Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hrpelje - Kozina, stran 158.

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Hrpelje - Kozina (OPN), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., iz Ljubljane, v avgustu 2017, pod št. 6509.

(2)OPN velja na celotnem območju Občine Hrpelje - Kozina.

(3)OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki. 2. člen (vsebina odloka)

(1)OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.

(2)Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij: I. Uvodne določbe, II. Strateški del, III. Izvedbeni del, IV. Prehodne in končne določbe.

(3)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje: Številka Karta Merilo A – ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA

1. Zasnova omrežja naselij 1:50 000
2. Zasnova sanacij ter obrambe in zaščite 1:50 000 B – ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
3. Zasnova prometnega omrežja in javnega potniškega prometa 1:50 000
4. Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez 1:50 000
5. Zasnova vodnega gospodarstva, čistilne naprave in zbirališča odpadkov 1:50 000 C – Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana ter okvirna območja razpršene poselitve 1:50 000 D – USMERITVE ZA NAMENSKO RABO IN RAZVOJ V KRAJINI
6. Usmeritve za namensko rabo 1:50 000
7. Usmeritve za razvoj v krajini 1:50 000

(4)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje: Številka Karta Merilo

1. Pregledna karta Občine Hrpelje - Kozina z razdelitvijo na liste 1:50 000
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture 1:50 000
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobne namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev 1:5 000
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture 1:5 000
5. Prikaz meja III. in IV. območja varstva pred hrupom ter potencialnega II. območja varstva pred hrupom na posameznem območju poselitve 1:5 000
6. člen (pomen izrazov in kratic)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Atrijske hiše se gradijo v nizu najmanj treh hiš enakih gabaritov, ki so postavljene v obliki črke L, H ali U.
2. Bruto etažna površina (BEP) stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino 1,60 m in več.
3. Bruto tlorisna površina (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe. Etaže so lahko nadstropja, ki so v celoti ali delno pod terenom, nadstropja nad terenom, podstrešja, terase, strešne terase, površine tehničnih in skladiščnih prostorov. Bruto tlorisna površina vsake etaže (BTPE) se dobi iz zunanjih dimenzij obodnih elementov v višini tal etaže. Ometi, fasadne obloge in parapeti so všteti.
4. Delež odprtih zelenih površin (DZP) je razmerje med določenim deležem zelenih oziroma odprtih površin (zelenice, parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev objekta oziroma nekega območja, zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine in površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke), ter celotno površino parcele namenjene gradnji.
5. Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni parceli namenjeni gradnji in ločena vhoda.
6. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta. Dodani del je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
7. Enodružinska hiša je nizek prosto stoječ stanovanjski objekt, ki obsega največ dve stanovanji in v posebnih primerih do 50 % BEP, ki so namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš.
8. Etapa predstavlja zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve, ki je načrtovana z občinskim podrobnih prostorskim načrtom.
9. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m.
10. Faktor izrabe (FI) je razmerje med bruto etažno površino (BTP) objekta (vključno z zidovi) nad in pod terenom in celotno površino parcele namenjene gradnji. Pri izračunu bruto etažnih površin objekta se ne upošteva: – neizkoriščeno podstrešje, – površina balkonov, lož in odprtih teras, – površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena, – pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m.
11. Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino parcele namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni, napušči in nadstreški, upošteva pa se tlorisna projekcija drugih enostavnih objektov.
12. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.
13. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
14. Parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela namenjena gradnji se šteje samo tisti del zemljiške parcele, ki je po namenski rabi stavbno zemljišče.
15. Izkoriščeno podstrešje (Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho s kolenčnim zidom do 0,8 m.
16. Komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki), energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto, omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje kolesarskih poti, omrežje pešpoti, železniško omrežje, omrežje zračnih poti, omrežje vodnih poti).
17. Nadomestna gradnja je novogradnja objekta in je izvedba del, ko se na stavbišču poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt enakih dimenzij.
