Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec, stran 8818.

(1)S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju: OPN), ki ga je pod št. naloge 8020 izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. v Mariboru v oktobru 2017.

(2)OPN Mestne občine Slovenj Gradec vsebuje strateški in izvedbeni del.

(3)Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, Prostorskega reda Slovenije, razvojnih potreb Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju: MOSG) in varstvenih zahtev določa predvsem: – Izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, – Usmeritve za prostorski razvoj občine na področju razvoja poselitve, krajine, namenske rabe prostora, prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnove gospodarske javne infrastrukture.

(4)Izvedbeni del OPN določa predvsem: – območja (podrobnejše) namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

(5)OPN velja na celotnem območju občine.

(6)OPN je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v nadaljevanju: OPPN) ali drugimi državnimi ali regionalnimi prostorskimi izvedbenimi načrti. 2. člen (vsebina in oblika OPN Mestne občine Slovenj Gradec)

(1)OPN vsebuje tekstualni in grafični del in je izdelan v digitalni in analogni obliki.

(2)Tekstualni del OPN je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela in vsebuje: – Uvodne določbe, – Strateški del, – Izvedbeni del, – Končne določbe.

(3)Grafični del OPN je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela in vsebuje:

1. Grafični prikaz strateškega dela (M 1:50.000): – karta 1: Zasnova prostorskega razvoja občine, – karta 2a: Prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture – Zasnova prometnega omrežja, – karta 2b: Prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture – Zasnova elektronskih komunikacij, energetike, komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja, – karta 3: Prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji sanacije razpršene gradnje in okvirnih območij razpršene poselitve, – karta 4: Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo, – karta 5: Prikaz usmeritev za razvoj krajine, – karta 6: Prikaz usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč.
2. Grafični prikaz izvedbenega dela: – karta 1: Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50:000), – karta 2: Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50:000), – karta 3, listi 1–41: Območja enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5:000), – karta 4, listi 1–41: Območja enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5:000), – karta 5, listi 1–41: Območja enot urejanja prostora, varovanj, omejitev in regulacij (M 1:5:000).

(4)Obvezne priloge OPN vsebujejo: – Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov, – Prikaz stanja prostora v Mestni občini Slovenj Gradec, – Strokovne podlage za ureditvena območja naselij ter druga območja za poselitev izven urbanistične zasnove za Slovenj Gradec, – Strokovne podlage za poselitev v Občini Slovenj Gradec – naselja znotraj urbanistične zasnove in ostala pomembnejša naselja v odprtem prostoru občine, – Strokovne podlage za poselitev v Občini Slovenj Gradec – mesto Slovenj Gradec, – Strokovne podlage za poselitev za območje Mestne občine Slovenj Gradec – odprti prostor, – Urbanistični načrt za mesto Slovenj Gradec, – Prva in druga mnenja nosilcev urejanja prostora, – Obrazložitev in utemeljitev OPN, – Obrazložitev načrtovanih prostorskih ureditev, – Povzetek za javnost, – Prilogo 1 – Nezahtevni in enostavni objekti v MOSG, – Prilogo 2 – EUP na območjih varovanj in omejitev.

1. člen (razlaga kratic) V tem odloku so uporabljene kratice za naslednje pogosteje uporabljane pojme: – BTP: bruto tlorisna (etažna) površina stavbe – DRP: dejanska raba prostora – EUP: enota urejanja prostora – FI: faktor izrabe gradbene parcele – FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele – FZP: faktor zelenih površin – GERK: grafična enota rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev – GJI: gospodarska javna infrastruktura – LEK: lokalni energetski koncept – MKGP: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, – MOP: Ministrstvo za okolje in prostor – NRP: namenska raba prostora – NUP: nosilec urejanja prostora – oNRP: osnovna namenska raba prostora – OPN: občinski prostorski načrt – OPPN: občinski podrobni prostorski načrt – OPPNp: predvideni občinski podrobni prostorski načrt – OPPNs: sprejeti občinski podrobni prostorski načrt – OVE: obnovljivi viri energije – PIP: prostorski izvedbeni pogoji – pNRP: podrobnejša namenska raba prostora – RPE: register prostorskih enot – UN: urbanistični načrt – UNP: utekočinjeni naftni plin – URE: učinkovita raba energije – ZKP: zemljiško katastrski prikaz
2. člen (razlaga izrazov)

(1)V tem odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: – Atika je poudarjeni zaključek ravne strehe na robu stavbe (venec); – Atrijska hiša je enostanovanjska stavba z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem). Vsi bivalni in spalni prostori so orientirani v vrtno dvorišče, ki je na vseh štirih straneh omejeno z zidovi lastne in/ali sosednje hiše oziroma z visoko ograjo, ki onemogoča pogled v vrtno dvorišče. – Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtona tipologija objektov, avtohtona oblika poselitve ...); – Bruto tlorisna površina stavbe (v nadaljevanju BTP) v tem odloku je vsota bruto tlorisnih površin vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine nepokritih balkonov in odprtih teras. – Celostno urejanje je urejanje prostora na območju, na katerem se z OPPN ali skladno s PIP, določenimi v tem odloku, načrtuje gradnja večjega števila objektov, ki so medsebojno povezani v pogledu funkcionalnosti, komunalnega opremljanja ali urbanističnega oblikovanja. – Čebelnjak je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel. – Degradirana razpršena poselitev na območju MOSG je pojav goste prepletenosti avtohtone gradnje in degradirane gradnje zadnjih desetletij (gl. "razpršena gradnja"), ki ne upošteva dosledno avtohtonih funkcij ter vzorcev urbanizma in oblikovanja. V grafičnem delu OPN je prikazana z oznako podrobnejše namenske rabe prostora Ao. – Dejanska raba prostora je takšna raba zemljišč, kot jo ima v GERK registrirano MKGP. – Domačija je območje kmetije, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stoji stanovanjska hiša nosilca kmetijske dejavnosti s kmetijskimi stavbami in njim pripadajoče funkcionalne površine, ki so med seboj povezane z dvoriščem, dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne presega 30 m. Tudi če stavbno zemljišče v OPN ni tako definirano, predstavljajo domačijo tista stavbna zemljišča v odprtem prostoru, na katere naslovu je registriran nosilec kmetijske dejavnosti. Če stavbno zemljišče kmetije še ni določeno, se le-tega opredeli tako, da se v poligon povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije, skupini predmetnih stavb pa je dodatno očrtan 5 m pas, oziroma se v poligon povežejo njihove gradbene parcele, če so določene. Prebivalci se lahko poleg osnovne kmetijske dejavnosti ukvarjajo tudi z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. – Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve praviloma enaki eno- ali dvostanovanjski hiši, ki sta konstrukcijsko ločeni, stojita neposredno druga ob drugi ter imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda. – Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja. – Enodružinska hiša je prostostoječa stavba z enim do dvema stanovanjema in enim vhodom. – Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje kot ga pojmuje Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, NPB1, 26/13 in NPB2). Enostavni objekti se razvrščajo na objekte za lastne potrebe, pomožne infrastrukturne objekte, pomožne obrambne objekte, pomožne kmetijsko gozdarske objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo. (glej Uredbo!) – Enota urejanja prostora (EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora in se določi na podlagi analize značilnosti prostora ob upoštevanju režimov iz pravnih aktov ter strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev. – Etaža je del stavbe med dvema stropnima konstrukcijama, pri čemer se kot etaža poleg pritličja (P) in nadstropja (N) štejejo tudi klet (K) in mansarda (M). – Etažnost objekta predstavlja število etaž nad in pod terenom, vključena pa je tudi morebitna terasa (T). – Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta nad terenom in celotno površino gradbene parcele. – Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med vsoto površin tlorisnih projekcij zunanjih dimenzij vseh stavb nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd. – Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med vsoto zelenih površin ter celotno površino gradbene parcele. – Frčada je arhitekturno funkcionalen element na poševni strehi, ki omogoča osvetljevanje ali ventilacijo podstrešnih prostorov skozi vertikalne odprtine. – Gabarit je referenčna, zunanja (horizontalna ali vertikalna) mera objekta (prostorska masa stavbe), s katero se primerjajo drugi, enake namembnosti ali v bližini stoječi (na sosedskih parcelah) ali projektirani objekti. – Gospodarska javna infrastruktura so objekti in omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega ali lokalnega pomena. – Gostinski vrt je prostor na zasebni ali javni površini, namenjen gostinski dejavnosti izven gostinskega objekta, lociran praviloma v neposredni bližini. – Gradbena linija je plansko določena črta, katere se mora predvideni objekt dotikati z izvedeno fasado. – Gradbena meja je plansko določena črta, katere zgrajeni objekt ne sme preseči, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjen v notranjost parcele. – Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. – Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. – Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. – Grajena struktura so objekti, opredeljeni z velikostjo, obliko in funkcijo v prostoru. – Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in dostopni vsem pod enakimi pogoji. – Izkoriščeno podstrešje: glej »mansarda«!; – Kapna višina je namišljeno presečišče fasadne linije z zgornjo površino strešine ali zgornji zunanji rob obdelane atike. – Kmečki turizem predstavlja dopolnilno dejavnost na kmetiji, ko kmetijsko gospodarstvo ponuja gostom praviloma lastno hrano in pijačo, po možnostih tudi začasno nastanitev. – Kmetijska stavba je nestanovanjska stavba na domačiji. – Kolenčni zid je vertikalna razdalja med zgornjim robom kapne konstrukcije (npr. zgornja kota kapne lege) in zgornjo koto horizontalne nosilne konstrukcije nad nižje ležečo etažo (npr. zgornja kota armiranobetonske plošče nad najvišjim nadstropjem) prostora pod strmo streho. – Komunalno opremo predstavljajo (

1. a)objekti in omrežja komunalne infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja, (
2. b)objekti in omrežja komunalne infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb na območjih, kjer je priključitev obvezna; (
3. c)objekti grajenega javnega dobra (javne ceste in parkirišča, parki ...). (MKK) – Kukrle: gl. »frčada« – Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki so vpisana v register Ministrstva za kulturo kot nepremična kulturna dediščina. – Kulturni spomenik je v skladu z državnimi ali občinskimi predpisi s področja varstva kulturne dediščine varovana kulturna dediščina. – Legalizacija je postopek za pridobitev gradbenega ali upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo pod pogojem, da se ta uskladi z določili tega odloka. – Legalno zgrajeni objekt je zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim dovoljenjem ali zgrajen do vključno leta 1967. – Mansarda (M) je del stavbe, ki se nahaja nad zadnjim nadstropjem (N) pod poševno, praviloma dvokapno streho. – Mansardna streha je streha z lomljeno strešino, pri kateri je spodaj ležeča poševna ploskev bolj strma od zgoraj ležeče. – Mestotvorno oblikovanje je takšno oblikovanje objektov in drugih ureditev, ki vzpostavlja, usklajeno nadaljuje ali poudarja urbano oblikovanje določenega območja (npr. obuličnega prostora). – Mestotvorne dejavnosti so tiste funkcije v prostoru, ki podpirajo urbane oblike življenja – poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura ipd). – Nadstropje (N) je del stavbe med dvema praviloma ravnima stropoma, ki leži med pritličjem (P) in mansardo (M) ali podstrešjem (P). – Namenska raba prostora je s prostorskimi akti določena raba zemljišč in objektov na območju celotne občine. Ločimo osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora. – Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in območje površin, predvidenih za širitev naselja. – Nelegalna gradnja predstavlja objekt ali dela na objektu, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, dela pa se izvajajo ali so že izvedena brez oziroma v nasprotju z veljavnim gradbenim dovoljenjem. – Nosilci urejanja prostora so ministrstva, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo v postopku priprave prostorskih aktov. – Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeno inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in materialov skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. – Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja in materialov. – Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda. – Odprte bivalne površine so zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). – Odprti prostor je območje poselitve izven naselij. – Opazovalnica je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica). – Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in praviloma zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjen je lahko eni ali različnim starostnim skupinam kot samostojna ureditev ali načrtovan v sklopu parka. – Podstrešje je nebivalni del stavbe, katere prostor se nahaja nad zadnjim nadstropjem (N) ali mansardo (M) in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho. – »Praviloma« pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi omejitev ali drugih utemeljenih razlogov ni možno, je treba odmik od določil tega odloka utemeljiti s strokovno obrazložitvijo v vodilni mapi projekta za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. – Primarna raba vsebuje kmetijska zemljišča in gozdna zemljišča. – Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 5 m ob vodah 2. reda, 40 m ob vodah 1. reda in v širini 15 m ob vodah v naselju. – Pritličje (P) je etaža nad kletjo ali neposredno nad zemeljsko površino ali največ pol etaže nad njo. – Visoko pritličje (VP) je etaža nad kletjo, ki leži manj kot 50 % nad zemeljskim površjem; – Prostorski izvedbeni pogoji so s tem prostorskim aktom določena merila in pogoji za umeščanje posegov v prostor, skladno s katerimi se pripravljajo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. – Raščen teren je zemljišče, v katerega človek (še) ni posegel in ohranja neposreden stik z geološko podlago (pod vkopom ali nasutjem); – Razpršena gradnja na območju MOSG ni samostojen pojav v prostoru z nestrnjeno, redko razmestitvijo objektov, kot definirano v SPRS, temveč gosta prepletenost avtohtone gradnje in degradirane razpršene poselitve zadnjih desetletij, ki jo je v primeru neracionalne izrabe prostora in nezadostne komunalne opremljenosti potrebno sanirati (glej »degradirana razpršena poselitev«). – Razpršena poselitev je poselitev z nizko gostoto, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja. V grafičnem delu OPN je prikazana kot podrobnejša namenska raba prostora z oznako Aa. Opredeljuje jo veliko število v prostoru razpršenih malih naselij. V odprtem prostoru so kot del avtohtone poselitve prepoznana predvsem razložena naselja. – Registrirana kulturna dediščina je kulturna dediščina, ki je vpisana v register kulturne dediščine (posamezna enota ima enotno številko dediščine – EŠD). – Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. – Sleme predstavlja zgornji stik površin strešin in je praviloma najvišja točka (linija) objekta. Presegajo ga lahko dimniki in zaključki vodov hišne tehnike. – Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov. – Spomenik je z občinskimi ali državnimi predpisi varovana naravna ali kulturna dediščina. – Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico. – Sprememba rabe je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo, navadno podobno rabo, ne da bi se spremenila njegova velikost ali zunanji videz in se ne povečajo vplivi objekta na okolico. – Stanovanjska stavba za posebne družbene skupine je objekt, namenjen začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje. (glej klasifikacijo objektov) – Stanovanjsko-poslovna hiša je objekt z enim ali dvema stanovanjema, ki v gabaritih ne izstopa iz okolice, vsebuje pa manj kot 50 % bruto tlorisnih površin namenjenih dopolnilnim poslovnim dejavnostim. – Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je z OPN namenjena za graditev objektov. – Strokovna podlaga je urbanistična, krajinska, arhitekturna, gradbeno-tehnična ali druga strokovna preveritev, ki jo pripravi pooblaščeni inženir ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov ali ureditev v prostoru. Za strokovno podlago, ki bo predstavljala sestavni del nulte mape, se pridobi smernice nosilcev urejanja prostora. Strokovna podlaga se pripravi tudi za sanacijo degradiranih prostorov ali pripravo OPPN, kadar je ta predpisan. V tem primeru se smernice nosilcev urejanja prostora pridobivajo na osnutek akta. – Trajnostni turizem je podporna oblika vzdržnega prostorskega razvoja na način odgovornega potovanja ob pripravi takšnih turističnih programov, ki pomagajo turistom, poslu in destinacijam varovati okolje, ščititi kulturno in naravno dediščino in promovirati razvoj lokalnega gospodarstva. – Varovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje. – Varovalni koridor vodov in naprav GJI obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca infrastrukture, kateri je koridor namenjen, v skladu s predpisi. – Varovalni pas GJI obsega prostor obstoječe infrastrukture, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca. – Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok, vila blok, stolpič in podobni stanovanjski objekti). – Višina slemena je razdalja med nivojem terena pred vhodom v stavbo in koto slemena. – Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh praviloma podobnih zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov. – Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost pridelovanja vrtnin in gojenja okrasnih rastlin za lastne potrebe, ki se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah. – Vzdržen prostorski razvoj pomeni takšno rabo prostora in prostorskih ureditev, da ob ohranjanju narave in varovanju okolja, trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja potencialov za prihodnje generacije. – Zelene površine so parki, zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine ter ureditve za potrebe prebivalcev.

