← Slovenija

Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Ilirska Bistrica, stran 11813.

Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr),

  1. in
  2. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP1-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15),
  3. in
  4. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US),
  5. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17) ter na podlagi
  6. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN, št. 18/95, 18/97, 30/98, 4/08, Uradni list RS, št. 31/99 in Uradne objave časopisa Snežnik, št. 4,
  8. 2006) in na predlog sklepa Odbora za stavbna zemljišča, stanovanjske zadeve in poslovne prostore, sprejetega na
  9. seji dne
  11. 2017, na
  12. seji dne
  14. 2017 sprejel O D L O K o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Ilirska Bistrica I. SPLOŠNE DOLOČBE
  15. člen V Občini Ilirska Bistrica, se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).
  16. člen Za stavbno zemljišče po
  17. členu tega odloka se štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Kot zazidana stavbna zemljišča se štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišča šteje tisti del površine zemljiške parcele na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1.5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Kot nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Ne glede na določbe tega člena, se kot nezazidano stavbno zemljišče štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, če: – je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo, – je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo; – se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena.
  18. člen Nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča se plačuje od neto tlorisne površine/površine stavbe oziroma dela stavbe, zmanjšane za odprte prostore. Podatke o dejanski rabi objekta in površinah vodi Geodetska uprava RS (v nadaljnjem besedilu: GURS) v svojih uradnih bazah podatkov, ki se nanašajo na stavbe in dele stavbe. Nadomestilo se odmeri od površine vseh zaprtih delov stavbe ali delov stavb. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje, ne glede na to, ali se površine dejansko uporabljajo ali ne. Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo tudi zunanja zemljišča, ki so funkcionalno povezana s poslovnimi oziroma proizvodnimi stavbami in so v naravi zunanje manipulativne površine, zunanja skladišča, zunanja parkirišča, delavnice na prostem in podobno – druga stavbna zemljišča. Kot poslovne površine se ne štejejo ceste, poti, zelenice, pokopališča, parki, kmetijsko ali gozdno zemljišče, neplodno zemljišče. Nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, kjer je po izvedbenem prostorskem aktu določeno, da je dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb. Skupna površina stavbnega zemljišča, za katerega se plačuje nadomestilo, se do vzpostavitve evidenc nezazidanih stavbnih zemljišč določi tako, da se površina zazidanih stavbnih zemljišč, ugotovljena na način, določen v prejšnjih odstavkih, pomnoži s količnikom 1.
  19. Določba prejšnjega odstavka ne velja v primerih, če nezazidano stavbno zemljišče v naravi ne obstaja, kar se ugotavlja iz podatkov uradnih evidenc, ogledov na terenu ali predložitvijo ustreznih dokazil s strani zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V teh primerih se nadomestilo plačuje le od površine zazidanih stavbnih zemljišč. II. OBMOČJA ZAJEMANJA NADOMESTILA
  20. člen Območja, na katerih se zajema nadomestilo so: I. območje: mesto Ilirska Bistrica, Snežnik, II. območje: Jelšane, Knežak, Kuteževo, Podgrad, Pregarje, III. območje: Bač, Čelje, Dobropolje, Dolenje pri Jelšanah, Dolnja Bitnja, Dolnji Zemon, Gornja Bitnja, Gornji Zemon, Harije, Hrušica, Jablanica, Jasen, Koritnice, Koseze, Mala Bukovica, Novokračine, Podbeže, Podgraje, Prelože, Prem, Račice, Rečica, Sabonje, Sušak, Šembije, Tominje, Topolc, Trpčane, Velika Bukovica, Vrbica, Vrbovo, Zabiče, Zajelšje, Zalči, Zarečica, Zarečje, IV. območje: Brce, Fabci, Gaberk, Huje, Janeževo Brdo, Kilovče, Male Loče, Mereče, Nova vas pri Jelšanah, Ostrožno brdo, Pavlica, Podstenje, Podstenjšek, Podtabor, Ratečevo Brdo, Rjavče, Smrje, Soze, Starod, Studena gora, Veliko brdo. Nadomestilo se plačuje tudi na območjih izven naselij, in sicer za: peskokope, kamnolome, cestne baze, parkirišča, deponije komunalnih odpadkov in druge deponije. Zavezanci so dolžni te površine grafično in pisno opredeliti. Navedene površine se uvrstijo v posamezno naselje oziroma območje na podlagi katastrske občine v kateri se nahajajo. Meje območij iz prvega odstavka določajo meje katastrskih občin in naselij, ki sodijo pod posamezno območje. III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
  21. člen Pri določanju višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila:
  22. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami,
  23. lega in namembnost stavbnega zemljišča,
  24. smotrna uporaba stavbnega zemljišča,
  25. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka,
  26. veliki kompleksi zemljišč.