18. Neizkoriščeno podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho. Ti prostori ne služijo dejavnostim oziroma namembnosti objekta.
19. Nestanovanjska stavba je objekt v katerem ni stanovanjskih površin.
20. Nestanovanjska kmetijska stavba: stavbe za rejo živali: hlevi, svinjaki, staje, senik, skedenj, kozolec ter klet, vinska klet, kašča, hram, koruznjak, sušilnica sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije: kolnice, lope ipd.
21. Obstoječi objekt je objekt, zgrajen z gradbenim dovoljenjem ali drugim upravnim dovoljenjem.
22. Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene ureditve za potrebe prebivalcev.
23. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
24. Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.
25. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
26. Pomožni objekti so objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta. To so skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje: majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni cestni objekti, ograje, podporni zidovi, male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice, rezervoarji, vodnjaki in vodometi, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje, pomožni kmetijskogozdarski objekti (razen kozolcev), objeki za rejo živali, pomožni komunalni objekti, pomožni pristniški objekti, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
27. Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstopanje od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
28. Pretežno pomeni najmanj 70 %, to se pravi, da so možno znotraj neke dejavnosti, območja urejanja ali objekta spremeniti 30 % površin.
29. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
30. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik in zaključek instalacijskega bloka.
31. Spominska obeležja so naslednji nezahtevni in enostavni objekti: kip oziroma spomenik, spominska kapelica, spominska plošča.
32. Stanovanjska soseska je stanovanjsko naselje, zgrajeno po enotni zazidalni zasnovi. Prebivalcem zagotavlja poleg bivanja tudi programe osnovne oskrbe prebivalcev.
33. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 75 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
34. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
35. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
36. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
37. Stopnje nevarnosti zemeljskih plazov so: – območja majhne nevarnosti zemeljskih plazov: pobočja z nakloni od 6 do 12 stopinj, – območja srednje nevarnosti zemeljskih plazov: pobočja z nakloni od 12 do 30 stopinj, – območja velike nevarnosti zemeljskih plazov: pobočja s 30 do 70 stopinjami naklona.
38. Terasa (T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z naklonom do 10 stopinj. BTP terasne etaže ne sme presegati 75 % BTP predhodne etaže. Odmik terasne etaže od roba fasad objekta je najmanj 3 m.
39. Trg odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
40. Ulični niz so objekti ob ulici med dvema križiščema cest.
41. Urbana oprema so naslednji nezahtevni in enostavni objekti: nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, objekt za oglaševanje, transparent, skulptura, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče.
42. Vadbeni objekti so: – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem: igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, planinska pot, pomol, sprehajalna pot, športno strelišče, trim steza, vzletišče; – vadbeni objekti, namenjeni obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč: plezalni in drug podoben objekt, pokrit vadbeni prostor, vadbeni bunker, vadišče na prostem, zaklon, vojaško strelišče.
43. Varovalni pas vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture obsega prostor v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
44. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
45. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri do najvišje točke na slemenu oziroma na strehi objekta.
46. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
47. Začasni objekti so: – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi: sezonski gostinski vrt, pokrit razstavni prostor, gostinski kiosk oziroma tipski zabojnik, kamp; – začasni objekti, namenjeni prireditvam: oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, cirkus, tribuna, prodajni ali reklamni kiosk; – začasni objekti, namenjeni skladiščenju: šotor za skladiščenje, tipski zabojnik za skladiščenje.
48. Zakonito/legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred
49. decembrom
51. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
52. Zbiralnica odpadkov je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov.
53. Zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo.
54. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
55. Zelene površine naselja so površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.

(2)Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.

