sedaj izvedene aktivnosti posameznih držav članic na področju interoperabilnosti cestninskih sistemov, hkrati pa zagotovili ustrezni finančni prilivi iz naslova cestninjenja. Drugi zakonodajni predlogi se nanašajo na širša področja, vezana na inovacije in raziskave (javni prevoz), merjenje in poročanje o emisijah CO 2 iz prometa (sprememba predpisov o emisijskih standardih za avtomobile in kombinirana vozila), infrastrukturo za alternativna goriva, spremembo Direktive o kombiniranem transportu (povečanje privlačnosti, zlasti železnic) in spremembo Direktive o čistih vozilih. Komisija je novembra 2016 v Strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme (C-ITS) – mejnik na poti h kooperativni, povezani in avtomatizirani mobilnosti napovedala uvedbo kooperativnih inteligentnih sistemov (C-ITS), ki temeljijo na digitalnih podatkovnih povezavah med vozili in ustrezno spremljajočo obcestno in drugo javno infrastrukturo. Usklajena in hitra uvedba kooperativnih, povezanih in avtomatiziranih vozil v cestnem prometu zahteva ukrepe na ravni EU, uvedba teh vozil pa bo pomembno prispevala k povečanju varnosti v cestnem prometu, povečanju učinkovitosti cestnega prometa in zagotavljanju konkurenčnosti industrije EU. Slovenija podpira ukrepe v smeri okrepljene mobilnosti, ki sledi tehnološkemu napredku in trajnostnemu razvoju prometa. Že sedaj dejavno sodeluje pri razvoju kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov in si od tega obeta tako gospodarske kot družbene koristi. Na področju letalstva potekajo pogajanja o spremembi obširne Uredbe o Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA – European Aviation Safety Agency), ki je del letalskega svežnja. Cilj te uredbe je ohraniti visoko raven varnosti v Evropi ter omogočiti rast letalskega sektorja in konkurenčnost evropske letalske industrije. Vključuje tudi vidik novih poslovnih modelov in tehnologij (tudi brezpilotne zrakoplove-drone, ultralahka letala). V okviru pogajanj o celovitih letalskih sporazumih EU s tretjimi državami je Komisija v letu 2016 dobila mandat za pogajanja za sklenitev sporazumov z Državo Katar in Združenimi arabskimi Emirati (iz skupine Zalivskih držav), državami skupine ASEAN, Turčijo, Armenijo in Mehiko. Cilj sporazumov je odpraviti omejitve za opravljanje prevozov, ki izhajajo iz bilateralnih sporazumov, ter omogočiti regulatorno sodelovanje na področjih, kot so zaščita pravic potnikov, varnost in varovanje v letalstvu ter varovanje okolja. V prihodnje pričakujemo usklajevanje mandatov še za druge štiri Zalivske države – Kraljevino Bahrajn, Kuvajt, Oman in Saudovo Arabijo. Evropska komisija bo nadaljevala pogajanja tudi za sklenitev celostnih sporazumov o zračnem prometu z Azerbajdžanom in Tunizijo, ki so za nekaj let zastala, za leto 2017 pa so napovedani novi krogi pogajanj. Pričakujejo se tudi predlog spremembe Uredbe o varstvu pred subvencioniranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen , ki povzroča škodo letalskim prevoznikom EU pri izvajanju zračnega prevoza iz tretjih držav, Smernice glede lastništva in nadzora ter Smernice glede obveznosti javnih služb . Kasneje pa bo Komisija pripravila še Smernice glede področja storitev neprekinjenega upravljanja zračnega prometa . Slovenija podpira vzpostavitev enotnega pravnega okvira za delovanje in razvoj letalske industrije in tudi ureditev glede daljinsko vodenih zrakoplovov. Zavzema se za dvig maksimalne vzletne mase (MTOM) za ultralahka letala v Prilogi 1 k Uredbi o EASA vsaj na 600 kg in za dodatno definicijo