(2)Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v predhodnem odstavku, imajo enak pomen, kot ga na dan sprejema tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.

(3)Uporabljeni izrazi, ki označujejo posameznike in so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske oblike. II. STRATEŠKI DEL

1. člen Strateški del OPN za celotno območje občine določa: – izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, – zasnovo prostorskega razvoja občine, – zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, – okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, – okvirna območja razpršene poselitve, – usmeritve za razvoj poselitve, celovito prenovo, – usmeritve za razvoj v krajini, – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja MOSG
3. člen Temeljno izhodišče integralnega družbenega razvoja občine predstavlja trajnostni razvoj. Ta zajema tako uravnotežen prostorski kot okoljsko upravičen in smotrn gospodarski razvoj, ki mora ohranjati sedanje vire tudi za prihodnje generacije.
4. člen (izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1)Mestna občina Slovenj Gradec leži v gravitacijskem območju regionalnega središča nacionalnega pomena (somestje Slovenj Gradec – Ravne na Koroškem – Dravograd). Skozi občino poteka ena glavnih državnih prometnih smeri v obliki tretje razvojne osi, mimo občine pa je zasnovana mejna obodna prometna povezava. Cestna povezava je čezmejnega pomena, planirana daljinska železniška povezava pa nacionalnega pomena. Skozi občino potekata tudi koridorja državnega energetskega sistema – 220 kV daljnovod in mednarodna plinovodna povezava. Po zasnovi območij ravnanja z odpadki prvega reda leži občina v območju Savinjska.

(2)Osrednje območje občine je opredeljeno kot kulturna krajina, kjer razvoj temelji na kmetijski in krajinski raznolikosti ter lokalnih virih, ki na vzhodu in zahodu prehaja v naravno krajino, kjer si prizadevamo za trajno ohranitev kakovosti. Občina leži v makroregiji predalpska krajina, zaznamujejo jo hribovska in gorska območja. Prepoznana je kot območje z naravnimi in kulturnimi kakovostmi na nacionalni ravni. Za del občine je značilna biotska raznovrstnost, večji del občine leži v območju pričakovanih naravnih vrednot, velik del občine pa leži tako v ekološko pomembnem območju kot območju Nature 2000.

(3)Na območju občine je mnogo evidentiranih kulturnih znamenitosti ter zavarovanih kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Občinsko središče mesto Slovenj Gradec je naselje z urbano naselbinsko dediščino. Zaradi urbane in ruralne naselbinske dediščine predstavljajo občinsko središče in bližnja naselja prednostna območja prenove.

(4)Na območju občine so prisotne določene prostorske omejitve za razvoj – na občinsko površje vpliva erozija srednje intenzitete s posameznimi žarišči zemeljskih plazov in obstoječimi erozijskimi žarišči, občina pa ima poplavna območja. Na območju občine so evidentirana tudi vodovarstvena območja.

(5)Med demografsko ogrožena območja s šibko demografsko strukturo spadajo naselja Graška gora, Stari trg, Šmartno in Vodriž, med demografsko ogrožena obmejna območja je uvrščeno naselje Vrhe, med gorsko višinska območja pa sta uvrščeni naselji Golavabuka in Graška gora.

(6)Ohranja se vitalnost podeželja, z razvojem njegovih specifičnih potencialov pa tudi kvaliteta, prepoznavnost in doživljajska privlačnost naravne in kulturne krajine ter celotnega odprtega prostora. Spodbuja se ohranjanje in kvalitetno upravljanje v območjih s prepoznavnimi naravnimi in kulturnimi kakovostmi v povezavi z gospodarskimi možnostmi, ki jih te posebnosti omogočajo.

(7)Občinske razvojne potrebe se ustrezno integrira v zasnovo prostorskega razvoja občine, v odločitve o namenski rabi prostora in tudi v druge vidike in pogoje načrtovanja. Izpostaviti je potrebno predvsem: – prepoznavnost občine in povečevanje njene vloge v širšem prostoru, – potrebe po dodatnih razvojnih površinah za razvoj družbenih, oskrbnih in gospodarskih dejavnosti, – ohranjanje poselitve v naseljih in v odprtem prostoru, – ohranjanje kulturne krajine, – izboljšavo gospodarske javne infrastrukture (prometnega sistema z izgradnjo obvoznic, rekonstrukcijami prometnic in križišč, dogradnjo pločnikov ter kolesarskih površin; dokončanje kanalizacijskega sistema v občinskem središču, izgradnja malih kanalizacijskih sistemov v razpršeni poselitvi).

(8)Občina svojo zgodovinsko, kulturno in gospodarsko povezanost z okolico uresničuje v kulturnem in gospodarskem smislu s sosednjimi občinami in v okviru celotne koroške regije. 8. člen (cilji skladnega prostorskega razvoja občine)

(1)Uravnotežena namenska raba prostora, funkcionalno omrežje naselij z optimalno poseljenostjo ter odgovarjajoča gospodarska infrastruktura so osnovni cilji prostorskega razvoja. K njim sodijo tudi varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami (prostorski vidiki varovanja okolja). Trajnostni prostorski razvoj je dosegljiv skozi usklajena prostorska razmerja in zagotovitev kakovostnih bivalnih in delovnih pogojev. Glede uresničevanja ciljev se tem lahko določijo prioritete.

(2)Za doseganje skladnega prostorskega razvoja občine je potrebno: – zagotavljanje večje gospodarske konkurenčnosti občine v širšem prostoru, – izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj različnih dejavnosti, – podpiranje kvalitetnega razvoja in ustvarjanje privlačnih naselij, – razmeščanje dejavnosti v naseljih z upoštevanjem lokacijskih možnosti in omejitev, – zagotavljanje zadostnih količin različnih stanovanj v urbanih naseljih, – zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje, prenovo in oživljanje naselij, z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo ter dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, – varovanje ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)Ohranjanje poselitve v občini je pogojeno z zagotavljanjem zazidljivih zemljišč v naseljih, razporejenih po celotnem ozemlju občine. Občinsko središče raste predvsem navznoter z zgoščevanjem grajene strukture ter sanacijami degradiranih površin. Razvoj gospodarskih dejavnosti je predviden na obstoječih, temu namenjenih površinah in v razširjeni industrijski coni, razvoj mirnih storitvenih dejavnosti pa je dovoljen tudi v stanovanjskih objektih v odprtem prostoru. Razvoj kmetijstva se podpira izven naselij v odprtem prostoru z varovanjem kmetijskih zemljišč, podporo dodatnim dejavnostim na kmetijah ter ureditvijo občinskega centra intenzivnega kmetijstva, ki bo vzorčni primer za manjše tovrstne posege v odprtem prostoru. Rast turizma je podpirana v vseh oblikah trajnostnega razvoja po celotnem območju občine tako v korporativni kot zasebni iniciativi. 2. Zasnova prostorskega razvoja MOSG 9. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Prednostna območja za razvoj poselitve v širšem prostoru občine so občinsko središče mesto Slovenj Gradec, ki je opremljeno s funkcijami regionalnega ranga, lokalna središča Šmartno pri Slovenj Gradcu, Podgorje, Pameče in Troblje, opremljena z izobraževalnimi, upravnimi, oskrbnimi in storitvenimi funkcijami ter oskrbna središča Sele - Vrhe, Vodriž - Šmiklavž, Zg. Razbor, Tomaška vas in Turiška vas. Ostala naselja izven omenjenih središč nimajo pomembnejše vloge.

(2)Stanovanjska gradnja se prednostno usmerja v urbana naselja in vasi. V občinskem središču je predvidena organizirana gradnja individualnih in večstanovanjskih objektov. Površine za stanovanjsko gradnjo nizke gostote se zagotavljajo v drugih naseljih.

(3)Prednostno območje za razvoj gospodarskih dejavnosti leži v razširjeni gospodarski coni Slovenj Gradec na severnem kraku mesta, ki je navezana na obstoječa gospodarska območja v zahodnem delu mesta. V njej so predvidene dejavnosti, ki so prostorsko zahtevne ali imajo večje vplive na okolje (proizvodnja, gradbena in trgovska dejavnost, prevozništvo ...).

(4)Prednostno območje za razvoj poslovnih dejavnosti je locirano v zahodnem delu mesta Slovenj Gradec na območju stare gospodarske cone, ki se jo preusmerja v poslovno storitveno cono z dejavnostmi, ki imajo zanemarljive vplive na okolje.

(5)Turistična dejavnost se v duhu trajnostnega turizma in predvsem v povezavi s kulturo, kmetijstvom ter športom in rekreacijo razvija na celotnem območju občine. Koncentracija kulturnih dejavnosti leži v mestu Slovenj Gradec. Trajnostno turistični doživljajski park se pripravlja južno od Dobrave. Športno rekreacijski turizem ima zgostitev na Kopah, adrenalinski športi se razvijajo na letališču Slovenj Gradec. Kmečki turizem v povezavi s športom in rekreacijo se podpira na območju celotne občine.

(6)Zaradi ohranjanja poselitve na podeželju se na območju razpršene poselitve dovoljuje tudi vnos poslovnih oziroma kmetijskih dopolnilnih dejavnosti, kadar podpirajo sliko podeželja in nimajo negativnih vplivov na okolje (veduta, zemlja, voda, zrak, hrup ...). 10. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Pogoji za udejanjanje enakomernega razvoja poselitve v občini so vzpostavljeni z določitvijo sistema poselitve, medsebojnih razmerij med naselji, določitvijo okvirnih območij naselij ter njihovih podrobnejših namenskih rab, dopustnih dejavnosti v naseljih in opredelitvijo vlog naselij v sistemu.

(2)V občinskem prostoru ima najpomembnejšo vlogo občinsko središče – mesto Slovenj Gradec. Glede na policentričen urbani sistem na državni ravni je mesto uvrščeno v »somestje Slovenj Gradec – Ravne na Koroškem – Dravograd«, ki se naj razvijajo kot središča nacionalnega pomena regionalnih območij. Regionalno središče vsebuje dejavnosti osnovnega, srednjega in visokega izobraževanja, lokalne uprave, zdravstva, sodstva, kulture, športa, osnovne in specialne oskrbe, deluje kot gospodarsko in zaposlitveno središče občine in regije.

(3)Kot lokalna središča so prepoznana naselja Šmartno pri Slovenj Gradcu, Podgorje in Pameče-Troblje. Vsa vsebujejo institucije osnovnega izobraževanja (osnovna šola), lokalne uprave (krajevni urad), kulture (kulturni dom, kulturno društvo), športa in osnovne oskrbe.

(4)Naselja (Sele-)Vrhe, Šmiklavž, Vodriž, Turiško vas in Tomaško vas se razvija kot oskrbna središča z dejavnostmi kulture, športa, osnovne oskrbe … Zaradi pomena pri ohranjanju razpršene poselitve v to skupino štejemo tudi naselje Zgornji Razbor.

(5)Poleg omenjenih središč imajo bivalno vlogo tudi ostala naselja v občini, katerim pa je to pretežna dejavnost. Druge vloge v sistemu poselitve ta naselja nimajo, dopustne pa so praviloma še kmetijske, dopolnilne kmetijske in drobne storitvene dejavnosti. Ta naselja so Gmajna, Jerank, Brezova vas, Krnice, Legen, Podgmajna, Urban in Žabja vas. Brda, Dobravsko vas, Pameče – sever ter Podgorje – Zgornja vas in Podgorje – Spodnja vas. 11. člen (urbana središča)

(1)Slovenj Gradec je v MOSG najpomembnejše naselje. Razvoj poselitve v občini v vseh oblikah sloni predvsem na funkcijah in dejavnostih v občinskem središču, zato je za to naselje pripravljen urbanistični načrt.

(2)Zaradi njihove vloge, velikosti, urbane zasnove, urbanih vsebin in razvojnega potenciala so vsa podeželska naselja v občini lokalna središča: naselja Šmartno pri Slovenj Gradcu, Podgorje in Pameče - Troblje. 12. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Prometna navezava občine na sosednje občine poteka v smeri od občinskega središča proti jugu (Velenje), severu (Dravograd) in zahodu (Ravne na Koroškem), tvorita pa jo glavna cesta Dravograd–Slovenj Gradec–Velenje–Arja vas (G1-4), ki prečka občino v smeri sever–jug, nanjo se z zahoda priključi regionalna cesta Ravne na Koroškem–Kotlje–Slovenj Gradec (R2-227). Vzporedno z glavno cesto vodi proti Velenju tudi regionalna cesta Slovenj Gradec–Mislinjska dobrava–Šmiklavž–Graška gora (R3-696), od občinskega središča na Kope pa turistična cesta Slovenj Gradec–Pungart (RT-932).