(3)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(4)Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: OP: okoljsko poročilo OPN: občinski prostorski načrt OPPN: občinski podrobni prostorski načrt OPN SD: občinski prostorski načrt – strateški del OPN ID: občinski prostorski načrt – izvedbeni del PPIP: posebni prostorski izvedbeni pogoji EUP: enota urejanja prostora PM: parkirno mesto. II. STRATEŠKI DEL

1. člen (strateški del) II.
2. SPLOŠNE DOLOČBE II.1.1 Vsebina strateškega dela Tekstualni del strateškega dela OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij: – Splošne določbe, – Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, – Zasnova prostorskega razvoja občine, – Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javenga dobra lokalnega pomena, – Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, – Določitev območij razpršene poselitve, – Usmeritve za prostorski razvoj občine, – Usmeritve za razvoj v krajini, – Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, – Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. II.1.2 Splošna določba OPN SD določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve. II.
3. IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE II.2.
4. Izhodišča prostorskega razvoja občine

(1)Prostorski razvoj Občine Hrpelje - Kozina bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2000), Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Aarhurška konvencija). Kar pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj znotraj celotne občine, zagotavljanje policentričnega prostorskega razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete.

(2)Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja Občine Hrpelje - Kozina so skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami, kot jih določata SPRS in s PRS ter z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja, temeljne značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine, ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih na območju občine, krepitev geostrateškega položaja in vloge občine v regiji. II.2.1.1 Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov: – Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), – Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), – Program razvoja podeželja 2007–2013 za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 94/07), – Zasnova prostorskega razvoja Južne Primorske in program ukrepov za njeno izvajanje, – Regionalni razvojni program Južne Primorske 2007–2013, – Regionalni program podeželja Krasa in Brkinov za območje občin Divača, Hrpelje - Kozina in Sežana, – Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi, – drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture. II.2.1.2 Stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini

(1)Občina Hrpelje - Kozina sodi z 192 km 2 površine in 4.197 prebivalci (na dan

2. 2010, Statistični urad RS, Statistične informacije št. 15/10) med površinsko srednje velike, prebivalstveno pa med manjše slovenske občine. Do sredine devetdesetih let je bila del tedanje Občine Sežana. Z izločitvijo se je izoblikovalo zaokroženo območje, ki ga v veliki meri označujeta demografska ogroženost ter zaostajanje v regionalnem razvoju. Skupaj s sosednjimi občinami Divača, Ilirska Bistrica in Pivka pa tudi skrajno vzhodnimi deli Mestne občine Koper tvorijo eno potencialno najbolj demografsko problematičnih območij Slovenije (nizka rodnost in visok delež starejšega prebivalstva).

(2)Po naravnogeografskih značilnostih lahko občino razdelimo na štiri večje enote: Brkine (ki se nadaljujejo v občini Ilirska Bistrica in Divača), Matarsko podolje, v nadaljevanju bomo uporabljali oznako Podolje), ki se nadaljuje v Občino Ilirska Bistrica, slovenski del Čičarije in Podgorski kras (z območjem Krvavega Potoka), ki se nadaljuje v Mestno občino Koper. Območje občine se tako v naravno-ekološkem, kulturnem, demografskem in tradicionalno-gospodarskem smislu nadaljuje prek občinskih meja. Razvojno najbolj sorodni so Brkini in Podolje v ilirskobistriški občini, ki pa ne sodijo samo v drugo občino, pač pa tudi v drugo statistično regijo. Podobno kot marsikje drugje v Sloveniji so tudi v tem primeru sosednja, razvojno homogena območja na regionalnem nivoju upravno med seboj ločena, kar otežuje možnosti kompleksnejših pristopov pri reševanju regionalnorazvojnih problemov.

(3)Naselja so v času malih občin spadala k občinam Hrpelje, Materija in Podgrad. Danes sodi občina s preostalimi občinami Upravne enote Sežana in občinami Slovenske Istre v Primorsko-kraško statistično regijo. Prostorsko in razvojno Občino Hrpelje - Kozina opredeljujejo predvsem naslednje dominante: – dvojna obmejna lega (z republiko Italijo in Hrvaško); – občina ima zunanjo evropsko mejo; – lega na meji med kontinentalno in submediteransko Slovenijo; – lega ob železniškem križišču in avtocesti; – gravitacijska razpetost med Koprom (najmočnejši center), Trstom (lokalno vedno zelo pomemben, nekdaj dominanten center; vloga bo zaradi mehčanja mej naraščala) in Reko (pred desetletji pomembnejše gravitacijsko središče kot danes; z vključitvijo Hrvaške v EU utegne vloga Reke znova narasti); – občina meji (razen v primeru Trsta) na manj razvita in demografsko ogrožena območja.

