← Slovenija

Odlok o proračunu Občine Zagorje ob Savi za leto 2018, stran 11619.

Na podlagi

  1. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08, 76/08 – ZLS-O, 79/09 – ZLS-P, 51/10 – ZLS-R, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO),
  2. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4 (14/13 pop.), 110/11 – ZDIU12, 101/13 – ZJF-G, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G),
  3. in
  4. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15) in
  5. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na
  6. redni seji dne
  7. 2017 sprejel O D L O K o proračunu Občine Zagorje ob Savi za leto 2018
  8. SPLOŠNA DOLOČBA
  9. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Zagorje ob Savi za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
  10. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
  11. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 14.178.258 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 12.522.749 70 DAVČNI PRIHODKI 10.942.780 700 Davki na dohodek in dobiček 9.701.144 703 Davki na premoženje 983.000 704 Domači davki na blago in storitve 258.636 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.579.969 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.330.584 711 Takse in pristojbine 8.000 712 Globe in druge denarne kazni 9.000 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 53.314 714 Drugi nedavčni prihodki 179.071 72 KAPITALSKI PRIHODKI 167.900 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 101.900 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 66.000 73 PREJETE DONACIJE 2.800 730 Prejete donacije iz domačih virov 2.800 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.484.810 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 787.116 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 697.694 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 15.770.507 40 TEKOČI ODHODKI 3.332.610 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 828.030 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 139.457 402 Izdatki za blago in storitve 1.676.123 403 Plačila domačih obresti 44.000 409 Sredstva, izločena v rezerve 645.000 41 TEKOČI TRANSFERI 7.852.437 410 Subvencije 142.945 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 3.759.128 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 775.139 413 Drugi tekoči domači transferi 3.175.225 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.066.308 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.066.308 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 519.152 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 312.225 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 206.927 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK ALI PRIMANJKLJAJ (I-II) –1.592.249 B RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 8.000 750 Prejeta vračila danih posojil 8.000 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 441 Povečanje kapitalskih deležev 0 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) +8.000 C RAČUN FINANCIRANJA VII ZADOLŽEVANJE 50 ZADOLŽEVANJE 1.200.000 500 Domače zadolževanje 1.200.000 VIII ODPLAČILA DOLGA 55 ODPLAČILA DOLGA 556.413 550 Odplačila domačega dolga 556.413 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) –940.662 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 643.587 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 1.592.249 XII Stanje sredstev na računih na dan
  12. 2017 940.662 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
  13. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
  14. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
  15. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka
  16. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
  17. taksa za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se porablja za nakup, graditev, obnovo in vzdrževanje premoženja v okviru ravnanja z odpadno vodo;
  18. požarna taksa, ki se nameni za nabavo gasilske opreme,
  19. turistična taksa, ki se porablja za financiranje aktivnosti za turistično promocijo občine,
  20. komunalni prispevek, ki se porablja za gradnjo, obnovo, opremljanje in vzdrževanje komunalne infrastrukture,
  21. koncesijska dajatev za kmetijska zemljišča, gozdove in divjad, ki se porablja za sanitarno sečnjo in druga urejanja gozdnih in kmetijskih površin ter skrb za divjad,
  22. sorazmerni del nadomestila od prodaje lesa iz državnih gozdov, ki ležijo na področju občine se porablja za vzdrževanje cest,
  23. pristojbina za gozdne ceste, ki se porablja za vzdrževanje gozdnih cest,
  24. prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja (kapitalski prihodki), ki se porabljajo za nakup, graditev, obnovo in vzdrževanje stvarnega premoženja občine,
  25. prihodki od lastne dejavnosti, ki se porabljajo za odhodke povezane s to dejavnostjo,
  26. vsi prihodki ožjih delov občine, ki se uporabijo za financiranje izdatkov krajevnih skupnosti, ki so predvideni v finančnih načrtih KS. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v finančnem načrtu proračuna ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za višino dejanskih namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračun. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek v nižjem obsegu kot je izkazan v proračunu, se prevzema in plačuje obveznost samo do višine dejanskih prejemkov oziroma ocenjenih razpoložljivih sredstev. Pravice porabe na proračunskih postavkah, ki zahtevajo namenski izdatek, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
  27. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan ali od njega pooblaščena oseba. Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno prerazporeja pravice porabe med podkonti v okviru iste proračunske postavke, če s tem ni spremenjena pravica porabe neposrednega proračunskega uporabnika. Neposredni proračunski uporabniki proračuna Občine Zagorje ob Savi so: občinski svet, župan, nadzorni odbor, občinske uprava z vsemi oddelki (oddelek za splošne zadeve, javne finance, družbene dejavnosti in gospodarstvo, gospodarske javne službe ter okolje in prostor) in vsaka krajevna skupnost. Na predlog neposrednega proračunskega uporabnika o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami znotraj posameznega neposrednega proračunskega uporabnika v posebnem delu proračuna odloča župan, vendar skupno povečanje oziroma zmanjšanje ne sme presegati 30 % obsega področja proračunske porabe znotraj neposrednega proračunskega uporabnika. Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme svet krajevne skupnosti. Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti, ki v krajevni skupnosti nastopa kot odredbodajalec. Krajevna skupnost lahko sklepa pravne posle v okviru finančnega načrta krajevne skupnosti, ki je sestavni del proračuna, brez predhodnega soglasja župana, razen poslov, ki so vezani na odtujitev ali pridobitev nepremičnin v vrednosti nad 5.000 evrov. O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami znotraj finančnega načrta posamezne krajevne skupnosti odloča predsednik sveta krajevne skupnosti brez omejitev. Predsednik sveta krajevne skupnosti mora o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami seznaniti svet krajevne skupnosti. Župan s poročilom o polletnem izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji.
  28. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
  29. v letu 2019 60 % navedenih pravic porabe in
  30. v ostalih prihodnjih letih 10 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
  31. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. O spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan (v krajevnih skupnostih predsednik sveta krajevne skupnosti), ki lahko spreminja vrednosti projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko župan spremeni vrednost projekta iz načrta razvojnih programov za več kot 20 %, če sprememba vrednosti projekta ni višja oziroma nižja od 20.000 evrov glede na vrednost projekta v sprejetem načrtu razvojnih programov in pa uvrsti v načrt razvojnih programov nov projekt, če njegova vrednost ni višja od 30.000 evrov. Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko spreminja vrednosti projektov in vključuje v načrt razvojnih programov nove projekte v okviru razpoložljivih sredstev finančnega načrta krajevne skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti mora o spremembah načrta razvojnih programov seznaniti svet krajevne skupnosti. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
  32. člen (splošna proračunska rezervacija) Med odhodki proračuna se del predvidenih proračunskih prejemkov v naprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezervacija. Sredstva v višini 70.000,00 evrov se lahko uporabijo za nepredvidene namene, za katera v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije župan poroča občinskemu svetu z zaključnim računom.
  33. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad Občine Zagorje ob Savi je proračunska rezerva. Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 170.000,00 evrov. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka
  34. člena ZJF do višine 40.000,00 evrov odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presegajo navedeni znesek, odloča na predlog župana občinski svet.
  35. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE
  36. člen