(2)Hrbtenico povezovanja znotraj občine predstavlja glavna cesta Dravograd–Slovenj Gradec–Velenje–Arja vas ter regionalna cesta Slovenj Gradec–Mislinjska dobrava–Šmiklavž–Graška gora. Ob njiju ali v neposredni bližini je skoncentrirana večina poselitve. Poselitev v obliki manjših obcestnih naselij leži predvsem ob lokalnih cestah, med njimi pa kot povezave služijo javne poti. V naseljih, kjer je poselitveni vzorec razpršen, se posamezna zemljišča priključujejo direktno na lokalne ceste ali javne poti.

(3)Preko območja občine je predviden potek daljinske železniške povezave mednarodnega pomena z daljinskimi železniškimi povezavami nacionalnega pomena od Celja proti Dravogradu. Preko območja MOSG je predviden tudi potek trase 3. razvojne osi in južne obvoznice.

(4)Na območju celotne občine se ustvarja kolesarska hrbtenica, ki bo povezala vsa večja naselja v občini in obenem navezala lokalno na državno kolesarsko omrežje. 13. člen (območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora)

(1)V prostoru občine je več naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena. V dolini potoka Jenina je naravovarstveno območje Jenina – rastišče sibirske perunike.

(2)Velik del občine v višje ležečem svetu je določen kot ekološko pomembno območje, Pohorje na vzhodnem robu občine, Ježevec, Vrhe in Pikrnica – Selčnica zahodno od mesta Slovenj Gradec, Uršlja gora – Razbor na zahodnem in Velenjsko – Konjiško hribovje na južnem delu občine. Vsi posegi v prostor na predmetnem območju morajo biti usklajeni z Uredbo o ekološko pomembnih območjih.

(3)Ozemlje občine je predvsem na grebenih Pohorja in Mislinjskih planin zavarovano kot območje Natura 2000. Po direktivi SPA (ptičji) sta to območji Pohorje in Grintovci, po direktivi SCI (o habitatih) pa Huda luknja, Jenina, Razbor, Ježevec, Vrhe, Pikrnica – Selenica ter Barbarski potok s pritoki. Vsi posegi, ki se vršijo na tem območju, se morajo izvajati v skladu z varstvenimi cilji Uredbe o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000.

(4)V registru kulturne dediščine so na območju občine evidentirani posamezni premični in nepremični predmeti, zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Varovanje kulturne dediščine pomeni njeno ohranjanje ali izboljšanje stanja ter urejanje dostopa. Možni načini poseganja v spomenike ali v prostor, ki je del njihovega vplivnega območja, so določeni v Odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Slovenj Gradec.

(5)Vzdrževana in primerno predstavljena naravna in kulturna dediščina pomeni primerjalno prednost za razvoj turizma, šolskih in prostočasnih dejavnosti.

1. člen (površinske vode) Vodna mreža na območju občine je gosta. Glavna vodonosnika sta Mislinja in Suhodolnica, ki tečeta preko občine od juga proti severu, pritoki pa s Pohorja in vzhodnih Karavank. Vodni pretok močno niha, doline obeh rek pa so v nevarnosti katastrofalnih poplav. To območje je obenem središče poselitve in intenzivnega kmetijstva. Pri posegih v vodotoke in njihova poplavna območja je potrebno dosledno spoštovati Zakon o vodah, študijo poplavne varnosti in študijo Strokovne osnove za razvoj vodnih virov na porečju reke Mislinje.
2. člen (območja mineralnih surovin) Na območju občine sta dva večja kamnoloma, za katera se predvideva njuna združitev. Pri eksploataciji mineralnih surovin je treba dosledno upoštevati določila veljavnih zakonov.
3. člen (upravljanje z odpadki)

(1)Na območju MOSG deluje Koroški center za ravnanje z odpadki (KOCEROD). Pri odlaganju odpadkov je treba dosledno upoštevati določila veljavnih zakonov in Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Slovenj Gradec.

(2)Pri vseh stavbah v naselju je treba predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo biti nameščene na vizualno neizpostavljenih mestih. Na določenih lokacijah se morajo namestiti kesoni za zbiranje večjih odpadkov. Odvoz opravlja registrirana koncesionirana organizacija. 3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena 17. člen (prometna infrastruktura)

(1)Osrednje vodilo pri načrtovanju prometne infrastrukture je usmeritev v trajnostno mobilnost, za kar je potrebno: – obstoječi pristop, kjer je voznik avtomobila najpomembnejši prometni udeleženec, spremeniti tako, da je najpomembnejši udeleženec v prometu pešec, sledi mu kolesar, nato uporabnik javnega prometa, voznik avtomobila pa je zadnja, najmanj pomembna prioriteta, – v občini uveljaviti načelo 8–80, kar pomeni, da je fizična ureditev vseh prometnih površin dostopna in prijazna do pešcev vseh generacij (od osem letnikov do 80-letnikov), – doseči višjo stopnjo prometne varnosti, – na vseh cestah v vseh naseljih vzpostaviti cone omejene hitrosti (cone 30), razen na obvoznicah, glavnih in regionalnih cestah, kjer so hitrosti lahko tudi višje, – optimirati prometno infrastrukturo, na način, ki bo povečal prijaznost infrastrukture do pešcev in kolesarjev, – izvesti fizične ukrepe umirjanja motornega prometa, – pri prometnem planiranju in projektiranju upoštevati vse prostorske in urbanistične zahteve in ne le prometnih.

(2)Za območje mesta je dodatno potrebno: – reducirati dominantno vlogo avtomobilov na kratkih razdaljah in zagotoviti mobilnost in dostopnost za vse vrste prometa s poudarkom na pešačenju in kolesarjenju ter – na vseh javnih cestah v stanovanjskih soseskah, ki nimajo tranzitne vloge, vzpostaviti cone umirjenega prometa, kjer je hitrost vseh vozil omejena na 10 km/h, – zagotoviti manj hrupa, izpušnih plinov in porabe prostora zaradi prometa.

(3)Trajnostna mobilnost v ostalih naseljih in odprtem prostoru je delno drugačna kot v mestu in pomeni: – zagotavljati dostopnost do osnovnih življenjskih potrebščin in uslug ter – zagotoviti mobilnost in dostopnost za vse vrste prometa.

(4)Prometno infrastrukturo sestavljajo državne in občinske ceste – glavna cesta, regionalni cesti, lokalne ceste, zbirne mestne ali zbirne krajevne ceste, mestne ali krajevne ceste, javne poti v mestu, javne poti v naseljih in med naselji ter nekategorizirane ceste, kolesarske poti in povezave, površine za mirujoči promet ter javni potniški promet. Zaradi razgibanega terena in relativno goste poseljenosti predvsem ravninskega dela občine je prometna infrastruktura zgoščena v dolinah Mislinje in Suhodolnice.

(5)Glavna cesta G1-4 kot najpomembnejša prometnica v občini je z izjemo posameznih odsekov in v primerjavi z občinskimi cestami v relativno dobrem stanju. Med najpomembnejše prometnice sodita še regionalni cesti R1-227 in R3-696 ter turistična cesta TR932, za katere pa se predvideva obnova. Občinske ceste (lokalne ceste in javne poti) tvorijo precej razvejano prometno omrežje občine, vendar prometnice ne zagotavljajo prometne varnosti na vseh odsekih, zato so potrebne in predvidene njihove rekonstrukcije (razširitve) ali obnove.

(6)Planira se dokončanje zahodne obvoznice mesta Slovenj Gradec od Ozar do obstoječega krožišča z regionalno cesto R1-

1. Južna obvoznica s priključevanjem na vozlišče hitre ceste (
2. razvojne osi) se zgradi od Podgorske ceste do križišča z glavno cesto v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Predvideva se podaljšanje Celjske ceste do zahodne obvoznice. Celjska cesta od Iršičeve ulice do Glavnega trga se preuredi v bulvarsko mestno cesto. Na omenjeni cesti se izgradijo krožišča na križiščih z Iršičevo ulico in z Ronkovo ulico. Na odseku 6924 regionalne ceste RT-932 približno med km 3,615 ter km 4,200 se predvideva prestavitev ceste pri kmetiji Rotovnik.

(7)Na območju občine so javna parkirišča v večjem obsegu locirana predvsem v mestu Slovenj Gradec. Tu se predvideva gradnja garažne hiše. Ob objektih različnih dejavnosti je potrebno urediti parkirna mesta glede na vrsto in obseg teh dejavnosti. V lokalnih središčih je potrebno zagotoviti več parkirišč za posebne dogodke (redne in izredne prireditve).

(8)Na območju občine je urejenih več kolesarskih in rekreacijskih poti. Vzpostavi se omrežje kolesarskih povezav s primarnimi in sekundarnimi potmi, ki so navezane tudi na državno kolesarsko omrežje. Omrežje kolesarskih povezav poteka med: – Slovenj Gradcem in Bukovsko vasjo po opuščeni trasi železnice, dokler se na tej trasi ne začno gradbena dela za ponovno vzpostavitev železniškega prometa, – Slovenj Gradcem in Pamečami preko Trobelj, – Slovenj Gradcem in Starim trgom, – Slovenj Gradcem in Šmiklavžem preko Podgorja, – Slovenj Gradcem in Mislinjsko dobravo po opuščeni trasi železnice, dokler se na tej trasi ne začno gradbena dela za ponovno vzpostavitev železniškega prometa, – Šmiklavžem in Mislinjsko Dobravo, – Slovenj Gradca do Mislinjske Dobrave po obstoječih lokalnih cestah in javnih poteh preko Trebuške vasi, Šmartna pri Slovenj Gradcu, Žabje vasi, Tomaške vasi in Turiške vasi, – Slovenj Gradcem in Praprotiščem preko Legna in Spol, – Slovenj Gradcem in Dobravske vasi preko Dobrave, – Slovenj Gradcem in prelazom Spodnji Dular v smeri proti Kotljam. Izhodišče večine zgoraj omenjenih kolesarskih povezav je v starem mestnem jedru Slovenj Gradca. V mestu potekajo kolesarske povezave (deloma ali v celoti) po Celjski (R1-227), Iršičevi (ZMC-377032), Podgorski (R1-227), Francetovi (ZMC-378021), Pohorski (ZMC-378011) in Legenski cesti (RT-932), Kopališki (MC-378232) in Ronkovi ulici (ZMC-278041), po Gozdni poti (ZMC-378041), Pod gradom (MC-378211) in po Starem trgu (ZMC-378051). Nove kolesarske in rekreacijske prometnice je treba organizirati v sozvočju z naravnimi danostmi in potrebami. Ločeno kolesarsko infrastrukturo se zgradi, kjer je to potrebno zaradi visokih prometnih obremenitev z motornimi vozili. Za pešce je potrebno v naseljih zgraditi pločnike oziroma urediti skupni prometni prostor. Kjer za to ni prostorskih pogojev oziroma je prometna obremenitev z motornimi vozili dovolj nizka, se pešcem in kolesarjem na voziščih podredi prometni režim.

(9)Na območju občine je predvidena ponovna vzpostavitev železniške povezave med Otiškim vrhom in Velenjem. Trasa lahko izven mesta Slovenj Gradec poteka po nekdanji trasi, trasa skozi mesto se določi v posebni študiji. Ob izgradnji železniške povezave se obstoječa pot za pešce in kolesarje prestavi.

(10)Javni potniški promet poteka po glavnih, regionalnih in lokalnih cestah. Gre za linije medkrajevnega in primestnega prometa, namenjene direktnemu povezovanju s sosednjimi občinami in regijo. Avtobusnih postajališč je kar 70, saj so tudi na precej razprostranjenih linijah šolskega prevoza otrok. Prostorska pokritost z omrežjem JPP (poteki linij, lokacije avtobusnih postajališč) je dobra. Večina prebivalstva v naseljih in pomembni cilji potovanj so v radiju 500-metrske dostopnosti do avtobusnih postajališč. Slabšo dostopnost imajo predvsem prebivalci razpršene poselitve na pobočjih hribovitih predelov. Z vidika prometne varnosti je dostop do postaje in postajališč JPP večinoma urejen. Avtobusna postaja Slovenj Gradec ima osrednjo vlogo v sistemu občinskega JPP, saj je edina avtobusna postaja v občini, je primerno opremljena, postavljena je v centru mesta, na robu starega mestnega jedra, premore največje število posameznih avtobusnih povezav, uporablja pa jo največ potnikov. Pri javnem avtobusnem potniškem prometu so potrebne izboljšave predvsem na segmentu časovne dostopnosti (interval voženj, hitrost prevoza), pa tudi na drugih determinantah kakovosti prevoza (geografska dostopnost in dosegljivost, udobnost, cene ...).

(11)Za notranji zračni promet se na državni ravni razvijajo javna letališča za notranji zračni promet, predvsem pa za športno letenje, šolanje pilotov in turistične dejavnosti letalskih prevozov. Pri tem se upoštevajo tudi potrebe služb nujne zdravniške pomoči. Osnovo tega omrežja sestavljajo javna letališča lokalnega pomena, med katere šteje tudi letališče Slovenj Gradec. Javna letališča za domači zračni promet so osnova za izvajanje dejavnosti splošnega letalstva. Republika Slovenija podpira razvoj sedanjih in prihodnjih javnih letališč za domači zračni promet, saj so lahko ob dobrem sodelovanju z okoliškim prebivalstvom in predvsem turističnimi organizacijami velika gospodarska razvojna možnost za posamezne regije.

(12)Iz Resolucije o nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva RS do leta 2020 izhaja, da je potrebno v neposrednem zaledju velikih slovenskih mest in v bližini velikih mest sosednjih držav omogočiti razvoj javnih letališč za mednarodni zračni promet nižje kategorije, če so za to zagotovljene prostorske možnosti. To prav gotovo velja za letališče Slovenj Gradec, saj se pri umeščanju teh letališč in letališke infrastrukture v prostor lahko upošteva lokacija obstoječega letališča. To ima možnosti zagotavljanja navezanosti na urbano središče z javnim potniškim prometom ter prostorske možnosti in omejitve, ki izhajajo iz značilnosti načrtovanega poselitvenega razvoja in zagotavljanja kakovostnega bivalnega okolja.

