(750)0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 1.584.680 50 ZADOLŽEVANJE 1.584.680 500 Domače zadolževanje 1.584.680 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550+551) 743.944 55 ODPLAČILO DOLGA 743.944 550 Odplačilo domačega dolga 743.944 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –8.812 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 840.736 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 849.548 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN
- 2017 8.812 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte predpisane s kontnim načrtom. Sestavni del proračuna je tudi načrt razvojnih programov za obdobje 2018–
- Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov ter načrt razvojnih programov sta prilogi tega odloka in se objavita na spletni strani Občine Sežana. V okviru proračuna deluje sklad proračunske rezerve oblikovan po Zakonu o javnih financah. III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
- člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke. Sredstva proračuna se uporabljajo le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se prevzemajo obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Proračunski uporabniki zagotovijo sredstva za obveznosti iz preteklih let, ki niso predvidena v proračunu za tekoče leto, v okviru sredstev proračuna tekočega leta. Krajevne skupnosti lahko prevzemajo obveznosti le v okviru planiranih sredstev krajevnih skupnosti. Za prevzemanje obveznosti do višine 20.000 EUR brez davka na dodano vrednost ni potrebno soglasje župana, nad tem zneskom pa je potrebno pred prevzemanjem obveznosti pridobiti soglasje župana. Krajevne skupnosti lahko izvajajo v breme sredstev krajevne skupnosti le tiste naloge, ki ne presegajo vrednosti 40.000 EUR brez davka na dodano vrednost. Krajevne skupnosti morajo pred prevzemom obveznosti v vrednosti nad 2.500 EUR brez davka na dodano vrednost za blago in storitve ter nad vrednostjo 5.000 EUR brez davka na dodano vrednost za gradnje izvesti postopek zbiranja ponudb najmanj treh ponudnikov. Pred oddajo naročila iz prejšnjega odstavka morajo krajevne skupnosti pridobiti pisno soglasje občinske uprave. Soglasje občinske uprave morajo krajevne skupnosti pridobiti tudi k potrditvi oziroma naročilu dodatnih, naknadnih oziroma več del. V primeru, da občinska uprava ali organ, pristojen za nadzor, ugotovi, da krajevna skupnost uporablja sredstva nenamensko oziroma v nasprotju s predpisi, o tem obvesti župana, ki lahko začasno odredi ustavitev financiranja krajevne skupnosti iz sredstev proračuna do odprave nepravilnosti.
- člen Za posamezen investicijski projekt, za katerega je občinski svet potrdil investicijski program in se financira preko več let, je možno razpisati javno naročilo za celotno vrednost projekta in prevzeti obveznosti do višine sredstev, določenih v načrtu razvojnih programov. Za posamezno investicijsko nalogo se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjem letu, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta in predvidena v načrtu razvojnih programov. Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih, iz naslova investicijskih odhodkov in investicijskih transferov, ne smejo presegati 80 % sredstev skupine odhodkov 42 in 43 v bilanci proračuna. Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih iz naslova tekočih odhodkov (izdatkov za blago in storitve) in tekočih transferov, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta. Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih iz naslova tekočih odhodkov (izdatkov za blago in storitve) in tekočih transferov, ne smejo presegati 50 % sredstev, zagotovljenih v sprejetem letnem proračunu znotraj podprograma neposrednega uporabnika. Omejitve se ne nanašajo na prevzemanje obveznosti: – iz naslova prevzemanja obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, – prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, ki so nujna za operativno delovanje neposrednih porabnikov, – prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev donatorjev. Obveznosti po prejšnjih odstavkih, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, se prioritetno vključujejo v proračun leta na katero se nanašajo.
- člen Sredstva proračuna se neposrednim in posrednim proračunskim porabnikom med letom praviloma dodeljujejo mesečno v obliki dvanajstine oziroma na podlagi sklenjenih pogodb. Župan lahko v utemeljenih primerih določi tudi drugačno dinamiko nakazil dotacij. Sredstva za investicijske transfere, se nakazujejo na osnovi dokumentacije o že opravljenih investicijah. Pri tem je potrebno upoštevati zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostni položaj proračuna. V primeru, da zaradi neenakomernega priliva prihodkov pride do likvidnostnih težav, se sredstva prioritetno zagotavljajo za zakonsko določene naloge, ki so opredeljene v posebnem delu proračuna in za minimalni obseg nalog, ki še omogoča delovanje uporabnikov.