  27. člen Opremljenost stavbnega zemljišča ali možnost priključitve na komunalne in druge objekte individualne ali kolektivne rabe se ovrednoti glede na prisotno število naprav v naseljih: – električno omrežje 20 točk – javna kanalizacija 20 točk – delno urejena javna kanalizacija 10 točk – telefonsko omrežje in/ali širokopasovno omrežje 20 točk – vodovod s hidrantno mrežo 20 točk – lokalni javni vodovod 10 točk – javna cesta z asfaltiranim cestiščem 20 točk – javna cesta v makadamski izvedbi 10 točk – toplovodno omrežje 20 točk – avtobusno postajališče ali železniška postaja v naselju 10 točk. Za posamezne uporabnike zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč se točkuje dejanska možnost priključitve na komunalne vode, druge objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena. Oddaljenost avtobusnega postajališča ali železniške postaje ni razlog za neupoštevanje te komunalne infrastrukture pri točkovanju komunalne opremljenosti.
  28. člen Glede na lego in namembnost se stavbno zemljišče točkuje z naslednjim številom točk: Vrsta dejavnosti Lega stavbnega zemljišča I. območje II. območje III. območje IV. območje
  29. Stanovanja v večstanovanjskih stavbah, stanovanjske hiše, samski domovi, dijaški domovi, domovi za starejše občane 70 50 30 10
  30. Gospodarska, poslovna, trgovska, turistična in obrtna dejavnost, dejavnost samostojnih podjetnikov razen dejavnosti iz
  31. točke tega člena 275 225 175 125
  32. Družbene dejavnosti, javna uprava in druge dejavnosti 300 200 100 50
  33. Skladišča naftnih derivatov ter drugih nevarnih snovi, bioplinarne, dejavnost bencinskih servisov, zavarovalniške, finančne in telekomunikacijske dejavnosti 600 500 400 350
  34. člen Smotrna uporaba stavbnega zemljišča, se točkuje glede na vrsto objektov in se točkuje z naslednjim številom točk: Vrsta objekta Lega stavbnega zemljišča I. območje II. območje III. območje IV. območje
  35. Enodružinske hiše 40 30 20 10
  36. Večstanovanjske stavbe do 20 stan. enot 25 15 10 5
  37. Večstanovanjske stavbe nad 20 stan. enot in objekti družbenih dejavnosti 15 10 5 0
  38. Gospodarski objekti, hale, farme, prodajalne, gostinski objekti in ostali poslovni prostori, ki niso izrecno navedeni v drugih postavkah tega člena do 200 m 2 skupne neto tlorisne površine objektov 100 80 60 40
  39. Gospodarski objekti, hale, farme, prodajalne, gostinski objekti in ostali poslovni prostori, ki niso izrecno navedeni v drugih postavkah tega člena od 200 do vključno 500 m 2 skupne neto tlorisne površine objektov 75 55 35 20
  40. Gospodarski objekti, hale, farme in ostali poslovni prostori, ki niso izrecno navedeni v drugih postavkah tega člena od 500 do vključno 1000 m 2 skupne neto tlorisne površine objektov 50 35 25 15
  41. Gospodarski objekti, hale, farme in ostali poslovni prostori, ki niso izrecno navedeni v drugih postavkah tega člena nad 1000 m 2 skupne neto tlorisne površine objektov 30 20 15 10
  42. Trgovski in gostinski objekti od 500 do vključno 1000 m 2 skupne neto tlorisne površine objektov in bencinski servisi 150 120 90 60
  43. Trgovski in gostinski objekti nad 1000 m 2 skupne neto tlorisne površine objektov, bioplinarne in skladišča naftnih derivatov ter drugih nevarnih snovi 200 170 140 100 Pri objektih z mešano rabo se točkuje vsak del objekta v skladu z rabo zabeleženo v evidencah GURS. Kolikor rabe na način določen v prejšnjem stavku ni mogoče določiti se upošteva po površini prevladujoča raba objekta.