letal z električnim pogonom, ki trenutno ni vključena v uredbo. Slovenija še naprej podpira podelitev mandata Komisiji za sklenitev t. i. celovitih sporazumov o zračnih prevozih s tretjimi državami, pri tem pa bo previdnejša pri državah, ki so za Slovenijo gospodarsko pomembne. V novih mandatih se bo Slovenija zavzemala za to, da imajo države članice po določenem obdobju, če pogajanja Komisije zastanejo, možnost voditi pogajanja tudi bilateralno, skladno z dogovorom Komisije, da se ne rušita njen pristop in njena verodostojnost. V okviru pomorstva se v letu 2017 nadaljuje razprava o svežnju o varnosti potniških ladij (objavljen junija 2016), ki posodablja staro zakonodajo in nadgrajuje vidik varnosti potniških ladij. Vsebuje tri zakonodajne predloge, in sicer o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje , o sistemu inšpekcijskih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili in o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami , ter o formalnostih poročanja v pomorskem prometu . Slovenija podpira zakonodajne predloge v smeri racionalizacije in poenostavitve obstoječega pravnega okvira EU in se zavzema za podaljšanje roka za prenos predlaganih direktiv (24–36 mesecev) zaradi potrebe po uskladitvi slovenskega pravnega reda. Prav tako se v letu 2017 nadaljuje razprava o priznavanju poklicnih kvalifikacij v plovbi po celinskih vodah . Slovenija se je pridružila skupini držav, ki se zavzemajo za uveljavitev izjeme za uporabo direktive v državah članicah, v katerih se tovrstni poklici ne opravljajo zaradi geografskih omejitev. Po zaključenih posvetovanjih v prihodnjih letih pričakujemo spremembe temeljne pomorske zakonodaje o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ( Direktiva 2002/59 ), o pomorski inšpekciji ( Direktiva 2009/16 ), o državi zastave ( Direktiva 2009/21 ), o preiskovanju pomorskih nesreč ( Direktiva 2009/18 ) ter o formalnostih poročanja v pomorskem prometu ( Direktiva 2010/65 ). V letu 2017 oziroma 2018 se pričakuje objava zakonodajnega predloga o sprejemnih zmogljivostih pristanišč. Vzporedno poteka tudi koordinacija EU za pripravo gradiv za odbore in pododbore Mednarodne pomorske organizacije (IMO). Nove dejavnosti se pričakujejo tudi v okviru Skupine prijateljev predsedstva (FOP) za integrirano pomorsko politiko (IMP), in sicer v povezavi z modro rastjo, inovacijami, upravljanjem z oceani in navtičnim turizmom. Glede koridorjev jedrnega omrežja TEN-T se pripravljajo načrti za njihovo povezljivost s tretjimi državami, zato se dopolnjujejo indikativni zemljevidi prometnega omrežja s sosednjimi državami in regijami. Komisija želi pospešiti izvedbo jedrnih omrežij, zato predlaga Uredbo o racionalizaciji ukrepov za hitrejše izvajanje projektov skupnega interesa vseevropskega prometnega omrežja z ukrepi za spodbuditev javno-zasebnih partnerstev. Dodatna sredstva se bodo iskala tudi v okviru pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru 2020–2027, predviden pa je tudi vmesni pregled Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF – Connecting Europe Facility) kot ključnega naložbenega vzvoda v prometu. Za Slovenijo je še zlasti pomembna širitev jedrnega omrežja na Zahodni Balkan, kjer bo posebej pozorna, da bo to omrežje oblikovano skladno s potekom t. i. alpsko-zahodnobalkanskega koridorja, za katerega je bilo v letu 2015 podpisano pismo o nameri med državami, ki ležijo ob tem koridorju. V njem so se države zavezale, da bodo delovale za vključitev tega koridorja med železniške tovorne koridorje skladno z Uredbo