(4)Območje je bilo v preteklosti gosteje naseljeno. Največ prebivalcev je bilo leta 1900–

1. Kasneje je prebivalstvo močno upadlo, v severozahodnem delu občine zlasti v času druge svetovne vojne, v jugovzhodnem delu pa zaradi izseljevanja v obdobju od 1948 do
2. Prebivalstvo je že sredi
3. stoletja opustilo klasično obliko kmetovanja in opravljalo tista kmečka dela, ki so bila pomembna za prometno in industrijsko dejavnost Trsta in Reke (košnja sena, oglarjenje, proizvodnja ledu itd.). Lokalno je bila pomembna zaposlitvena dejavnost še železniški promet (Klemenčič, V., 1959). Zgodnja ekonomska transformacija je najbrž povzročila večjo mobilnost prebivalstva, kar je v obdobjih ekonomskih kriz pripeljalo do močnih odseljevanj.

(5)Starostna sestava prebivalstva je izrazito neugodna, tako v primerjavi z matično statistično regijo kateri pripada občina, še bolj pa v primerjavi s slovenskim povprečjem, je pa primerljiva z ostalimi kraškimi občinami. Povprečna starost v občini namreč znaša 43,3 leta (42,7 za Obalno-kraško regijo in 41,4 za Slovenijo), indeks staranja (starejši od 65/mlajši od 15) pa je 142,2 (138,5 za Obalno-kraško regijo in 117,7 za Slovenijo). (vsi podatki na dan 1. 1. 2010, Statistični zavod Slovenije, Statistične informacije št. 15/10).

(6)Od 1995 do 2003 so izrazito priselitvena območja naselja Podolje, Rodik, Podgorski kras in Obrov, izrazito odselitveni pa središčni naselji Hrpelje in Kozina. Negativne znotraj državne selitve v Čičariji nevtralizirajo priselitve iz tujine. Brkinsko območje izkazuje rahlo prevladovanje števila priseljenih nad odseljenim prebivalstvom – to še posebej velja za SZ Brkine. Skupni pozitivni selitveni saldo za devetletno obdobje znaša 70 ljudi ali približno osem na leto. Priselitveni saldo je pozitiven tako z drugimi slovenskimi občinami kot s tujino. Selitveni prirast na 1000 prebivalcev znaša za občino 2. Razlike med območji so precejšnje. Ustrezna vrednost za Rodik je 13, za Podolje in Obrov 7, za Podgorski kras 5, nasprotno pa za Hrpelje in Kozino –5.

(7)Tudi podatki o starosti stanovanj potrjujejo ugotovitve o lokalnih in medobčinskih selitvah. Hrpelje in Kozina imata najnižji delež starih stanovanj, istočasno pa razmeroma skromen delež stanovanj, zgrajenih po letu

1. Po drugi strani pa imajo območja novejšega priseljevanja (Rodik, Podolje, Podgorski kras, deloma SZ Brkini) kombinacijo starejših in novih stanovanj in dokaj izrazito stagnacijo stanovanjske gradnje med leti 1946 in
2. Najstarejši stanovanjski fond imata Čičarija in JV Brkini.

(8)Iz podatkov o selitvah je mogoče zaključiti, da je območje zajela suburbanizacija in sicer na dveh prostorskih nivojih – v posamezna naselja se seli prebivalstvo iz regionalnih zaposlitvenih središč, suburbanizacija pa se dogaja tudi na lokalnem nivoju, saj se prebivalstvo iz Hrpelj in Kozine seli v bližnja naselja. Selitve v območjih priseljevanja blažijo ali zaustavljajo upadanje števila prebivalstva, ki je posledica visokega deleža ostarelih in nizke rodnosti.