(13)Podrobnejše ukrepe s področja trajnostne mobilnosti definira izdelana celostna prometna strategija. 18. člen (elektronske komunikacije)

(1)Elektronsko komunikacijsko omrežje so prenosni sistemi, usmerjevalna ali komutacijska oprema in drugi viri, ki omogočajo prenos signalov po vodnikih, z radijskimi valovi, po optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, omrežji za radijsko in televizijsko radiodifuzijo ter omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih informacij. Ustrezno razvita telekomunikacijska infrastruktura spodbuja družbeni, kulturni in regionalni razvoj, zmanjšuje probleme razdalj, spodbuja oblikovanje novih storitev ter olajšuje dostop do informacij in storitev.

(2)Elektronsko komunikacijsko omrežje se prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optični kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost tako v vertikalnem smislu (država – regija – občine) kot tudi horizontalnem (sektorji, investitorji). Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja (državne TK hrbtenice) in lokalnih kabelskih sistemov.

(3)Prioritetno se spodbuja povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo uporabe vsakega izmed njih ter sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij. S tem se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij.

(4)Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve, trase telekomunikacijskih kablov pa se prednostno predvidi v obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjih. 19. člen (energetika)

(1)Energetska preskrba v občini bo tudi v prihodnje temeljila na različnih energentih oziroma virih, in sicer elektriki, plinu in bioplinu, biomasi, sončni energiji, nafti in drugih obnovljivih ter neobnovljivih virih. Različne energetske sisteme je treba obravnavati kot povezano celoto in v njej vlogo posameznih energentov oziroma virov ukrojiti ustrezno ekonomskim, okoljskim, prostorskim in socialnim okoliščinam.

(2)Cilji, povezani z energetsko preskrbo v občini, so: – učinkovita raba energije (URE) na vseh področjih, – varčevanje z energijo in zmanjšanje njene porabe, – povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (OVE) z namenom doseganja čim višje stopnje energetske samopreskrbe, – zmanjšanje obremenitev okolja, – spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije, – zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije.

(3)Na področju elektroenergetike je osnovno izhodišče zagotavljanje zadovoljive oskrbe z električno energijo in stabilnega stanja napetostnih razmer na celotnem območju občine. Potrebe po tej energiji naraščajo, vendar pa zahteve okoljevarstva in omejenost energetskih resursov terjajo zmanjšanje obsega tovrstne porabe.

(4)Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) je predvideno na osnovi ocene povečanja obremenitev (stanovanjske zazidave, gradnja poslovno obrtnih in industrijskih objektov ter povečanje električnih priključnih moči na obstoječih objektih) in na osnovi predvidevanj pojava slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Nove transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je treba izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.

(5)Pri načrtovanju je treba upoštevati potek obstoječih prenosnih daljnovodov in širine predpisanih elektroenergetskih koridorjev daljnovodov, ki za prostozračni distribucijski vod nazivne napetosti 20 kV znaša 10 m obojestransko od osi voda.

(6)Sistem prenosnega omrežja 110 kV se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov.

(7)Za obstoječe enosistemske daljnovode je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode. Za obstoječe 220 kV sisteme je predvidena nadgraditev v 400 kV sistem.

(8)V skladu s predpisi o pogojih in omejitvah gradenj, uporabi objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, je investitor in/ali lastnik nepremičnin dolžan skleniti pogodbo s sistemskim operaterjem o ustanovitvi služnosti.

(9)Javna razsvetljava na območju občine je predvidena v naseljih in na avtobusnih postajališčih ob pomembnejših križiščih. Tipi svetilk in drogov za javno razsvetljavo se določijo enotno. Svetilke se razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom (varčne ali diodne svetilke). Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda. Pri projektiranju in izvedbi je potrebno preprečevati svetlobno onesnaževanje: – Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. – Svetilke naj bodo neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, usmerjene pa morajo biti v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico. – Osvetljenost javnih površin se zmanjša tako, da se med 23:00 in 05:00 del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.

(10)Zgrajeno toplovodno omrežje mesta Slovenj Gradec se po potrebah širi za priključitev vseh novozgrajenih stavb, kjer je to fizično mogoče. Za toplarno se predvidi možnost preklopa na biomaso oziroma na drug obnovljivi vir. V primeru odločitve za biomaso se predvidi deponija ob sami toplarni, večja skladišča biomase pa na primerni oddaljenosti bližje ponudnikom biomase.

(11)Energetska oskrba mesta temelji delno tudi na plinu. Pri nadaljnjem širjenju distribucijskega omrežja zemeljskega plina in distribucijskega omrežja toplotne energije se izogiba njunemu podvajanju oziroma se razvoj obeh sistemov načrtuje usklajeno. Območja večstanovanjske strnjene gradnje je potrebno načeloma opremljati z daljinskim ogrevanjem, območja individualne stanovanjske gradnje pa načeloma z distribucijskim omrežjem zemeljskega plina. Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se poveča pretočno fleksibilnost, ter okrepi prenosne plinovodne zmogljivosti.

(12)Pri uporabi virov energije imajo prednosti tisti viri, ki ne povzročajo onesnaževanja zraka z delci ali je to onesnaževanje čim manjše. 20. člen (učinkovita raba energije)

(1)Med obnovljive vire energije (OVE) se uvršča vodni potencial, biomaso, bioplin, toplotna energija okolja, geotermalna energija, energija vetra, sončna energija, odpadna toplota in energija, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati

(2)Vodni energetski potencial rek Mislinja in Suhodolnica ter pohorskih potokov izkoriščajo male hidroelektrarne. Podpira se njihova nadaljnja gradnja tako v naseljih kot v odprtem prostoru, če so usklajene z okoljem in pristojno zakonodajo.

(3)Bioplinarne se zaradi svojih negativnih vplivov na kakovost zraka postavljajo pretežno na robnih delih naselij ali izven njih, kjer je to glede na ostale energetske sisteme smiselno in upravičeno.

(4)V odprtem prostoru se lahko opravijo preveritve možnosti postavitve bioplinarn glede na proizvodne sposobnosti ali koncentracijo kmetij, saj možnost za pridobivanje bioplina predstavljajo tudi manjše ali individualne bioplinske naprave ob kmetijah.

(5)Toplotna energija okolja se koristi preko toplotnih črpalk, zasnovanih na različnih prenosnih medijih. Pri uporabi toplotne energije okolja je treba upoštevati načrtovano omrežje toplotne energije in omrežje zemeljskega plina ter morebitne vplive izkoriščanja toplotne energije okolja na podzemno vodo.

(6)Izraba geotermalne energije v MOSG do nadaljnjega ni predvidena zaradi majhne izdatnosti vode v doslej izvrtanih vrtinah.

(7)Za morebitno energetsko izkoriščanje vetra se izvedejo meritve vetra in pripravijo ustrezne strokovne podlage.

(8)Prenovo je treba načrtovati tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov.

(9)Pri prenovi se vzpodbujata namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter izraba padavinske vode v sanitarne namene.

(10)V strnjenih naseljih imata gradnja skupinskih kotlovnic in daljinsko ogrevanje prednost pred gradnjo individualnih kotlovnic. 21. člen (komunalno in vodno gospodarstvo)

(1)Občina ima oskrbo s pitno vodo urejeno preko koncesije, na posameznih delih občine pa tudi z zasebnimi vodovodi. Glavni vir za zasebne vodovode predstavljajo zajetja.

(2)Osnovni cilji na področju oskrbe z vodo so: – dobra, varna, zanesljiva in zadostna oskrba s pitno vodo, kar zajema tudi varstvo vodnih virov, – racionalno koriščenje vodnih virov in varčna poraba pitne vode, – uporaba manj kakovostne vode za tehnološke, protipožarne ipd. namene ter ponovna uporaba vode v gospodinjstvih in tehnoloških procesih, – medobčinsko povezovanje, – pri obstoječih velikih porabnikih vode vzpodbujanje uporabe najnovejših tehnologij in najboljših tehničnih rešitev pri pripravi in uporabi pitne ter tehnološke vode.

(3)Območja, kjer oskrba s pitno vodo ni zadostno urejena, in predeli, kjer je predviden intenzivnejši poselitveni razvoj, bodo prednostno opremljena z novim vodovodom. Izgradnja novih vodovodov naj poteka usklajeno s stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko gradnjo ter v soodvisnosti od povečanja razpoložljivih črpalnih kapacitet. Obstoječe sisteme za oskrbo s pitno vodo je treba spričo dotrajanosti, neustreznih materialov cevi, neustreznih tlačnih razmer in izgub vode iz omrežja obnavljati in posodabljati ter jih povezovati v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme.

(4)Lastna oskrba s pitno vodo pomeni na eni strani veliko bogastvo, sočasno pa tudi nevarnost za zdravje in življenje prebivalcev. Lastno oskrbo s pitno vodo premorejo zlasti nekatera območja gradnje v odprtem prostoru, ki nimajo določenega ureditvenega območja naselja.

(5)Vodovod predstavlja hkrati tudi hidrantno omrežje, tako da so večja naselja v občini pokrita s požarno vodo. Na mestih, kjer je vodovod že dotrajan, bo potrebno pristopiti k postopnemu obnavljanju vodovoda.

(6)Osnovno izhodišče ravnanja z odpadnimi vodami (fekalnimi, padavinskimi in tehnološkimi, v nadaljevanju: odpadne vode) je skrb za zaščito zdravja prebivalcev in za varovanje narave ter okolja, prvenstveno površinskih in podzemnih voda.

(7)Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Vlade RS zavezuje občino k čimprejšnji in dokončni ureditvi fekalnega omrežja. Osnovni program Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v MOSG predvideva za območja poselitve, obremenjeno z 10.000 do 15.000 PE, torej mesto Slovenj Gradec, opremljenost z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do konca leta 2015. Za poselitev, katere obremenitev in gostota obremenjenosti okolja presegata primerjalno vrednost, pa je predviden dodatni program opremljanja z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo. Sem sodijo naslednja naselja ali njihovi deli: Legen, Mislinjska Dobrava, Podgorje, Slovenj Gradec, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Tomaška vas, Troblje, Turiška vas in Vrhe.

(8)V območjih razpršene poselitve, kjer v glavnem ni možnosti priključevanja na kanalizacijsko omrežje, naj se odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda rešuje individualno z manjšimi tipskimi čistilnimi napravami.

(9)Padavinsko vodo je treba čim dlje zadržati na mestu, kjer je padla (ponikanje – bogatenje podzemne vode), zaledne vode pa površinsko odvajati mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika. Odvajanje padavinskih voda s parkirnih in manipulativnih površin ter cest je treba voditi preko peskolovov in lovilcev olj.

(10)Kakovostno predčiščenje tehnoloških odpadnih voda v industriji je pogoj za varno in uspešno delovanje biološke stopnje ČN. Za vsak gospodarski subjekt bo potrebno ugotoviti upravičenost in stopnjo predčiščenja. Poleg tega bo v proizvodnih obratih potrebno izvajati ukrepe v prid manjši potrošnji pitne vode, večkratni uporabi tehnološke vode, uporabi ekološko primernejših surovin ter uvajanju regeneracijskih in reciklažnih postopkov.

(11)Upravljanje z vodami služi preventivnemu varovanju naselij in komunikacij pred poplavami, odvodnjavanju za potrebe hidromelioracij in odpravljanju posledic erozije ter hudourniškega delovanja. Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda ter s tem povezanim preprečevanjem škode in varovanjem človeških življenj je treba zadrževati vodo na mestu nastanka, aktivirati razpoložljive retenzijske površine, izvajati ustrezne hidrotehnične ukrepe in preventivno urejati erozijska območja v nestabilnih območjih.

(12)Interes za varstvo pred škodljivim delovanjem vode se povezuje z interesom za kakovost vodnega okolja, na osnovi usklajenih rešitev pa se ustvarja pogoje za razvoj novih programov.

(13)Pred izvedbo kakršnihkoli novih posegov in ureditev v vodnem in obvodnem svetu je treba nujno izvesti ustrezne sanacijske ukrepe za bolj učinkovito in okoljsko sprejemljivejše obvladovanje poplavne ogroženosti ter ustvarjanje pogojev za nove razvojne projekte in programe, vezane na vodni in obvodni prostor. Sanacija vključuje: – zagotovitev več možnosti za razlivanje vode ob visokem vodostaju (suhi in mokri zadrževalniki, razširitve struge); – spremembe kinete struge, ki bodo zagotovile ekološko sprejemljive minimalne pretoke vode v sušnih mesecih; – izvedbo ureditev, vgraditev v strugo in brežine, ki bodo zagotovile boljše življenjske pogoje (zavetišča, skrivališča) za ribe in druge vodne živali; – zagotovitev okoljsko sprejemljivo saditev in vzdrževanje obvodne vegetacije; – bolj dosledno kontrolo odvzema vode za energetsko izrabo (poostriti nadzor delovanja malih hidroelektrarn).

(14)Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva: – da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost, – da je na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, možna rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti ali velikosti objekta, – da se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi, – da se ohranjajo retencijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda, – da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(15)Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na poplavnem ali erozijskem območju oziroma zaradi poplav ogroženem območju se upošteva: – da te ureditve ne smejo sprožiti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov se usmeri k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, – da se v obvodnih krajinah varuje naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati; – da so na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso določeni,dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim ter stanje vode, da so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter drugi posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo splošni predpisi o vodah, – da se za varstvo pred delovanjem hudourniških voda in pobočnih erozijskih procesov izvajajo na delu občinskega prostora običajni, na delu pa zahtevni protierozijski ukrepi.

(16)Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retencijske površine in mokrišča.

(17)Poplavna ogroženost občine je največja na območju katastrofalnih poplav južno od mesta Slovenj Gradec ob rekah Mislinja in Suhodolnica, kjer se presežne vode razlivajo po dolini po kmetijskih površinah. Tudi ob sotočjih vodotokov s hudourniki se ob močnem deževju pojavljajo prostorsko obsežnejše poplave.