  44. člen Izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka se pri naslednjih dejavnostih ovrednotijo z naslednjim številom točk: I. območje II. območje III. območje IV. območje
  45. Finančne in zavarovalniške dejavnosti ter telekomunikacijske dejavnosti 300 250 200 150
  46. Skladišča naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi, bioplinarne ter dejavnost bencinskih servisov 400 300 250 150
  47. Dejavnost prenosa distribucije in trgovanja z električno energijo 200 200 200 150
  48. Trgovina z več kot 1000 m 2 neto tlorisnih površin 400 350 300 250
  49. člen Za uporabo kompleksov stavbnih zemljišč, ki presegajo 5.000 m 2 in na katerih se izvaja gospodarska dejavnost, se ne glede na pravni status subjekta, vrsto dejavnosti, ki jo subjekt opravlja, območja, kjer se kompleks nahaja ter vrsto rabe stavbnega zemljišča zaračunava nadomestilo za velike komplekse stavbnih zemljišč. Glede na velikosti kompleksov se določi 26 razredov, in sicer: razred nad m 2 do m 2 točk/m 2 1 5000 10000 100 2 10001 20000 107 3 20001 30000 112 4 30001 40000 117 5 40001 50000 122 6 50001 60000 127 7 60001 70000 132 8 70001 80000 137 9 80001 90000 142 10 90001 100000 147 11 100001 110000 152 12 110001 120000 157 13 120001 130000 162 14 130001 140000 167 15 140001 150000 172 16 150001 160000 177 17 160001 170000 182 18 170001 180000 187 19 180001 190000 192 20 190001 200000 197 21 200001 210000 202 22 210001 220000 207 23 220001 230000 212 24 230001 240000 217 25 240001 250000 222 26 250001 227 IV. ZAVEZANCI ZA PLAČILO NADOMESTILA IN OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
  50. člen Nadomestilo je dolžan plačati neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora), kolikor tega ni mogoče ugotoviti oziroma ne obstaja, pa je nadomestilo dolžan plačati lastnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe. Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranjem in plačilom obresti v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davčni postopek. Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ.
  51. člen Oprostitve plačila nadomestila na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih: – nadomestilo se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za versko dejavnost, – plačila nadomestila je na lastno zahtevo za dobo petih let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Plačani stroški za urejanje stavbnega zemljišča iz druge alineje prvega odstavka tega člena predstavljajo plačan komunalni prispevek investitorja, – plačila nadomestila so oproščeni zavezanci, ki prejemajo državno denarno pomoč po predpisih o socialnem varstvu. Oprostitev velja za tekoče leto in se uvede na zahtevo zavezanca. V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
  52. člen Letna višina nadomestila za neto tlorisne površine objektov po merilih iz 6., 7., 8.,
  53. in
  54. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število izračunanih točk pomnoži z veljavno vrednostjo točke za izračun nadomestila in površino objekta. Letna višina nadomestila za zunanje nepokrite poslovne površine po merilih iz 6., 7., 8.,
  55. in
  56. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število izračunanih točk pomnoži s površino zavezančevih nepokritih poslovnih površin, pomnoži z veljavno vrednostjo točke za izračun nadomestila ter pomnoži s faktorjem 0,
  57. Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča po merilih iz 6., 7., 8.,
  58. in
  59. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število izračunanih točk pomnoži s površino zavezančevih nezazidanih stavbnih zemljišč, pomnoži z veljavno vrednostjo točke za izračun nadomestila ter pomnoži s faktorjem 0,
  60. Letna višina nadomestila po merilih iz
  61. člena se zavezancu določi tako, da se glede na skupno površino stavbnih zemljišč zavezanca kompleks najprej razvrsti v ustrezen razred, nadalje se od skupne površine zemljišč odšteje 5.000 m 2 , tako dobljeno površino pa se pomnoži s številom točk, določenih za posamezni razred ter veljavno vrednostjo točke. Posameznemu zavezancu se odmeri letna višina nadomestila, ki predstavlja vsoto nadomestil iz prejšnjih odstavkov tega člena. Do vzpostavitve evidenc nezazidanih stavbnih zemljišč se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidana stavbna zemljišča ugotavlja in plačuje na način, določen v petem odstavku
  62. člena tega odloka.