(9)Območje Podgorskega krasa je notranje najbolj heterogeno. Pozitivne razvojne tendence veljajo predvsem za naselja v okolici Krvavega Potoka, Podgorski kras v ožjem pomenu besede (predvsem naselja Prešnica, Beka in Petrinje) pa izkazujejo visoko stopnjo demografske ogroženosti.

(10)Sestava zaposlenih po dejavnostih kaže na za slovenske razmere nadpovprečen pomen zaposlovanja v storitvah (V celi Sloveniji je v storitvah zaposlenih 58 % delovne sile). Zaposlenih v kmetijstvu (primarne dejavnosti) ter predelovalnih in sorodnih panogah (sekundarne dejavnosti) je manj, kot znaša slovensko povprečje. Največ zaposlenih v storitvah je v severozahodnem delu občine. Pomen vloga kmetijstva v zaposlovanju je začel močno upadati v sedemdesetih letih. Še leta 1971 je bilo kmetijstvo po številu aktivnih najpomembnejša skupina gospodarskih dejavnosti, zlasti v Brkinih in Čičariji, kjer je relativen pomen kmetovanja najpomembnejši tudi danes. Delež kmečkega prebivalstva v občini je bil leta 1971 29 % (v Sloveniji 26 %), leta 1991 pa se je z 7,6 % izenačil s slovenskim povprečjem. Močna deagrarizacija v sedemdesetih in osemdesetih letih je bila posledica ostarevanja kmečke delovne sile in neodločanje mladih za kmetovanje.

(11)Od 1577 aktivnih prebivalcev izven kmetijskih dejavnosti jih je 751 ali 47,6 % zaposlenih na območju občine, kar je za demografsko ogroženo območje visoka številka pa tudi velik razvojni potencial in dejavnik privlačnosti za migrante s sosednjih območij. Dnevnih delovnih migrantov je 1211, od teh se jih 826 dnevno vozi na delo v sosednje občine. V naselju bivanja dela 20 do 25 % aktivnih; odstotek je zaradi pomanjkanja delovnih mest nižji v Brkinih in znaša 15 %.

(12)Izobrazbena sestava prebivalcev, starejših od 14 let je še vedno pereč problem. 41 % jih ima samo nedokončano ali dokončano osnovno šolo (v Sloveniji 33 %) in samo 8 % višjo ali visoko šolo (v Sloveniji 13 %). Razlike pri delovno aktivnem prebivalstvu so nekoliko manjše, saj velik del manj izobraženih odpade na ostarelo prebivalstvo. Razmere so bile v preteklosti še bolj pereče. Najnižjo izobrazbo ima prebivalstvo jugovzhodnega dela občine (Brkini, Čičarija). II.2.1.3 Vizija prostorskega razvoja občine Vizija prostorskega razvoja Občine Hrpelje - Kozina je ustvariti takšne razmere v prostoru, ki bodo omogočile krepitev vloge Kozine in Hrpelj kot občinskega središča in položaja občine v okviru Južnoprimorske regije. Občina Hrpelje - Kozina bo z uveljavljanjem načel trajnostnega razvoja zagotavljala usklajen in uravnotežen prostorski razvoj, ki bo omogočil uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranil naravne kakovosti in kakovosti bivalnega okolja ter zagotovil povečanje prepoznavnosti območja občine v slovenskem in širšem prostoru. II.2.1.4 Izhodišča za pripravo OPN Temeljne razvojne zahteve so: – kulturna raznovrstnost kot temelj prostorske prepoznavnosti in ohranjanje narave, – varstvo okolja in preudarna raba naravnih virov, – skladnost razvojnih in varstvenih zahtev v prostoru, – skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, – medsebojno dopolnjevanje podeželskih in urbanih območij, kvaliteten razvoj in privlačnost naselij, – varovanje krajinske identitete kulturne dediščine in izboljšanje kvalitete bivanja. II.2.2 Cilji prostorskega razvoja