(18)Razmere v porečju lahko izboljšajo tudi integralni sanacijski ukrepi – novo predvidene zajezitve, potencialna naravna kopališča, ki ob upoštevanju okoljskih in hidroloških kriterijev prispevajo tako k obvladovanju vodnih ujm kot k biološki kakovosti vodnega okolja in programski zanimivosti vodnega okolja za človeka (nova programska jedra na Jenini in Mislinji).

(19)Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča splošno rabo vodnega dobra razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa Zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

(20)Cilje na področju urejanja voda in vodne infrastrukture je moč učinkovito doseči z usklajenim načrtovanjem namenske rabe prostora ter prometnih, krajinskih, kmetijskih, gozdnogospodarskih in drugih ureditev. 22. člen (varstvo okolja)

(1)Okoljevarstvene prostorske ureditve se v splošnem nanašajo na naslednja okoljevarstvena področja: – ravnanje z odpadki, – ravnanje z odpadnimi vodami, – varstvo zraka, – varstvo pred hrupom, – ohranjanje drugih vrednot okolja in prostora (vode, prst, naravne vrednote, zelene površine ...).

(2)Temeljne naloge na omenjenih področjih so: – zmanjšanje obremenjenosti okolja, – odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, vzpodbujanje trajnostne rabe naravnih virov, – krepitev naravno regeneracijske sposobnosti, – zmanjšanje rabe energije, povečanje uporabe obnovljivih virov energije, – vzpodbujanje trajnostne mobilnosti, – povečanje snovne in energetske učinkovitosti proizvodnje in potrošnje, – opuščanje uporabe nevarnih snovi.

(3)Ravnanje z odpadki na prostoru občine ima za cilj zmanjševanje količin odpadkov in njihovega nevarnostnega potenciala na izvoru, povečanje ponovne uporabe, predelave in recikliranja odpadkov, energetsko izrabo odpadkov, preusmeritev odpadkov z odlagališč prednostno v postopke predelave, varno končno odlaganje čim bolj inertnih preostankov odpadkov. Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča odpadkov in nelegalna oziroma "divja" odlagališča odpadkov na območju občine se zaradi njihovih prostorskih motenj in potencialne nevarnosti, ki jo predstavljajo za okolje, sanira.

(4)Za vsa območja poselitve se predvidi trajno in učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda in kratkoročno predvidi izgradnjo ustreznih čistilnih naprav.

(5)Varstvo voda je neobhodno za kakovostno in stabilno preskrbo prebivalstva z vodo. Spričo tega je zlasti na vodovarstvenem območju, določenem z državno uredbo o njegovem varstvu, potrebna premišljena raba prostora in preudarno načrtovanje novih posegov v prostor. Poleg tega je treba izboljšati stanje površinskih in podzemnih voda zaradi izboljšanja kakovosti virov pitne vode, tudi tistih, ki nimajo določenih vodovarstvenih območij, npr. za lastno oskrbo s pitno vodo.

(6)Varstvo zraka je pomembno zlasti zaradi hitrih negativnih učinkov, ki jih ima lahko njegovo onesnaženje na zdravje prebivalstva. Ukrep za zagotavljanje ustrezne čistosti zraka predstavlja uporaba primernih, zlasti obnovljivih virov energije v gospodinjstvih, proizvodnji in prometu, kjer je potrebno zagotoviti prostorske možnosti za trajnostne oblike prometa. Upošteva se tudi ostale ukrepe za zmanjšanje emitiranih količin toplogrednih plinov in onesnaževal v zrak.

(7)Varstvo tal se zagotavlja predvsem s smiselnim prostorskim vodenjem prometa, z omejevanjem in preprečevanjem prometnih in proizvodnih emisij v zrak ter z nadzorom nad rabo kemičnih snovi na kmetijskih zemljiščih, vse vezano na sistem meritev onesnaženosti tal. Plodna tla oziroma prst se varuje tudi s takšno zaporednostjo izgradnje in širitve naselja, ki omogoča čim dalj trajajočo ohranitev večjih in povezanih kompleksov kmetijskih zemljišč na območjih dograjevanja oziroma širitve naselja.

(8)Varstvo pred hrupom oziroma preprečevanje obremenjevanja okolja s hrupom in njegovih posledic sloni predvsem na razpoložljivosti podatkov o občutljivosti prostora za obremenitev s hrupom, določitvi s hrupom potencialno in dejansko preobremenjenih območij, takšni razporeditvi dejanske in namenske rabe prostora, pri kateri ni neposrednega stika med območji z višjimi in območji z nižjimi dovoljenimi stopnjami hrupa, omejevanju pojavljanja novih virov hrupa ter zmanjševanju emisije obstoječih virov hrupa in s tem na postopnem odpravljanju s hrupom preobremenjenih območij. Za zagotavljanje varstva pred hrupom se posamezne površine na območju občine razvršča glede na pretežno namensko rabo v območja varstva pred hrupom ob smiselnem upoštevanju določb Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

1. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
2. člen Poselitev se primarno usmerja v okvirna območja naselij. Ta so pretežno opredeljena z določili veljavnih prostorskih planskih aktov občine in razširjena s površinami za razvoj, določenih na podlagi upoštevanja zakonskih določil ter določil državnih prostorskih aktov. Okvirna območja naselij in druga spodaj navedena območja so prikazana na karti št. 3 strateškega dela OPN z naslovom Okvirna območja naselij, vključno z območji sanacije razpršene gradnje, ter okvirna območja razpršene poselitve.
3. člen (naselja)

(1)Najpomembnejše naselje v MOSG je občinsko središče – mesto Slovenj Gradec. V območje naselja spada tudi industrijska cona Pameče.

(2)V prostoru občine so razen mesta prepoznana naslednja naselja: Šmartno pri Slovenj Gradcu, Podgorje (Zgornja, Srednja in Spodnja vas), sonaselje Pameče in Troblje, Tomaška vas ter Turiška vas (vključujoč industrijsko cono Štalekar) ter Sele-Vrhe. Ostala naselja in zaselki so še: Gmajna, Pameče – sever, Podgmajna, Zgornji Razbor, Vodriž, Šmiklavž, Jerank, Brezova vas, Dobravska vas, Brda, Žabja vas, Krnice, Legen in Urban.

1. člen (naselja, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje) S sanacijo se vključi v obstoječa naselja: razpršeno gradnjo Ob Homšnici na južnem kraku mesta v mesto Slovenj Gradec ter Tičnico, vmesno pozidavo med Legnom in mestom v naselje Legen.
2. člen (nova naselja, oblikovana s sanacijo razpršene gradnje) Zaradi komunalne in urbanistične sanacije sta kot novi naselji definirani Žabja vas in Grajska vas.
3. člen (posebna zaključena območja poselitve) V avtohtono poselitev je bila v zadnjih desetletjih vtkana razpršena gradnja, ki je ponekod krepko spremenila strukturno podobo pozidane krajine – nekdanjo grajeno agrarno strukturo so dopolnile ali zamenjale stanovanjske hiše. Med takšna območja so uvrščena posebna zaključena območja poselitve: Dvorska vas, Logar, Spole in Suhodolnica.
4. člen (urejanje območij sanacije razpršene gradnje)

(1)Za območja razpršene gradnje, ki se vključijo v naselja, oblikujejo kot nova naselja ali posebna zaključena območja poselitve, se izdela OPPN.

(2)Ostala območja razpršene gradnje se lahko oblikovno in komunalno sanira. Pogoji sanacije so določeni s prostorskimi izvedbenimi pogoji skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta. 5. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve 29. člen

(1)Okvirna območja razpršene poselitve se določijo na podlagi prepoznavnosti prostora – avtohtonega vzorca poselitve, pojava samotnih kmetij in razloženih naselij ter demografske ogroženosti. Na teh območjih je načrtovanje novih posegov v prostor možno le skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta. Okvirna območja razpršene poselitve so prikazana na strateški karti št. 3 z naslovom Okvirna območja naselij, vključno z območji sanacije razpršene gradnje, ter okvirna območja razpršene poselitve.

(2)Okvirno območje razpršene poselitve je prepoznano na območju celotne občine izven dolin Suhodolnice in Mislinje. Posamezna stavbna zemljišča razpršene poselitve se pojavljajo v prostoru različno gosto in na različno velikih površinah. Pojav samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967, je razviden na dvignjenih delih karavanškega in pohorskega dela občine.

(3)Zaradi prisotnosti mlajše razpršene gradnje so nekateri deli okvirnega območja razpršene poselitve različno ohranjeni glede na avtohtoni vzorec poselitve.

(4)Avtohtono ohranjena razpršena poselitev je mestoma prisotna tudi v dolini, vendar je zaradi pritiska razpršene gradnje degradirana in manj prepoznavna.

(5)Med demografsko ogrožena območja s šibko demografsko strukturo spadajo naselja Graška gora, Stari trg, Šmartno in Vodriž, med demografsko ogrožena obmejna območja je uvrščeno naselje Vrhe, med gorsko višinska območja pa sta uvrščeni naselji Golavabuka in Graška gora. 6. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo 30. člen (določitev naselij in območij celovite prenove)

(1)Poselitev se na območju občine prioritetno usmerja v okvirna območja naselij, na obstoječa stavbna zemljišča razpršene poselitve in na območja, za katera se predvidi sanacija zaradi degradiranosti z razpršeno gradnjo.

(2)Razvoj naselij v občini, za katera so določena okvirna območja, izhaja iz celovite analize in vrednotenja dejanskega stanja fizičnih in socialnih struktur, gospodarskih razmer, strokovnih stališč in upoštevanja trajnostnega razvoja, stališč državne in občinske prostorske politike, globalnih razvojnih trendov in izkazanih potreb različnih subjektov. Predstavlja doseženo uravnoteženost med varovalnimi zahtevami in razvojnimi potrebami. Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen.

(3)Na ostalem območju občine z ohranjenim vzorcem razpršene poselitve se poselitev ohranja, nova pa je na tem območju le izjemoma dopustna v skladu z zakonskimi določili in opredelitvami ter usmeritvami državnih prostorskih aktov in v skladu z vzpostavljenim poselitvenim vzorcem. Nova stavbna zemljišča razpršene gradnje niso dopustna. 31. člen (razvoj občinskega središča)

(1)Razvoj mesta Slovenj Gradec obsega površine notranjega razvoja in celovite prenove ter površine zaradi zaokrožitve in širitve naselja, ker vseh površin notranjega razvoja na nezazidanih ali nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljiščih ni mogoče aktivirati oziroma jih je premalo za zagotavljanje kontinuitete razvoja. Glede na vlogo, lego naselja in druge faktorje razvoja je širitev mesta celovito in variantno proučena v Urbanističnem načrtu mesta Slovenj Gradec in povzeta v OPN.

(2)Naselje deluje raznoliko in conirano – jedro naselja z objekti mešanih funkcij predstavlja osrednji del naselja, stanovanjska cona leži na jugu, zahodno obrobje naselja je zaradi vnosa poslovnih programov mešano, vzhodni del naselja zavzemajo poslovno trgovske, severni pa proizvodne dejavnosti.

(3)Območja notranjega razvoja ležijo na prostih površinah sotočja Suhodolnice in Mislinje (SG-55, SG-76 in SG-86), centra urbanih športov ob vzhodni obvoznici (SG-31), območju poslovne cone Ozare (SG-75), območju stare komunale in železniške postaje (SG-64), območju okrog novega doma starejših občanov (SG-91) in na območju športnega centra okrog stadiona (SG-06 in SG-94).

(4)Severni vstop v mesto se oblikuje kot mestni park. Deluje kot cezura med industrijsko pozidavo nizvodno ob Mislinji in poslovnim karakterjem mesta. Obstoječe strukture se vključi v ureditev, ureditve parternega značaja pa poveže s figuraliko obstoječega vstopa v mesto (forma viva).

(5)Šolski center s športnim parkom se distancira od stanovanjske zazidave nizke gostote na vzhodu z zeleno potezo, močneje naveže na mestno prometno mrežo (predvsem s peš in kolesarskimi potmi) ter oblikuje južni del območja kot začetek mestnega rekreacijskega parka Dobrava. Dovoljena je gradnja javne oz športne infrastrukture.

(6)Območje okrog novega doma starejših občanov je potrebno funkcionalno navezati na okoliško strukturo, obenem pa zagotoviti zaprtost navznoter (mirna, peš cona).

(7)Športni center med Celjsko cesto (R1-227) in vzhodno obvoznico (G1-4) z atletskim in nogometnim stadionom, rezervnim igriščem ter pokritimi športnimi objekti je primerno združiti s Centrom urbanih športov na drugem bregu Mislinje, v ureditev pa vključiti tudi obrežji Mislinje in povezavo na Legensko teraso. Dopustne so dopolnilne gradnje športno rekreacijskih objektov in parterne ureditve.

(8)Kot območje celovite prenove se opredeli območje mestnega centra Slovenj Gradca (SG-01) in trški center Starega trga (ST-01) ter poslovna cona ob južnem kraku Celjske ceste (SG-80 in SG-81).

(9)Za staroveški center mesta je predvidena izboljšava prometnih razmer v centru naselja in pa vnos oziroma vzpostavitev sistema javnih in zelenih površin v mestnem jedru. Novogradnje niso predvidene, ob prikazani realni potrebi pa možne, lahko tudi preko postopka urbanistično arhitekturnega natečaja.

(10)Jedro Starega trga jugozahodno od mestnega središča ima več kritičnih točk. Najpomembnejša je funkcionalno socialna ureditev centralnega dela naselja (zgodovinski predhodnik mesta Slovenj Gradec), da ne bo z nadaljnjim zlivanjem z mestom še bolj izgubilo na prepoznavnosti. Za celostno prenovo naselja se lahko izvede urbanistično arhitekturni natečaj s poudarkom na obnovi strukture, možne pa so tudi novogradnje objektov z vsaj delno javno funkcijo.

(11)Občutnejši poseg izven veljavne meje naselja predstavlja širitev mesta za stanovanjske površine na jugu – na območju nasproti pokopališča (SG-93), med toplarno in naseljem nad Homšnico (SG-68) ter sanacija oziroma vključitev območja Ob Homšnici v mesto (SG-57) in širitev za poslovne površine na jugovzhodu – južni vstop v mesto (SG-82).