EU 913/2010 , ob reviziji zakonodaje o TEN-T pa tudi v jedrno omrežje TEN-T in posledično med jedrne koridorje tega omrežja. Telekomunikacije, informacijska družba in kibernetska varnost Povezan digitalni enotni trg (DSM – Digital Single Market) je ena od ključnih prioritet dela Evropske komisije v tem mandatu, s ciljem čim bolj izkoristiti prednosti čezmejne uporabe digitalnih tehnologij. Hkrati pa to pomeni razbitje nacionalnih razmejitev na področjih ureditve telekomunikacijskih pravil, zaščite avtorskih pravic in ureditve zaščite podatkov, upravljanja radijskega spektra in regulacije konkurenčnosti. Komisija je maja 2017 objavila vmesni pregled Strategije za digitalni enotni trg (Strategija DSM) . Od maja 2015 je bilo objavljenih skupaj 35 zakonodajnih predlogov in političnih pobud, a do sedaj so bili sprejeti le trije: 1) odprava dodatnih stroškov za gostovanje od 15. junija 2017 za vse, ki potujejo v EU, 2) dogovor o prenosljivosti vsebin, ki bo Evropejkam in Evropejcem od začetka leta 2018 omogočal, da potujejo s filmi, glasbo, video igrami ali e-knjigami, na katere so se naročili doma, ter 3) dogovor o sprostitvi frekvenčnega pasu 700 MHz za razvoj omrežij pete generacije (5G) in novih spletnih storitev. Večina ostalih dosjejev pa je bila bodisi blokiranih zaradi nesoglasja z Evropskim parlamentom ali pa ker zaradi različnih stališč med državami članicami v samem Svetu ni bilo mogoče doseči napredka: geografsko blokiranje (uredba), dostava paketov, avdiovizualne medijske storitve (revizija direktive), pogodbena pravila za omogočanje dostopa do digitalnih vsebin (predlog direktive), pogodbena pravila za spletno prodajo dobrin na daljavo (predlog direktive), reforma avtorskih pravic itd. Komisija je v Sporočilu o vmesnem pregledu opredelila tri glavna področja za nadaljnje ukrepanje EU. 1. Razvoj evropskega podatkovnega gospodarstva: vzpostaviti prost pretok neosebnih podatkov za povezane avtomobile in storitve e-zdravja; jeseni letos namerava Komisija objaviti zakonodajno pobudo o čezmejnem prostem pretoku neosebnih podatkov, spomladi 2018 pa pobudo o dostopnosti in ponovni uporabi javnih in javno financiranih podatkov. 2. Reševanje izzivov kibernetske varnosti: septembra 2017 bo pripravljen vmesni pregled strategije EU za kibernetsko varnost, vključno z mandatom Agencije EU za varnost omrežij in informacij (ENISA), da bi ga uskladila z novim okvirom EU za kibernetsko varnost. Pričakuje se tudi nadgraditev standardov kibernetske varnosti, certificiranja in označevanja, da bi bili povezani predmeti kibernetsko varnejši. 3. Spletne platforme v okviru pravičnega internetnega ekosistema: do konca leta 2017 bo Komisija pripravila pobudo, s katero bo reševala nepravične pogodbene klavzule in trgovinske prakse, ugotovljene v razmerjih med platformami in podjetji. Komisija je v zvezi s tem že sprejela sklepe o izvrševanju konkurenčnega prava. Cilj je doseči napredek pri postopkovnih vidikih in načelih glede odstranjevanja nezakonitih vsebin (prijave in ukrepanja), ki temeljijo na preglednosti in zaščiti temeljnih pravic. Stališče Slovenije do ključnih ukrepov v okviru DSM je vseskozi zelo pozitivno. Strinjamo se z rezultati vmesnega pregleda DSM in tudi z načrtom za naprej. Ambicioznost pri digitalizaciji evropske družbe mora biti nedvomno v središču razvojnih politik in prva razvojna prioriteta, predvsem glede časovnega cilja uvedbe tehnologije pete generacije (5G). Slovenija tem smernicam ne samo sledi, ampak jih še nadgrajuje, skladno z lastnimi specifičnimi razvojnimi