(1)Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem je sestavni del proračuna in ga sprejme občinski svet hkrati s proračunom. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem skladno z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti vsebuje načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem (z vključenimi menjavami). Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem se med izvrševanjem proračuna lahko dopolni ali spremeni. V primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, lahko župan odloči in sklene pravne posle ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki ni predvideno v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem. Skupna vrednost pravnih poslov iz prejšnjega stavka ne sme presegati 20 % skupne vrednosti veljavnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem.
(2)Načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme župan. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem vsebuje načrt pridobivanja in načrt razpolaganja s premičnim premoženjem, v načrta pa se vključijo načrtovana pridobivanja in razpolaganja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000 evrov. Župan lahko odloči in sklene pravne posle ravnanja s premičnim premoženjem, ki ni predvideno v veljavnem načrtu ravnanja s premičnim premoženjem, ob smiselni uporabi prejšnjega odstavka tega člena.
(3)O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem odloči in sklene pravni posel župan.
  1. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka
  2. člena ZJF, lahko župan v letu 2018 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine 15.000 evrov. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
  3. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
  4. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) V primeru neenakomernega pritekanja prejemkov se lahko občina likvidnostno zadolži znotraj proračunskega leta, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 1.200.000 evrov. Občina v letu 2018 ne bo izdajala poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina.
  5. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje se v letu 2018 lahko zadolžijo do skupne višine 100.000 evrov. V letu 2018 se lahko zadolži JP Komunala Zagorje d.o.o v višini 100.000 evrov, za obdobje največ pet let, pod pogoji in na način, ki so določeni v Zakonu o financiranju občin. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje v letu 2018 ne smejo izdajati poroštev.
  6. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2018 ne bo zadolžila.
  7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  8. člen (začasno financiranje v letu 2019) V obdobju začasnega financiranja Občine Zagorje ob Savi v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
  9. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 410-25/2017 Zagorje ob Savi, dne
  10. decembra 2017 Župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan l.r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.