(12)Enote urejanja prostora so določene za posamezne dele naselja glede na namensko rabo in prostorske izvedbene pogoje, ločeno pa tudi glede na območja celovite prenove, območja notranjega razvoja in širitve naselja, pripadnosti kompleksnim javnim in zelenim površinam ter na ostala območja. 32. člen (razvoj ostalih naselij)

(1)Naselje Šmartno pri Slovenj Gradcu je v hierarhiji naselij definirano kot lokalno središče. Predstavlja že urbanizirano naselje v zaledju mesta. Poselitev v občini se usmerja v naselja, v jugovzhodnem delu občine pa je to najpomembnejše naselje, ki mora zagotavljati kontinuiteto razvoja poselitve v srednjeročnem časovnem okviru. Tako razvoj naselja Šmartno pri Slovenj Gradcu obsega površine zaradi zaokrožitve in širitve naselja ter površine, ki so vrnjene v primarno rabo. V naselju je kljub bližini občinskega središča lociranih precej dejavnosti nestanovanjskega značaja, saj je ravninska konfiguracija terena za poselitev ugodna, dolina reke Mislinja pa omogoča dobre prometne povezave. Naselje je oblikovano v več sklopih. Centralni del je razen na severnem vogalu gosto pozidan, južni krak pa raztresen, zato je zanj predviden zgostitev zgrajenih struktur. Kompleksne širitve naselja niso predvidene.

(2)Naselje Podgorje je v hierarhiji naselij definirano kot lokalno središče. Predstavlja urbanizirano naselje v zaledju mesta. V jugozahodnem delu občine je to najpomembnejše naselje, v katerega se usmerja glavni tok nove poselitve. Razvoj naselja Podgorje sega v vse tri enote (Zgornja, Srednja in Spodnja vas) in obsega površine zaradi zaokrožitve naselja, uskladitve s sprejetimi izvedbenimi akti ter vračanja v primarno rabo. Naselje leži južno od mesta, obenem pa je dovolj odmaknjeno od občinskega središča, da je v njem lociranih več dejavnosti nestanovanjskega značaja. Za poselitev ugodna konfiguracija terena na robu doline reke Suhodolnica je sicer manj primerna na vzhodnem kraku, zato je velik del tega območja izvzet iz sklopa stavbnih zemljišč. Pri novih stavbnih zemljiščih pa se ne širijo kompleksne površine, temveč zgoščuje obstoječa grajena struktura.

(3)Naselje Pameče - Troblje je v hierarhiji naselij definirano kot lokalno središče. Urbanizirano sonaselje v predmestju Slovenj Gradca mora zagotoviti kontinuiteto poselitve v severovzhodnem delu občine. Razvojne površine predstavljajo manjša območja zgostitve ter območja vračanja v primarno rabo. Naselje leži v relativni bližini severno od občinskega središča, pa vendar je v njem lociranih precej dejavnosti nestanovanjskega značaja. Za poselitev ugodna rahlo valovita konfiguracija terena na robu doline reke Mislinja je relativno gosto pozidana, omogoča pa še zgostitve v okviru naselja. Površine, ki so gradbeno manj primerne ali kmetijsko intenzivno obdelovane, se izključijo iz naselja.

(4)Naselje Tomaška vas je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno središče 1. reda in predstavlja naselje urbaniziranega podeželja v zaledju mesta Slovenj Gradec. Razvoj naselja obsega površine zaokroževanja naselja in vrnitve v primarno rabo. V naselju, ki leži v ravnini južno od Šmartna pri Slovenj Gradcu, je lociranih nekaj nestanovanjskih dejavnosti. Zaradi ravninske konfiguracije terena v dolini reke Mislinja je mogoče obstoječo pozidavo še zgostiti, nekaj površin stavbnih zemljišč pa zaradi želja lastnikov tudi vrniti v primarno rabo.

(5)Naselje Turiška vas je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno središče 1. reda. Zaradi bližine mesta je tipično naselje urbaniziranega podeželja. Razvoj naselja obsega površine zaokroževanja naselja in vrnitve v primarno rabo, kakor tudi sanacije vmes ležeče gradnje z vključitvijo v naselje. Naselje, ki leži južno od Tomaške vasi, se ne razvija na račun širitev, saj vsebuje še nekaj prostih zemljišč v obliki plomb med stavbnimi zemljišči, temveč le zaokroži meja naselja, nekaj stavbnih zemljišča na robu naselja pa tudi vrne v primarno rabo.

(6)Naselje Sele - Vrhe je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno središče 1. reda. Razvoj naselja (za statistične in kartografske prikaze po domače Vrhe in Urban) obsega površine zaokrožitve naselja in vrnitve zemljišč v primarno rabo. Za oba dela naselja, ki leži v zahodnem delu občine, je značilno, da imata še proste oziroma zazidljive površine, zato njuna rast ne temelji na širitvi, temveč preoblikovanju meje naselja na način zgoščevanja struktur.

(7)Naselje Gmajna v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Razvoj naselja obsega predvsem površine zaokrožitve naselja, v zelo malem merilu tudi širitev in vrnitev v primarno rabo. V naselju, ki leži v severozahodnem delu občine tik nad mestom, je vseskozi prisoten prirast prebivalstva, čeprav je konfiguracija terena za gradnjo precej neugodna. V naselju je le še nekaj prostih zemljišč, ki bodo z zaokrožitvijo meje naselja postala stavbna.

(8)Naselje Podgmajna v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Razvoj naselja Podgmajna obsega površine zaokrožitve meje naselja in vračanja zemljišč v primarno rabo. Za naselje, ki leži na zahodnem robu mesta, je značilno, da ima še proste oziroma zazidljive površine, zato njegova rast ne temelji na širitvi, temveč preoblikovanju meje naselja na način zgoščevanja struktur.

(9)Naselje Zgornji Razbor je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno središče 2. reda. Razvoj naselja obsega površine zaokrožitve naselja, v mali meri tudi vračanja zemljišč v primarno rabo zaradi preoblikovanja meje naselja. Naselje, ki leži v jugozahodnem delu občine, praktično nima več zazidljivih površin, čeprav predstavlja mentalni center širšega območja. Z novo mejo se zaokroži oziroma zaobjame vsa obstoječa stavbna zemljišča, s tem pa se omogoči zgostitev gradbene strukture.

(10)Naselje Vodriž - Šmiklavž je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno središče 2. reda. Razvoj naselja obsega površine širitve naselja (Vodriž) in zaokroževanja meje naselja (obe naselji). Naselje, ki leži v južnem delu občine v neposredni bližini trajnostnega turističnega doživljajskega parka Jenina, predstavljajo tri enote. Zahodna v dolini je za gradnjo najprimernejša, zato se zaokroži na zahodnem robu za nekaj parcel, saj ostale enote ne omogočajo novogradenj, najvišje ležeči enoti pa se z novo mejo omogoči funkcionalna zaokrožitev.

(11)Naselje Jerank v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Razvoj naselja obsega površine širitve in zaokroževanja naselja. V naselju, ki leži na robu dobravske terase v jugovzhodnem delu občine, je med staro agrarno poselitvijo še nekaj prostih zemljišč, ki se jih z zaokroževanjem oziroma izravnavo meje nameni gradnji, zaradi interesa investitorjev pa se naselje razširi na jugu tudi do gozdnega roba.

(12)Naselje Dobravska vas v hierarhiji naselij nima definirane vloge, zato razvoj naselja obsega le površine zgoščevanja in zaokrožitve meje naselja. V naselju, ki leži v vzhodnem delu občine na dobravski terasi, je še nekaj za gradnjo primernih zemljišč, naselje se ne širi. Dodatne parcele se zagotovijo z vključitvijo plomb v okviru zaokrožene meje naselja.

(13)Naselje Brda v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Obstoj naselja zagotavljajo površine zaokroževanja naselja. Naselje, ki leži v jugovzhodnem delu občine v dolini Mislinje, sestavlja gruča stavbnih zemljišč kmetijskih gospodarstev, kjer ni več prostih oziroma zazidljivih površin, zato se njegov razvoj omogoči s preoblikovanjem meje naselja na način zgoščevanja struktur. Prostorska širitev naselja ni predvidena.

(14)Naselje Žabja vas v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Razvoj naselja obsega površine zaokroževanj in širitve naselja, kakor v veliki meri tudi vračila stavbnih zemljišč v primarno rabo. Obcestno naselje, ki leži sredi Mislinjske doline, sestavljajo gruče pozidanih zemljišč, ki se jih z zaokroževanjem poveže. Zahodni del se razširi zaradi uskladitve z dejansko rabo prostora, večje območje na vzhodu pa zato vrne v kmetijska zemljišča.

(15)Naselje Krnice v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Razvoj naselja obsega površine zaokroževanja naselja in v še večji meri vračanj stavbnih zemljišč v primarno rabo. Naselje, ki leži v osrednjem delu občine poleg Šmartna, leži tik nad dolinskim dnom. Nesklenjene površine na vzhodu se z zaokrožitvijo vključi v enotno naselje, strmo območje na severu pa se vrne v primarno rabo.

(16)Naselji Legen in Brezova vas v hierarhiji naselij nimata definirane vloge. Razvoj naselij obsega površine zaokrožitve naselja in površine, ki se vračajo v primerno rabo. Naselji ležita na Legenski terasi ob turistični cesti RT-932 na Kope in sta fizično ločeni na dve samostojni enoti. Zaokrožitev predstavlja izravnava meje naselja z vključevanjem pozidanih površin, vračilo pa zemljišča na posameznih robovih naselja. 33. člen (razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)Prisotnost dejavnosti v naseljih je eden izmed faktorjev vzpostavljanja in opredeljevanja njihove vloge, velja pa tudi obratno, da vloga naselja v omrežju naselij vpliva na razvoj obstoječih in novih dejavnosti v naselju. Skladno z državno prostorsko politiko o policentričnem razvoju poselitve se zato določene dejavnosti ustrezno razvojno locira in usmerja. V OPN so dejavnosti načrtovane v skladu z določenimi podrobnejšimi namenskimi rabami:

(2)Stanovanjska dejavnost prevladuje v vseh naseljih v občini, umeščena na opredeljene stanovanjske površine, na površine podeželskega naselja ter na območja za centralne dejavnosti. Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se v vseh naseljih umeščajo na stanovanjska območja, ki so pretežno že namenjena za bivanje in spremljajoče oziroma dopolnilne dejavnosti. Ker leži občina na območju z velikim agrarnim potencialom, stanovanjsko dejavnost pogostoma dopolnjujejo dejavnosti, vezane na kmetijstvo.

(3)Z oskrbnimi, trgovskimi in storitvenimi dejavnostmi manjšega obsega, ki so pretežno spremljajoče in dopolnitev stanovanjske dejavnosti, se opremljajo naselja glede na prostorske možnosti v skladu z opredeljenimi osnovnimi funkcijami. Umeščajo se na površine za stanovanja in na centralna območja v vseh naseljih, lahko pa se načrtujejo tudi na površinah drugih namenskih rab. Trgovske in poslovne dejavnosti večjega obsega se usmerjajo na temu namenu določena posebna območja v občinskem središču v sklopu obstoječe gospodarske in poslovne cone. Specializirane dejavnosti so v ostalih naseljih dovoljene, kadar zadovoljujejo potrebe neposredne okolice.

(4)Dejavnosti družbene infrastrukture se nahajajo v mestu Slovenj Gradec, lokalnih in oskrbnih središčih. Zaradi razpršenosti in relativno dobre prometne povezanosti so enakovredno dostopne vsemu prebivalstvu. V občini se spodbuja dejavnosti združenj in organizacij, ki so pozitiven pokazatelj aktivnega združevanja prebivalcev posameznih območij, kar prispeva k ohranjanju lokalne dediščine in s tem povečuje prepoznavnost in identifikacijo prebivalcev z lokalnim okoljem. V lokalnih središčih se dejavnostim družbene infrastrukture zagotavlja možnosti razvoja, v oskrbnih središčih se jih ohranja v obstoječem obsegu in funkcionalno dopolnjuje, tako da se nivo izvajanja storitev zviša.

(5)Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe gospodarske cone oziroma na območja proizvodnih dejavnosti v občinskem središču. Koncentracija pridobitnih dejavnostih v mestu Slovenj Gradec ter njihova razpršenost v odprtem prostoru se ohranja in dopušča, vendar v skladu z obstoječo infrastrukturno opremljenostjo in načeli varovanja okolja. Z dopuščanjem razvoja dejavnosti v odprtem prostoru se ohranja poselitev in preprečuje odseljevanje na demografsko ogroženih območjih. Uvajanje novih dejavnosti se izogiba najboljšim kmetijskim zemljiščem, ki se maksimalno ščitijo pred spremembami namembnosti in drugimi emisijami. Proizvodne dejavnosti, ki terjajo površinsko večja območja ali imajo večje vplive na okolje, se določijo in razvojno načrtujejo le v gospodarski coni v Slovenj Gradcu, kjer so locirane v samostojni enoti urejanja prostora. Ob upoštevanju predpisov s področja varstva okolja se emisijsko manj vplivne dejavnosti manjšega obsega posamično dopuščajo na območjih drugih opredeljenih podrobnejših namenskih rab.

(6)Nova kmetijska proizvodna dejavnost večjega obsega se usmerja v občinski center intenzivnega kmetijstva, lahko pa organizira tudi v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev na površinah vseh nemestnih naselij ali temu namenjenih površinah v odprtem prostoru.

(7)Športno-rekreativne dejavnosti se dopuščajo in razvijajo v vseh naseljih na območjih, določenih kot površine za oddih, rekreacijo in šport ali v okviru drugih podrobnejših namenskih rab. Ohranjanje in dopolnjevanje obstoječih ter vzpostavljanje novih tovrstnih površin zvišuje bivalni standard v naseljih, saj koristijo združevanju lokalnega prebivalstva. Podpira se razvoj športno-rekreativne dejavnosti kot osrednje zelene površine v posameznem naselju.

(8)Javne in zelene površine se urejajo v vseh naseljih. Z njimi se naselja oblikovno nadgrajujejo in funkcijsko dopolnjujejo. Locirajo se variantno na samostojnih enotah urejanja prostora in z lastno podrobnejšo rabo ali so umeščene kot sestavine drugih enot in rab, navezujoč se na odprti prostor in vodne površine. Obstoječe javne in zelene površine se vzdržujejo, izboljšujejo in programsko dopolnjujejo.