priložnostmi, ki temeljijo na inovativni in intenzivni uporabi digitalnih tehnologij in interneta na vseh področjih družbenega življenja. Neposredno sodelovanje Evropske komisije in držav članic pri usmerjanju prizadevanj za digitalizacijo Evrope je ključnega pomena za trajnostni razvoj Evropske unije in njeno konkurenčnost v globalnem merilu. V okviru tehnoloških in organizacijskih priprav je Slovenija sprejela štiri strategije: Strategijo razvoja javne uprave 2015–2020 , Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 – DIGITALNA SLOVENIJA , Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 in Strategijo kibernetske varnosti . V okviru teh strategij smo določili tudi ključne strateške razvojne usmeritve v naši državi in sprejeli zavezo, da bomo njihovi realizaciji posvetili vso potrebno pozornost. Aprila 2017 je Slovenija vzpostavila tudi Nacionalni organ za kibernetsko varnost. V okviru posodobitve delovanja e-uprave je Slovenija prejela certifikat Cisco (CMSP – Cloud and Managed Services Program) za uspešno vzpostavitev in zagotavljanje storitev državnega računalniškega oblaka. V okviru pomembnejših dosjejev na področju digitalnega enotnega trga bodo potekala zahtevna pogajanja glede povezljivostnega paketa (angl. Telecoms review), ki je bil objavljen septembra 2016 in ki predvideva ambiciozno prenovitev telekomunikacijskih pravil. Ključni cilj je doseči vseevropsko povezljivost do leta 2025 na podlagi treh ciljev: 1) dostopa do zelo zmogljive – gigabitne – povezljivosti za čim širšo javnost (šole, univerze, prometna vozlišča, javna podjetja); 2) dostopa do povezljivosti, ki vsem evropskim gospodinjstvom omogoča hitrost prenosa najmanj 100 Mbps; 3) neprekinjene pokritosti s 5G-tehnologijo (peta generacija brezžičnih komunikacijskih sistemov) za vsa urbana območja ter pomembnejše ceste in železnice. Komisija je namreč ugotovila, da so se od leta 2009 tržne strukture razvile, monopolistična tržna moč je postala vse bolj omejena, povezljivost pa je v gospodarstvu pridobila vse večjo vlogo, predvsem pa so se razvili novi subjekti, ki tekmujejo s tradicionalnimi telekomunikacijskimi operaterji, t.i. ponudniki povrhnjih spletnih storitev (OTT – over-the-top). Hkrati se je povečalo tudi povpraševanje po visokokakovostni fiksni in brezžični povezljivosti, saj se je povečalo število vse bolj priljubljenih storitev spletnih vsebin, kot so računalništvo v oblaku, internet stvari in komunikacija stroj-stroj (M2M). V tem okviru je Komisija predlagala dva med seboj povezana zakonodajna akta, in sicer Predlog direktive o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (Elektronski zakonik oziroma EECC) in Predlog uredbe o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC – Body of European Regulations for Electronic Communications). Predlog zakonika združuje področja štirih obstoječih direktiv glede elektronskih komunikacij ( Okvirna direktiva , Direktiva o odobritvi , Direktiva o dostopu in Direktiva o univerzalni storitvi ). Predlog je usmerjen k povečanju konkurence in predvidljivosti za naložbe. Spreminjajo se predvsem elementi glede ureditve dostopa, radiofrekvenčnega spektra ter liberalizacije storitev. Glede upravljanja pa se poudarja svetovalna vloga BEREC in Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPG – Radio Spectrum Policy Group). BEREC bo dobil nekatere dodatne pristojnosti, pomagal pa naj bi tudi Evropski komisiji in Nacionalnim regulativnim organom (NRO) na področju standardizacije. Cilj Komisije je preoblikovati dosedanji BEREC v pravo