  63. člen Vrednost točke za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Il. Bistrica znaša v letu 2018: – za fizične osebe EUR 0,00167 – za pravne osebe EUR 0,
  64. Vrednost točk za odmerno leto se v mesecu decembru z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje zadnjih 12 mesecev od meseca za katerega je nazadnje objavljen navedeni indeks. Ugotovitveni sklep se objavi v Uradnem listu RS. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  65. člen Strokovna služba Občine Ilirska Bistrica podatke v evidenci za nadomestilo vzdržuje v skladu predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin dopolnjuje in spreminja sama, in sicer na osnovi podatkov iz uradnih podatkov GURS in drugih javno dostopnih evidenc (evidenca stavbnih zemljišč, register nepremičnin, zemljiški kataster, kataster stavb, poslovni register, centralni register prebivalstva …). Zavezanci so dolžni Občini Ilirska Bistrica posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila oziroma sodelovati pri vodenju evidence, ki jo izvaja Občina Ilirska Bistrica ter prijaviti tudi vse spremembe v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča, in sicer v 30 dneh po nastali obveznosti oziroma spremembi v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča. Na poziv občinske uprave pa so zavezanci dolžni posredovati verodostojne podatke za odmero nadomestila v roku 15 dni od prejema poziva. Strokovna služba občinske uprave je dolžna zavezancu, ki dostavi negativno mnenje ali negativno soglasje h gradnji upravljalca infrastrukture ali pristojnega soglasodajalca, pred izdajo odločbe o odmeri nadomestila izdati obvestilo o določitvi površine nezazidljivega zemljišča, v kolikor zavezanec to sporoči v tekočem letu pred izdajo odločbe o odmeri nadomestila. V nasprotnem primeru je strokovna služba občinske uprave dolžna obvestilo izdati pred izdajo odločbe o odmeri nadomestila v naslednjem letu. Strokovna služba Občine Ilirska Bistrica je dolžna zavezancu poslati informativno obvestilo o spremembah zavezančevih podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v primeru, ko spremembe nastanejo zaradi aktivnosti lokalne skupnosti in zavezanec na te ni imel vpliva. Zavezanca se sočasno z obvestilom pozove k uskladitvi podatkov. Če zavezanec v roku 15 dni od vročitve ne vloži ugovora se smatra, da s spremembami soglaša. V kolikor nastane sprememba med letom, po izdaji odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se ta upošteva s prvim dnem v naslednjem letu. V kolikor nastane sprememba med letom pred izdajo odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se ta upošteva s prvim dnem v naslednjem mesecu po nastanku spremembe. IX. NADZOR
  66. člen Nadzor nad izvajanjem določb drugega odstavka
  67. člena tega odloka izvaja prekrškovni organ Občine Ilirska Bistrica, nadzor določb ostalih členov pa pristojna služba občinske uprave Občine Ilirska Bistrica, kolikor zakon ne določa drugače. X. KAZENSKE DOLOČBE
  68. člen Z globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba, ki je zavezanec za plačilo nadomestila: – če ne poda prijave za odmero nadomestila oziroma podatkov v skladu s tem odlokom, – če v prijavi navede neresnične podatke. Z globo 500 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z globo 500 EUR se sankcionira samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z globo 250 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z globo 100 EUR se sankcionira fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
  69. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni objave Primorskih novic št. 14/93), Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 21/01), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradne objave Snežnik št. 5/04), Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradne objave Bistriški odmevi št. 5/2010), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 105/12).
  70. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od
  72. 2018 dalje. Št. 007-4/2017 Ilirska Bistrica, dne
  73. decembra 2017 Župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc l.r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.