(9)Razvoj turističnih dejavnosti se spodbuja, saj te vplivajo na pozitiven gospodarski razvoj in večjo prepoznavnost MOSG na medregionalnem nivoju. Razvoj turizma kot osnovne dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji temelji na ohranjanju kulturne dediščine in zavarovanih območjih narave. Spodbuja se razvoj turističnih kmetij, urejanje kolesarskih in pohodniških poti ter izkoriščanje vseh drugih naravnih in kulturnih potencialov občine. Na območju občine je prisotnih nekaj počitniških in turističnih naselij in območij, ki se jih ohranja, širi, vzpostavlja pa tudi nova. Turistično dejavnost se prednostno razvija v ustrezni obliki in obsegu v občinskem središču, v ostalih naseljih pa glede na vzpostavljeno stanje in potenciale. Povezuje se s športno rekreacijskimi in drugimi prepoznanimi potenciali v odprtem prostoru. Občasno bivanje se usmerja na območja počitniških hiš.

(10)Razmestitev dejavnosti je osnova za določevanje podrobnejših namenskih rab v naseljih in občini, ugotavljanje območij nekompatibilnih namenskih rab in načrtovanje rešitev za zmanjšanje morebitnih konfliktov med njimi. 34. člen (sanacija in prenova razpršene gradnje)

(1)Na območju občine je razpršena gradnja različno prisotna in pogosto pomešana z razpršeno poselitvijo. Najbolj intenzivna je v obcestnem prostoru v dolinskem svetu. Ob upoštevanju prostorskih razmer ter pravnih in strokovnih usmeritev in izhodišč so različne oblike sanacije razpršene gradnje določene predvsem na območjih, kjer je gostota razpršene gradnje največja in so posledično degradacije prostora obsežnejše, zaznane in okoljsko bolj obremenjujoče.

(2)V mesto se vključi razpršena gradnja Ob Homšnici na južnem kraku pod Toplarno. V območje naselja Legen se s sanacijo vključi tudi pozidava ob robu gozda – Tičnica.

(3)Zahodno od občinskega središča se prepoznano območje razpršene gradnje nad Starim trgom sanira v novo naselje – Grajska vas. Jugovzhodno od Šmartna pri Slovenj Gradcu se v novo naselje sanira zgoščena pozidava na robu polja – Žabja vas.

(4)V posebno zaključeno območje poselitve se oblikujejo in sanirajo Dvorska vas, Logar, Spole in Suhodolnica.

(5)Za posamezna območja sanacije razpršene gradnje se izdela OPPN, v njem pa določijo podrobnejši izvedbeni pogoji, ki izhajajo iz zasnove razvoja in usmeritev urejanja prostora, zlasti poselitve občine. Za ostalo razpršeno gradnjo, ki ni predmet opredeljenih različnih območij sanacije, se določijo pogoji oblikovne in komunalne sanacije s prostorskimi izvedbenimi pogoji v izvedbenem delu OPN. 35. člen (ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)

(1)Na območjih razpršene poselitve z avtohtonim vzorcem poselitve se le-ta ohranja in dopolnjuje. Nova gradnja objektov, stavb in komunalne opreme je možna ob ohranjanju namembnosti in programskih značilnosti območja.

(2)Za postavitev in gabarite objektov je potrebno upoštevati obstoječe strukture, kakovostne prostorske danosti, pristojne varovalne režime in ne ovirati dejavnosti, ki se vršijo na tem prostoru.

1. člen (splošne določbe za urbanistično oblikovanje naselij) Urbanistično oblikovanje naselij v osnovi izhaja iz obstoječe morfološke zgradbe naselja. Podrejeno je položaju v hierarhiji naselij, stopnji urbanizacije in geografski legi na podeželju, kjer se ohranjajo avtohtoni vzorci. Nujno je potrebno ohranjati vzpostavljene mreže prometa, zazidave, javnih, zelenih in drugih površin ter jih dopolnjevati in zaključevati oziroma skleniti tako, da se tvorijo jasne meje med različnimi strukturami ali dejavnostmi, vzpostavijo jasni robovi naselja in ohrani izoblikovana silhueta, ki se lahko tudi dopolni z dominantami.
2. člen (urbanistično oblikovanje občinskega središča)

(1)Oblikovanje mesta Slovenj Gradec se opredeli na podlagi usmeritev v urbanističnem načrtu. Prostorski razvoj je usmerjen v obnovo obstoječih struktur, širitev prostorsko že omejenih vsebin ter razvoj potrebnih novih programov in dejavnosti. S konceptom temeljnih struktur naselja in oblikovalskih izhodišč se vpliva na razvoj ali ohranjanje oblikovne podobe naselja.

(2)Za urbani razvoj osrednjega dela naselja in objektov je predvidena delna prenova, za katero se določijo natančen obseg in pogoji za izdelavo OPPN s strani pristojnega nosilca urejanja prostora.

(3)Nova stanovanjska gradnja je usmerjena v južni del mesta, kjer se s sanacijo priključujejo mestu kompleksna območja. Dodatno stanovanjsko gradnjo se uresničuje v zapolnitvah oziroma zgoščevanju pozidave na robovih naselja.

(4)Proizvodne dejavnosti se vršijo na območju industrijske cone Pameče v severnem delu mesta. Ta se širi na severnem delu za potrebe gospodarske cone proti reki Mislinja.

(5)Težišče poslovnih dejavnosti, ki so potratne s prostorom in intenzivno vezane na promet, ostaja na vzhodnem robu mesta. Vse poslovne dejavnosti, ki so nemoteče za stanovanjska območja, se lahko locirajo tudi v druga (stanovanjska in mešana) območja.

(6)Planiranje prometnega omrežja temelji na trajnostni mobilnosti. Občinsko cestno omrežje je potrebno oblikovati tako, da bo zagotavljalo dostopnost vsem funkcijam, prednost pa dajalo prometu pešcev in kolesarjev. Omrežje se dopolni z južno obvoznico, ki bo zaradi priklopa na hitro cesto Velenje–Slovenj Gradec služila tudi kot regionalna cesta za Ravne na Koroškem. Zahodno obvoznico se zaključi ob krožišču z regionalno cesto R1-227, naveže na Celjsko cesto, to pa postopoma preoblikuje v mestno cesto – bulvar z obojestranskim pločnikom za pešce in kolesarskima stezama, drevoredi in voziščem. Kolesarske povezave je potrebno povezati v daljinsko in občinsko kolesarsko omrežje. Površine za pešce (pločnike, ploščadi, trge) je potrebno povezati v omrežje z ostalimi peš povezavami.

(7)Koncept zelenega sistema tvori trikotnik zelenih linearnih povezav (obrežji Suhodolnice, Mislinje in južno obrobje mesta), zeleni obroč okrog srednjeveškega jedra, zelena vrata na severnem in južnem vhodu v mesto ter notranje omrežje drevoredov, živic ter zelenih jeder (Homškega parka in drugih manjših parkov). Zeleni trikotnik ima predvsem sanacijsko vlogo, obrežja vodotokov v mestu pa dobijo tudi socialno. Poudarjeno socialno vlogo imajo zelene površine znotraj trikotnika, ki se jih programsko obogati.

(8)Poleg delne obnove srednjeveškega trga predstavlja najpomembnejši urbani poseg parterna ureditev območja vzdolž Celjske ceste (R1-227), ki bo z vlogi primernim profilom prevzela tudi socialno in ne le prometno vlogo mestne hrbtenice. 38. člen (urbanistično oblikovanje ostalih naselij in poselitve v odprtem prostoru)

(1)V lokalnih središčih se urbanistično in arhitekturno oblikovanje posameznih novih objektov prilagaja obstoječim vzorcem. Za novo kompleksno gradnjo ali organizirano stanovanjsko gradnjo se pripravijo OPPN, v katerih se konkretneje določi oblikovanje posamezne EUP. Urbanistično in arhitekturno oblikovanje po avtohtonih vzorcih se ohranja na tistih delih naselja oziroma EUP, ki jim to zapovedujejo določila PIP. Na ostalih območjih naselja se urbanistično oblikovanje prilagaja obstoječi gradnji in konceptu razvoja naselja, arhitekturno oblikovanje novih objektov pa zahteva spoštovanje gabaritov obstoječih objektov in svobodnejši pristop k materialom in oblikam.

(2)Na območjih sanacije razpršene gradnje se urbanistično in arhitekturno oblikovanje prilagaja obstoječi gradnji in konceptu razvoja naselja, prepoznanim in definiranim v OPPN, upošteva pa se načela trajnostne gradnje.

(3)Vasi oziroma naselja brez vloge v hierarhiji naselij imajo pomembno vlogo pri ohranjanju odnosov med prebivalci in dojemanju urbane krajine. Gradnja po avtohtonih vzorcih se ohranja na celotnem območju naselij Šmiklavž in Zgornji Razbor, v ostalih naseljih je oblikovanje mešano in v delih raznoliko.

(4)Poselitev v odprtem prostoru je pomembna za ohranjanje krajinske slike podeželja, zato se urbanistično in arhitekturno oblikovanje po avtohtonih vzorcih ohranja v celotnem odprtem prostoru karavanškega in pohorskega dela občine, v dolinskem pa se podreja obstoječemu urbanističnemu vzorcu. Poselitvena identiteta je prikazana na karti št. 4 strateškega dela OPN z naslovom Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo. 7. Usmeritve za razvoj v krajini 39. člen (usmeritve za razvoj kmetijstva)

(1)Kmetijska zemljišča so namenjena za kmetijsko obdelavo in se jih varuje pred drugimi rabami v prostoru. Dejavnosti in prostorske ureditve se umešča v prostor tako, da se ne zmanjšuje možnosti za rabo kmetijskih površin v prihodnosti in da se omeji onesnaževanje na tem območju.

(2)Preprečuje se zaraščanje kmetijskih površin. Spodbuja se sonaravno kmetovanje na že obstoječih površinah, naravi prijazna živinoreja, dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetijah ter povezovanje kmetijstva z drugimi oblikami dejavnosti, ki so prav tako vezane na naravne vire in se medsebojno ne izključujejo (turizem, rekreacija, izletništvo).

(3)Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorske možnosti za njihov obstoj, delovanje in nadaljnji razvoj. Spodbuja se zaokroževanje kmetijskih gospodarstev in najem zemljišč. 40. člen (usmeritve za razvoj gozdarstva)

(1)Občina ima velik gozdnogospodarski potencial. Izkoriščanje gozda se izvaja skladno z določili pristojnih služb in gozdnogospodarskih načrtov, tako da se omogoči njegova trajnostna raba in upoštevajo funkcije gozda – ekološke, socialne in proizvodne. S primernim gospodarjenjem se povečuje kvaliteta in donosnost gozdov.

(2)Nove gozdne površine lahko nastajajo kot posledica zaraščanja ali pogozdovanja kmetijskih površin, pri čemer se upoštevajo določila in omejitve strokovnih služb zaradi varovanja kmetijskih zemljišč in biotske raznovrstnosti ter spreminjanja kulturne krajine.

(3)V gozdovih se omogoča dejavnosti, ki ne vplivajo negativne na spremembo stanja gozda in kakovost naravnega vira ter ne ovirajo gospodarjenja z gozdom (npr. rekreacija v naravnem okolju). 41. člen (usmeritve za upravljanje z vodami in vodnimi viri)

(1)Najpomembnejša vodotoka sta Mislinja in Suhodolnica s pritoki Homšnica, Radušnica, Barbarski potok in drugimi. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo trajnostno varstvo.

(2)Na območju vodnih virov, podzemne vode in drugih vodnih površin, pomembnih za oskrbo s pitno vodo (največje je v hribovitem svetu karavanškega dela občine), se ne umešča dejavnosti, ki bi lahko zmanjšale izdatnost ali ogrozile kvaliteto vode. Pri posegih v vodni in obvodni prostor se upoštevajo načela varstva voda in vodnega režima. V vodni in obvodni svet se lahko posega le za namen gradnje objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, za namene varovanja rečnega dna in brežin ter regulacijo vodnega toka.

(3)Onesnaženost vodotokov se postopoma zmanjšuje z zmanjševanjem izpustov vanje, z izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo v naselju Slovenj Gradec in malih čistilnih naprav izven naselij, čiščenjem tehnoloških odpadnih vod in ustreznim nadzorom nad kmetijsko pridelavo v neposredni bližini vodotokov.

(4)Osuševanje in namakanje se izvaja pod posebnimi pogoji, pri čemer pa se tudi na vodotokih, ki so vključeni v omenjene agrooperacije, preprečuje spremembe njihovih bistvenih lastnosti in vodnih režimov.

(5)Turistično-rekreacijsko so zanimive tiste vodne površine, ki se jih lahko skladno z varstvenimi usmeritvami nameni različnim dejavnostim (ribištvo, vodni športi, izobraževanje). Rekreacijska raba voda se načrtuje na lahko dostopnih območjih, za namene rekreacije pa naj se čim manj spreminja značilnosti voda oziroma posega v vodni ekosistem, da se ohrani kulturne in doživljajske kakovosti vodnih in obvodnih krajin.

(6)Poplavna območja se sanira z ustreznimi vodnogospodarskimi ureditvami, pri čemer se upošteva naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima. Rabe, ki lahko spremenijo odtočni režim, se locira izven omenjenih območij. Za obvodna in degradirana območja se predvidijo sanacije z renaturacijami vodotokov in njihovih vplivnih območij, vzpostavitev nadomestnih habitatov in uvajanje posebnih režimov rabe tega prostora. 42. člen (usmeritve za razvoj turizma in rekreacije)

(1)Turizem se razvija na območjih z naravnimi kakovostmi in kulturno dediščino ter na prepoznavnih krajinskih območjih, pri čemer se obstoječo dediščino varuje in obnavlja ter programsko dopolni.

(2)V občini so opredeljena posamezna turistična območja, včasih tudi izključnega turističnega značaja. Težišče turističnega prometa predstavljajo Gorsko turistični center Kope – Pungart, območje starega jedra občinskega središča, vse bolj pa tudi letališče Slovenj Gradec. Nadaljujejo se aktivnosti za aktiviranje trajnostnega turističnega doživljajskega parka Jenina v Dobravi. Med pomembnejše akterje turistične dejavnosti spadajo še Dežela škratov, športno rekreacijski center Dobrava, konjeniški center Dobrava, strelišče Dobrava, motocross Dobrava, Dvorec Gradišče, hotelsko apartmajsko naselje Kaštivnik (Partizanka), rekreacijsko območje Podhomec, počitniško naselje Polonca, razgledišče pri Rahtelu, turistično naselje Sonce, Glamping Resorts Jevšnik in počitniško naselje Zg. Razbor. Zaradi trajnostnega doprinosa se podpira razvoj kmečkega turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

(3)Zagotavlja se programsko povezanost in dopolnjevanje turistične ponudbe znotraj celotne občine in med sosednjimi občinami ter optimalno koriščenje turistične infrastrukture. Turistična ponudba gradi na naravnih danostih, regionalnih posebnostih in kulturni dejavnosti. Prostorske ureditve se načrtuje tako, da njihova ureditev ne povzroča okoljskih degradacij in so uporabne skozi celo leto in za različne namene.