agencijo EU, ki bi dobila dodatne finančne vire, hkrati pa naj ne bi ogrozila dosedanje neodvisnosti NRO. Slovenija se strinja s pomenom povezljivosti za delovanje digitalnega enotnega trga in s potrebo po razvoju novih omrežij v EU za njeno digitalno prihodnost ter podpira cilje obeh predlogov, Elektronskega zakonika in Uredbe BEREC , vključno z izboljšanjem koordinacije podeljevanja radiofrekvenčnega spektra ter boljšo regulacijo. Med usklajevanjem bo zlasti pozorna na subsidiarnost in sorazmernost glede na harmonizacijo upravljanja radiofrekvenčnega spektra, boljšo regulacijo ter harmonizacijo pristojnosti in zagotavljanje neodvisnosti NRO. Upoštevala bo tudi vpliv na različne deležnike na nacionalni ravni, zlasti na operaterje, uporabnike oziroma potrošnike, in si prizadevala, da bo zakonodajni predlog usmerjen razvojno in da bo prinesel investicijske koristi za sektor tudi v Sloveniji. Paket predlogov za e-zasebnost v elektronskih komunikacijah je Evropska komisija objavila januarja 2017 kot sestavni del Strategije DSM , cilj pa je zaščititi osebne podatke na spletu. Splošna uredba o varstvu podatkov je bila sprejeta že aprila 2016, uporabljati pa se bo začela 25. maja 2018. Januarja 2017 pa je bil objavljen še Predlog uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (Uredba o e-zasebnosti ), ki bo nadomestila Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (zadnjič spremenjeno leta 2009), vključevala pa bo tudi rešitve glede novih komunikacijskih storitev OTT (npr. Skype, WhatsApp), kjer še ni prave zaščite potrošnikov. Vsebina elektronskih komunikacij namreč lahko razkrije zelo občutljive informacije o posameznikih, ki sodelujejo v komunikaciji (osebne izkušnje in čustvovanja, zdravstveno stanje, spolna usmerjenost, politična stališča itd.), njihovo razkritje pa bi lahko povzročilo osebno in družbeno škodo ali gospodarsko izgubo. Države članice bodo imele tudi možnost, da pomagajo pri sodelovanju organov kazenskega pregona in pravosodnih organov s ponudniki storitev glede dostopa do elektronskih dokazov. Slovenija podpira cilje in namen Uredbe o e-zasebnosti , saj gre za zelo občutljive informacije o končnih uporabnikih, ob tem pa si bo prizadevala za več fleksibilnosti držav članic pri urejanju pravic naročnikov. Pri tem bo posebno pozorna na predlagane rešitve, ki so vezane na sorazmernost glede na cilje, ki jih želimo doseči, in potrebne varovalke. Zadržana pa bo do širokih možnosti obdelave elektronskih komunikacijskih podatkov za namene zaračunavanja, preprečevanja prevar itd., saj ugotavljamo, da še ni vključena zahteva po sorazmernosti, ki jo poudarja Sodišče EU, pa tudi do omogočanja enostranskega vsiljevanja privolitve v trženje oziroma uporabo osebnih podatkov za zagotovitev brezplačnih storitev in podobnih invazivnih tehnologij ter do vrivanja oglasov in drugih posegov v nevtralnost omrežij. Čeprav se Slovenija zaveda potrebe po določeni omejitvi obsega pravic fizičnih in pravnih oseb pri zagotavljanju in uporabi elektronskih komunikacijskih storitev zaradi javnega interesa, si bo v postopku obravnave Predloga uredbe o e- zasebnosti prizadevala za jasnejšo ureditev (kar v zvezi z morebitnimi prizadevanji za ureditev hrambe prometnih podatkov pomeni, da bi morali izhajati iz sodne prakse Sodišča EU), ki bo ustrezala razvoju sodobne digitalne družbe, v tem kontekstu predvsem komunikacijskih storitev, ki jih omogoča internet. Za Slovenijo je zaščita zasebnosti izredno pomembna kategorija, zato si bo predvsem prizadevala, da določila uredbe ne