- člen Razdelitev sredstev proračunskih postavk namenjenih društvom in zvezam, ki niso posredni ali neposredni proračunski uporabniki in katerih višina ni določena s proračunom, se opravi na osnovi razpisa.
- člen Sredstva proračunske rezerve se izločijo v višini določeni s proračunom. Sredstva se izločajo mesečno po dvanajstinah. Sredstva rezerve se uporabljajo za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni ter druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi proračunske rezerve do višine 20.000 EUR odloča župan, na predlog občinske uprave in o uporabi sredstev pisno obvesti občinski svet. O uporabi sredstev nad višino 20.000 EUR odloča občinski svet s posebnim odlokom.
- člen Za plačevanje obveznosti iz občinskega proračuna veljajo enaki roki, ki se za posamezne namene porabe določijo v zakonu o izvrševanju državnega proračuna. Neposredni porabniki proračuna plačujejo obveznosti za že opravljene nabave blaga, storitev in gradbenih del. Dogovarjanje o predplačilih je možno s soglasjem župana le izjemoma, in sicer ob primernem zavarovanju predplačil, v skladu s predpisi, ki veljajo za področje javnih financ.
- člen Namenski prihodki proračuna za leto 2018 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka
- člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, ki se uporabijo za odhodke bilance prihodkov in odhodkov ali za izdatke v računu financiranja: – prihodki požarne takse, ki se namenijo za investicije v zagotavljanje protipožarne varnosti, – namenska sredstva sofinanciranja projektov, – okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se namenijo za investicije v zmanjšanje onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, – komunalni prispevek, ki se uporablja za gradnjo komunalne opreme, vključno iz naslova pogodb o sovlaganju v komunalno infrastrukturo, – sredstva turistične takse, ki se namenijo za spodbujanje razvoja turizma, – koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se nameni za izvajanje ukrepov varstva okolja in vlaganj v naravne vire, – sredstva koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo, ki se uporabljajo za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in turistično infrastrukturo, – namenska sredstva so tudi druga sredstva, ki jih občina prejme namensko za financiranje določenih nalog. Namenska sredstva so tudi lastna sredstva krajevnih skupnosti oziroma vsi prihodki krajevnih skupnosti, ki niso zagotovljeni iz občinskega proračuna, kot so samoprispevki, donacije, prihodki od premoženja, prihodki od prodaje blaga in storitev, prihodki od obresti in drugi izvirni prihodki krajevnih skupnosti. O namenu porabe lastnih prihodkov krajevnih skupnosti, odločajo sveti krajevnih skupnosti. V primeru, da občina prejme namenska sredstva, ki niso bila predvidena v proračunu, se na podlagi sklepa župana, na strani odhodkov za ta namen odpre nova proračunska postavka. V primeru vplačila namenskih sredstev, ki v proračunu niso bila izkazana v zadostni višini, se na podlagi sklepa župana v višini dejanskih prejemkov obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna poveča. V primeru, da so namenska sredstva vplačana v nižjem obsegu kot je izkazano v proračunu, se prevzema in plačuje obveznosti samo do višine dejansko vplačanih namenskih virov. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena se prenesejo v proračun naslednjega leta.
- člen Pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračuna se lahko sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju.
- člen Če se v teku proračuna ugotovi, da so potrebna dodatna sredstva, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, so pa nujna za izvrševanje predpisov ali izvršitev storitev, se dodatni odhodki poravnavajo s predhodno prerazporeditvijo sredstev iz drugih proračunskih postavk. O prerazporeditvi odloča župan. O izvršenih prerazporeditvah sredstev mora župan šestmesečno poročati občinskemu svetu, in sicer v mesecu septembru za prvo polletje in z zaključnim računom. Znotraj proračunskih postavk se sredstva lahko prerazporejajo oziroma določajo novi konti. Na podlagi sklepa župana lahko finančna služba znotraj posamezne proračunske postavke prerazporeja sredstva med podkonti v okviru iste proračunske postavke in odpira nove konte zaradi pravilnega knjiženja. Predsedniki svetov krajevnih skupnosti lahko prerazporejajo sredstva v okviru sprejetega finančnega načrta krajevne skupnosti, v kolikor se v teku finančnega načrta ugotovi, da je potrebno zagotoviti dodatna sredstva, ki so nujna za izvrševanje predpisov ali izvršitev storitev. Dodatni odhodki se pokrivajo v breme drugih postavk finančnega načrta krajevnih skupnosti. Župan lahko spreminja vrednost projektov, ki so uvrščeni v načrtu razvojnih programov. Župan lahko spreminja naziv projektov, ki so uvrščeni v načrtu razvojnih programov, ali naziv proračunskih postavk, v kolikor je to potrebno zaradi črpanja namenskih sredstev sofinanciranja projektov. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
- člen Če se po sprejemu proračuna spremeni ali sprejme nov predpis, na osnovi katerega nastanejo nove obveznosti za občinski proračun, je župan dolžan določiti na odhodkovni strani novo proračunsko postavko, za katero se sredstva zagotovijo v okviru večjih prihodkov ali s prerazporeditvijo sredstev. Župan vključi nove obveznosti s sklepom tako, da se odpre nova proračunska postavka in opredeli višina sredstev za nov namen.