(4)Za vsakodnevno rekreacijo so opredeljene površine v občinskem središču in v ostalih naseljih. Kjer obstoječa športna igrišča predstavljajo centre združevanja lokalnega prebivalstva, se te dejavnosti ohranja ali vzpostavlja, v kolikor ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture. Za namen rekreacije se izkoristijo tudi naravna območja, ki se jih lahko z dodatno opremo (tematske poti ...) izkoristi za športne in izobraževalne namene. 43. člen (usmeritve za izkoriščanje mineralnih surovin)

(1)V mejah občine je območje izkoriščanja mineralnih surovin locirano v Selah pri Slovenj Gradcu na območju kamnolomov Sele in Gostenčnik. Kamnoloma sta v fazi pridobivanja nove koncesije. Zanju je predvidena združitev in sanacija ter dopolnitev programa z reciklirnim obratom.

(2)Ostala območja, na katerih so bila izvedena nezakonita rudarska dela (brez koncesije za izkoriščanje mineralnih surovin), so nelegalni kopi. Zanje se predvidi sanacija brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.

1. člen (usmeritve za razvoj območij prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora) Na posebnih območjih prepoznavnosti in ohranjanja naravnih kakovosti se ohranjajo prvine naravne in kulturne krajine. Spodbuja se kvalitetno upravljanje s temi območji v povezavi z možnostmi, ki jih ponujajo. S kvalitetnim vključevanjem posebnih območij v prostorski razvoj občine se izkorišča potenciale le-teh za razvoj specifičnih dejavnosti, ki ohranjajo in izboljšujejo prepoznavnost območij, povečujejo primerjalno prednost za turizem in ohranjajo njihovo biotsko pestrost in privlačnost. Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere se predvidi sanacija ali so podane razvojne pobude, se pripravijo natančnejši prostorski izvedbeni akti, ki temeljijo predvsem na ustreznih prostorskih in krajinskih preveritvah in utemeljitvah.
2. člen (usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti prostora)

(1)V občini so po prepoznavnosti prostora ločena naslednja območja: – pretežno kulturno krajino nižjega sveta (sklenjene kmetijske površine in območja poselitve v dolinah Mislinje in Suhodolnice in obronki hribovitega sveta); – pretežno naravno krajino hribovitih pobočij zahodnega Pohorja in vzhodnih Karavank z Uršljo goro.

(2)Z vidika prostorskega urejanja so ločena tudi: – urbanizirano podeželje (z urbanimi naselji v širšem zaledju mest) in – manj urbanizirano podeželje (hribovska območja z manjšimi naselji in redko poselitvijo).

(3)Ščitijo se kmetijske površine in celotna krajina. Poselitev in dejavnosti se umešča v obstoječa naselja, v njihovo neposredno bližino oziroma na območja, opremljena z okoljsko infrastrukturo. Ohranja se avtohtona poselitev, hkrati pa razvija in dopolnjuje območja s turističnim potencialom ob upoštevanju ranljivosti prostora za navedeno dejavnost.

(4)Na območjih urbane in kulturne krajine se ščiti arhitekturno in urbanistično oblikovanje v tistih delih naselij, kjer so prisotni objekti z ohranjeno urbanistično-arhitekturno identiteto. Še posebej se varuje osrednji del občinskega središča – trško jedro, ki je zavarovano kot naselbinsko območje.

(5)Na območju mešanja kulturne in naravne krajine se nova poselitev dovoljuje le v območjih naselij, izven njih pa samo izjemoma tiste dejavnosti, ki so vezane na naravne vire in ne degradirajo obstoječega ekosistema. 46. člen (usmeritve za varstvo kulturne dediščine)

(1)Kulturno dediščino se varuje celostno kot deležnika vzdržnega prostorskega razvoja in izkorišča kot prostorski potencial.

(2)Kulturno dediščino se varuje glede na tip – arheološka, stavbna profana in sakralna, memorialna, naselbinska in ostala ter glede na status – državnega in lokalnega pomena. Varuje se v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezno območje ali objekt kulturne dediščine in v skladu z dejavnostmi, ki se pojavljajo v prostoru (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev). Varujejo se objekti in vplivna območja dediščine, ohranja se skladna krajinska podoba v vplivnem območju dediščine in vedutna izpostavljenost. 47. člen (usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)

(1)Na območjih naravnih kakovosti se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja ohranjanje njihove biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst.

(2)Območja naravnih kakovosti so območja z veliko ohranjenostjo in raznolikostjo biotske raznovrstnosti. Ohranjajo se tako, da se ščitijo pred umeščanjem dejavnosti in razvojem poselitve, ki niso značilne za posamezno območje. V skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezno območje ali vrednoto se varujejo predvsem: – posebna varstvena območja (območja Natura 2000), – ekološko pomembna območja (EPO), – naravne vrednote (NV), – območja pričakovanih naravnih vrednot. 48. člen (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1)Na območju občine so opredeljene štiri vrste območij naravnih nesreč: požarna, poplavna, potresna in erozijska območja.

(2)Požarna varnost objektov se zagotavlja z ustrezno urejenimi in dimenzioniranimi površinami za gasilce (dostopnimi potmi, dovoznimi potmi za gasilska vozila, postavitvenimi in delovnimi površinami), z ustreznimi odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, zadostnimi količinami požarne vode in z varovalnimi pasovi ob požarno nevarnih objektih in območjih. Na območju požarno ogroženih gozdov se omejuje prostorske ureditve, ki pomenijo dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo. Gozdne sestoje se postopoma preoblikuje, da bodo bolj odporni in hitreje obnovljivi.

(3)Poplavna območja so v obvodnem prostoru Mislinje, Suhodolnice, Homšnice in Velunje. Poplavno ogrožena območja se varujejo s protipoplavnimi ukrepi na samih vodotokih, ohranjanjem retenzijskih površin v njihovi naravni funkciji in izgradnjo zadrževalnikov zalednih voda na obrobju naselij. Širitev naselij, gradnja objektov, urejanje turističnih in rekreacijskih objektov ter območij, gradnja nekaterih objektov komunalne infrastrukture (npr. pokopališča, odlagališča oziroma objekti za ravnanje z odpadki) se ne načrtuje na poplavnih območjih. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi strokovno preveritev in določitev območij visokih voda. Izjema so rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi za preprečevanje poplav, kot so ekstenzivni travniki in rekreacijske površine.

(4)Občina leži na potresno manj aktivnem območju, saj se celoten teritorij občine nahaja znotraj cone potresne nevarnosti, ki jo karakterizira projektni pospešek tal vrednosti med 0,1 in 0,125 (potresno manj nevarna cona v primerjavi z drugimi conami potresne nevarnosti na območju Slovenije). Varstvo pred potresi je treba zagotavljati z ustreznim upoštevanjem opredeljene stopnje potresne nevarnosti pri načrtovanju in razporeditvi stavb in drugih objektov ter zlasti pri njihovem projektiranju. Objekte je treba graditi protipotresno v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s predmetno stopnjo potresne ogroženosti.

(5)Vse hribovito ozemlje občine je v celoti izpostavljeno erozijskemu delovanju, ki zahteva protierozijske ukrepe. Pri prostorskih ureditvah in posameznih posegih v prostor so potrebni preventivni ukrepi z namenom, da se erozijsko delovanje čim bolj omeji. Pred izvedbenim planiranjem in arhitekturnim projektiranjem je potrebno pridobiti strokovne presoje in tehnične rešitve za zagotovitev zadostne stabilnosti objektov. Plazljiva območja se nahajajo na skoraj celotnem območju občine, razen na osrednjem, nižinskem delu občine. Plazovita območja se na območju mestne občine Slovenj Gradec pojavljajo v manjšem obsegu, na južnem oziroma jugozahodnem delu občine.

(6)Druge morebitne naravne nesreče, ki jih je potrebno upoštevati in predvideti ukrepe za varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja, so še toča, žled in snegolom, nesreče pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče in vojna. Do neurij (nevihte, toča, nalivi, močni vetrovi) prihaja na območju občine predvsem v topli polovici leta. Škodo, ki pri tem nastaja, je treba zmanjšati z ustreznim načrtovanjem in gradnjo stavb (ostrešja, kritine) ter zmogljivim sistemom odvajanja padavinske vode.

(7)Objekti in območja za potrebe zaščite in reševanja so v občini tista, ki jih je v primeru naravnih in drugih nesreč ter vojnega delovanja možno hitro preurediti oziroma uporabiti za potrebe začasne nastanitve prebivalstva, deponijo ruševin, pokop ljudi in živali ipd. Izbere se obstoječe odprte površine. Območji za potrebe zaščite in reševanja občinskega pomena ležita na južni in vzhodni strani mesta Slovenj Gradec na Dobravi in Legnu. Legensko območje je obenem namenjeno vajam civilne zaščite. 49. člen (območja in objekti za potrebe obrambe)

(1)Na območju Občine Slovenj Gradec je za potrebe obrambe države opredeljeno območje Mala Kopa kot območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe.

(2)Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno obrambnim potrebam, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.

(3)Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov.

1. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2. člen (usmeritve za določitev stavbnih zemljišč)

(1)Stavbna zemljišča so kategorija osnovne namenske rabe prostora, ki obsega zemljiške parcele ali njihove dele, na katerih so zgrajeni objekti, ter zemljiške parcele oziroma njihove dele, ki so s tem aktom namenjeni za graditev objektov. Določijo se na: – območjih naselij, – površinah razpršene poselitve, – območjih vseh vrst infrastrukture, za katero je značilna izključna raba prostora; – območjih, ki imajo značilnosti razpršene poselitve, v primerih, da so v kartografskem delu prikazana kot G ali K.

(2)Na območjih stavbnih zemljišč v naseljih se lahko v izvedbenem delu OPN opredeli podrobnejša namenska raba prostora po načelu pretežnosti glede na fizične lastnosti prostora, ustvarjene razmere ter dejansko rabo zemljišč oziroma predvideno rabo posameznih območij.

(3)Območja stavbnih zemljišč se določijo tako, da se kot izhodišče povzamejo odločitve o območjih in obsegu stavbnih zemljišč iz doslej veljavnih prostorskih aktov občine in se korigirajo, spremenijo ali na novo določijo povsod tam, kjer je to potrebno na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag ali dejanskega stanja v prostoru: – Stavbna zemljišča se širijo tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. – Stavbna zemljišča oziroma površine razpršene poselitve se glede na stanje v naravi, prikaz stanja prostora in ugotovitve iz strokovnih podlag za poselitev ustrezno določijo tudi tako, da se obstoječa stavbna zemljišča ustrezno preoblikujejo ali zaokrožijo. 51. člen (usmeritve za določitev kmetijskih zemljišč)

(1)Kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih, vodnih in gozdnih zemljišč ter za druge namene določenih zemljišč. Uporabljajo se v skladu z njihovim namenom. Na podlagi naravnih lastnosti, lege, potenciala, oblike in velikosti parcel ter drugih odgovarjajočih meril in kriterijev se v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, določijo kot območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in območja ostalih kmetijskih zemljišč.

(2)Območja kmetijskih zemljišč se v izvedbenem delu OPN povzamejo iz prostorskih sestavin veljavnih planskih aktov občine. Zmanjšajo se povsod tam, kjer gre za utemeljeno in zakonito določanje stavbnih, vodnih ali drugih zemljišč. Povečajo se lahko v primerih, da je bil izkazan interes lastnikov stavbnih ali gozdnih zemljišč in je taka sprememba sprejemljiva tudi iz vidika zasnovanega prostorskega razvoja občine ter na območjih stavbnih zemljišč, ki še niso pozidana in so analize pokazale, da gre za zemljišča, neustrezna za gradnjo, pa so ta zemljišča dejansko v kmetijski rabi.

(3)Na kmetijskih zemljiščih, določenih na opisani način, se v največji možni meri upošteva njihovo kvaliteto in potencial za kmetijsko proizvodnjo, preprečuje njihovo nekontrolirano in neupravičeno zmanjševanje, onesnaževanje ali drugačno degradiranje.

(4)Morebitno drugačno določitev kmetijskih zemljišč opredeli oziroma zagotovi nosilec urejanja prostora, pristojen za kmetijstvo, pri čemer jih na območjih, kjer mejijo na gozdna zemljišča, predhodno uskladi z nosilcem urejanja prostora, pristojnim za gozdarstvo. 52. člen (usmeritve za določitev gozdnih zemljišč)

(1)Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katerokoli funkcijo gozda.

(2)Območja gozdnih zemljišč se v izvedbenem delu OPN povzamejo iz prostorskih sestavin veljavnih planskih aktov občine. Zmanjšajo se povsod tam, kjer gre za utemeljeno in zakonito določanje stavbnih, vodnih ali drugih zemljišč, pa ta ne posegajo na območja varovalnih gozdov, gozdov s posebnim namenom ali gozdov s 1. stopnjo poudarjenosti katerekoli ekološke funkcije, ki so varovani ali zavarovani po predpisih o gozdovih ali po predpisih o ohranjanju narave. Povečajo se lahko v primerih, da je bil izkazan interes lastnikov zemljišč in je taka sprememba sprejemljiva tudi iz vidika zasnovanega prostorskega razvoja občine ter na območjih stavbnih zemljišč, ki še niso pozidana in so analize pokazale, da gre za zemljišča, neustrezna za gradnjo, pa so ta zemljišča po dejanski rabi gozdna.

(3)Na opisani način določena gozdna zemljišča se uporabljajo v skladu z odločitvami o načinu gospodarjenja v gozdnogospodarskem načrtu gospodarske enote.

(4)Morebitno drugačno določitev gozdnih zemljišč opredeli oziroma zagotovi nosilec