bi znižala ravni obstoječe zaščite zasebnosti v Sloveniji. Pričakuje se tudi predlog Komisije glede prostega pretoka podatkovnega gospodarstva ; vsebinsko je bila smer reševanja nakazana v Sporočilu Komisije , objavljenem januarja 2017. Ocenjeno je bilo, da bi odprava nacionalno lokaliziranih podatkov ustvarila 8 milijard evrov BDP na leto, s tem pa bi izboljšali številne vidike vsakdanjega življenja (poslovne analize, napovedovanje vremena, individualizirana oskrba v zdravstvu, varnost cest in preprečevanje prometnih zastojev). V okviru kibernetske varnosti je bila julija 2016 sprejeta Direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (Direktiva NIS), ki je prvi zakonodajni akt Evropske komisije na to temo. Na podlagi te direktive so države članice sprejele svoje nacionalne strategije. Še več pa bo v prihodnosti treba storiti za povečanje nacionalnih zmogljivosti, ki so na precej različnih ravneh, predvsem pa bo treba okrepiti medsebojno sodelovanje, vzpostaviti več sinergije med sektorji in vključevati kibernetske zahteve v vse politike EU. Zagotoviti bo treba usposabljanje za kibernetsko varnost, inovacije v kibernetsko varnost in omogočiti lažji dostop do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja. Na področju razvoja e-poslovanja javne uprave bo v času estonskega predsedovanja sprejeta ministrska deklaracija za razvoj e-uprave. Gre za strateški dokument, ki bo pripomogel k doseganju digitalne preobrazbe na nacionalnih ravneh in na področju celotnega digitalnega enotnega trga. Ministri, pristojni za e-upravo, bodo k deklaraciji pristopili na oktobrskem neformalnem ministrskem srečanju. Deklaracija bo predstavila cilje na naslednjih področjih: privzeto digitalno in vključenost, princip "samo enkrat", odprtost in transparentnost, zaupanje, privzeto interoperabilno in sklop z različnimi horizontalnimi ukrepi. Slovenija podpira pripravo deklaracije, saj so njeni cilji v skladu s cilji na nacionalni ravni. Bo pa pri pripravi dokumenta pozorna na realnost časovne izvedbe zastavljenih ciljev ter usklajenosti z drugimi politikami in projekti, tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU. Energija Energetska unija je evropski prednostni projekt, ki ga je Junckerjeva Komisija označila kot eno od svojih desetih političnih prioritet. V njej se povezuje pet dimenzij: 1) evropska varnost, solidarnost in zaupanje; 2) polno povezan evropski energetski trg; 3) energetska učinkovitost; 4) dekarbonizacija gospodarstva; 5) raziskave, inovacije in konkurenčnost. Slovenija meni, da se mora energetska unija razvijati na uravnotežen način. Zanesljivost oskrbe z energijo je neločljivo povezana z dekarbonizacijo in polno integriranim energetskim trgom. Zagovarjamo enotni pristop EU v okviru energetske in podnebne politike, pa tudi v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU. Evropska komisija je novembra 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov Čista energija za vse Evropejce . Ta sveženj vključuje kar osem zakonodajnih aktov s področja spodbujanja rabe obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE) do leta 2030, učinkovitejše delovanje energetskega trga EU ter nov način upravljanja nacionalnih podnebno-energetskih politik. Slovenija pozdravlja ta sveženj zakonodajnih predlogov in se zavzema za njegovo temeljito in celovito obravnavo, ki bo upoštevala nacionalne posebnosti in omogočila vsem državam članicam, da enakovredno in učinkovito sodelujejo v pogajanjih. Upravljanje energetske unije Predlog uredbe o upravljanju energetske unije je pomemben korak naprej pri celovitem upravljanju energetske unije, ki uvaja nov način upravljanja nacionalnih podnebno-energetskih politik. Prizadeva si za:
- i)celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, v katerih bodo določeni cilji in ukrepi ter politike pri vseh petih dimenzijah energetske unije, ter za racionalizacijo obveznosti načrtovanja, poročanja in spremljanja na področju energije in podnebja;
- ii)usklajen proces upravljanja med Evropsko komisijo in državami članicami, kar obenem EU omogoča izpolnjevanje mednarodnih podnebnih obveznosti. Slovenija podpira oblikovanje robustnega upravljanja z energetsko unijo, ki bo racionaliziralo in integriralo obstoječe postopke načrtovanja, poročanja in nadzora zavez na področju energije in podnebja. V pogajanjih si bo prizadevala za upoštevanje: – načel poštene porazdelitve bremen med državami članicami v skladu z zmožnostmi in sposobnostmi ter s posebnostmi držav članic na tem področju; – jasno določene vloge in odgovornosti posameznih držav članic in Evropske komisije; – suverene pravice držav članic do izbire nacionalne energetske mešanice; – čim manjšega administrativnega bremena v skladu s cilji "boljše zakonodaje". Energetska učinkovitost Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti bo določil cilj, ki ga je treba na področju energetske učinkovitosti doseči v letu 2030, in ukrepe, ki jih bodo države članice izvajale v ta namen. Predlog o pregledu Direktive o energetski učinkovitosti stavb (2010/31/EU) pa uvaja dodatne ukrepe oziroma izboljšuje obstoječe mehanizme za pospešitev stroškovno učinkovite prenove obstoječih stavb po letu 2020. Slovenija pozdravlja oba predloga, ki sta dobra osnova za nadaljnjo poglobljeno razpravo, in podpira sprejetje zakonodajnih aktov, ki bosta od držav članic zahtevala, da dosežejo izboljšanje energetske učinkovitosti in energetske učinkovitosti stavb. Pri tem se bo zavzemala za ambiciozno politiko EU na tem področju. Obnovljivi viri energije Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov prenavlja sistem spodbujanja rabe OVE po letu 2020, in sicer tako, da se več ne predpisujejo obvezni nacionalni cilji v obliki priloge direktive, pač pa si bodo nacionalne cilje do 2030 zastavile države članice same, ob upoštevanju cilja EU vsaj 27 % OVE v bruto končni porabi energije do 2030 . Obenem predlog direktive uvaja novosti na področju nacionalnih podpornih shem za spodbujanje investicij, umeščanja elektrarn OVE v prostor in trajnostnih kriterijev za bioenergijo ter dodatne mehanizme za spodbujanje uporabe OVE v sektorju ogrevanja. Slovenija bo vztrajala, da se pri določanju nacionalnih deležev upoštevajo tudi okoljske omejitve in nacionalne posebnosti ter prispevek držav članic k drugim okoljskim politikam Unije, kot je zagotavljanje habitatov za ohranjanje biotske raznovrstnosti (Natura 2000). Notranji trg z električno energijo Pri Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev) si bo Slovenija prizadevala, da bodo morebitne nove pristojnosti Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) določene skladno z načelom subsidiarnosti ter jasno razmejene v razmerju do držav članic in nacionalnih regulativnih organov. Slovenija bo zagovarjala ustrezno kadrovsko in finančno okrepitev ACER glede na nove pristojnosti. Slovenija si bo tudi prizadevala, da se v pogajanjih ustrezno zaščiti slovenski interes in da se v primeru ACER ne ustanavljajo lokalne pisarne v drugih državah članicah. Predlog uredbe o notranjem trgu za električno energijo