- člen Odredbodajalec sredstev proračuna je župan oziroma druga oseba, ki jo pooblasti župan. Predsedniki svetov krajevnih skupnosti so odredbodajalci za sredstva krajevnih skupnosti, ob upoštevanju omejitev iz
- člena tega odloka.
- člen Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine sprejme občinski svet na predlog župana, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine pod zneskom 10.000 EUR in načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine, v katerega se uvrsti posamično premično premoženje nad vrednostjo 10.000 EUR, sprejme župan. Načrta ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem se lahko v skladu s prejšnjima dvema odstavkoma med letom spreminjata in dopolnjujeta.
- člen V primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, se lahko sklepajo pravni posli, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem. Skupna vrednost poslov iz prejšnjega odstavka tega člena lahko znaša največ 20 % skupne vrednosti načrta pridobivanja nepremičnega premoženja in načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
- člen O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem občine odloči in sklene pravni posel župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Župan oziroma pooblaščena oseba odloča tudi: – o uporabi splošne proračunske rezerve za premalo predvidene odhodke in nepredvidene odhodke, ki so nujna za izvrševanje zakonskih in pogodbenih obveznosti; – o začasni vezavi tekočih likvidnih sredstev zaradi ohranitve realne vrednosti; – o kratkoročni zadolžitvi največ do 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna, v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov; – v drugih primerih, ko to določa zakon, Statut Občine Sežana in ta odlok.
- člen Župan lahko odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga do višine 1.000 EUR v posamičnem primeru, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Župan lahko odpiše plačilo dolga ne glede na vrednost v primeru: – da je dolg že zastaral; – da ni več pravnih možnosti za izterjavo terjatve zaradi prenehanja pravne osebe v stečajnem ali drugem postopku; – da je bil v postopku osebnega stečaja izdan sklep o odpustu obveznosti, – da je zapuščina ostala brez dedičev; – da terjatev ni bila pravočasno prijavljena v stečajnem postopku; – dejanja s podobnim razlogom. Kot dolg iz predhodnih odstavkov tega člena se ne šteje dolg do občine iz naslova obveznih dajatev. Svet krajevnih skupnosti lahko odpiše plačilo dolga do višine 1.000 EUR v posamičnem primeru, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Svet krajevnih skupnosti lahko odpiše dolg ne glede na vrednost iz razlogov, navedenih v drugem odstavku tega člena.
- člen Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo. Pred izplačilom iz proračuna morajo vsako izplačilo preveriti in potrditi javni uslužbenci občinske uprave, ki so zadolženi za posamezno področje izvrševanja proračuna. Skrbnike proračunskih postavk s sklepom določi župan.
- člen Za zakonito in namensko uporabo sredstev iz proračuna, odgovarja odgovorni organ oziroma odgovorna oseba prejemnika sredstev. IV. OBSEG ZADOLŽEVANJA
- člen Občina se lahko v letu 2018 dolgoročno zadolži do višine 1.584.680 EUR, in sicer: – do višine 1.200.000 EUR skladno z določili zakona, ki ureja financiranje občin, za investicije, predvidene v občinskem proračunu za leto 2018 ter – do višine 384.680 EUR na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, pri državnem proračunu za sofinanciranje investicij v lokalno infrastrukturo in investicij posebnega pomena, za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so vključene v načrt razvojnih programov občinskega proračuna. Kreditna sredstva se prvenstveno porabijo za plačilo stroškov pri izvajanju investicij, lahko pa tudi za vračilo dolga. V. KONČNA DOLOČBA
- člen V obdobju morebitnega začasnega financiranja Občine Sežana v letu 2019, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
- člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi. Št. 032-11/2017-4 Sežana, dne
- decembra 2017 Župan Občine Sežana Davorin Terčon l.r. Kazalo Na vrh