(1)Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja Občine Hrpelje - Kozina: – skladen razvoj po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami; – vzdržen prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi potrebami; – upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora; – usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine ter sanacijo degradiranih območij; – varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami; – povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje občine s širšim regionalnim prostorom; – spodbujanje kvalitetnega lokalnega prostorskega razvoja; – spodbujanje za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti za športno in kulturno dejavnost; – zagotavljanje prebivalcem naselij možnost za vsakodnevno oskrbo, izobraževanje, informiranje in druženje, – zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega območja;

(2)Skladno s cilji bo Občina Hrpelje - Kozina uveljavljala naslednje razvojne interese: – racionalen in učinkovit prostorski razvoj obsega usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da se zagotovijo največji pozitivni učinki za razvoj ter zagotavljanje racionalne rabe prostora in izboljševanje negativnih stanj v prostoru, – prizadevala si bo za zaustavitev procesov zaraščanja, vzdrževanje kulturne krajine, ohranjala poseljenost podeželskega prostora in kmetijske proizvodnje v obliki značilnega krajinskega vzorca ter zavirala razvoj razpršene gradnje, oziroma sanirala obstoječo, – kvaliteten razvoj in privlačnost naselij, ter skladen razvoj celotnega območja občine, odpiranje novih večjih površin za poselitev prednostno v območju Hrpelj in Kozine ter zgoščevanje oziroma zaokroževanje obstoječih naselij, – izboljšanje kakovosti obstoječega javnega prostora v naseljih, urejanja površin za pešce in kolesarje, izboljšanje kvalitete javnih odprtih površin in zelenih površin naselja, poenotenja urbane opreme, označevalnih sistemov ter oglasnih panojev. V povezavi z utrjevanjem identitete krajev in urejanjem javnega prostora se izvaja tudi ukrepe za dvig kakovosti ureditev na zasebnih zemljiščih. – razvoj, izboljšave in vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja ter izgradnja vzhodne in južne obvoznice v Hrpeljah, – izgradnja ter izboljšanje komunalne infrastrukture; komunalno se prednostno opremlja vsa zemljišča znotraj poselitvenih območij razen območij razpršene poselitve. II.3. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE II.3.1 Prednostna območja za razvoj na območjih stavbnih zemljišč

(1)Pri usmerjanju poselitve se osredotoča na notranji razvoj naselij, prenovo in zaključevanje obstoječih poselitvenih območij. Prenovi se stara vaška jedra vključno z jedrom Hrpelj in večstanovanjske objekte z večjo gostoto poselitve. Večje nove zaključene površine za poselitev se predvidijo na območju Hrpelj in Kozine.

(2)Razpršeno širjenje poselitve s posameznimi enodružinskimi objekti izven območij naselij ni dovoljeno.

(3)Razvoj poselitvenih območij mora biti usklajen z razvojem in gradnjo komunalne infrastrukture, prioritetno se razvija območja, ki se navezujejo na že obstoječe infrastrukturne sisteme.

(4)Stanovanjsko gradnjo se usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča. Dolgoročno se predvidijo širitve centralnih naselij ter širitve, s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano prometno in komunalno infrastrukturo.

(5)Poslovno proizvodne dejavnosti se umešča v razvojna naselja ob glavnih prometni povezi Trst–Reka. Nova območja centralnih dejavnosti se predvidijo v Hrpeljah in Kozini, območja proizvodih dejavnosti prav tako v Hrpeljah in Kozini, med Kozino in Rodikom pri Povžanah (Gabrk) ter manjša proizvodnja v Baču pri Materiji, Gradišču pri Materiji in pri Obrovu, kmetijska proizvodnja pa pri Prešnici; območja za potrebe obrambe (v naselju) se predvidijo v Artvižah, ter območja zelenih športnih površin v Hrpeljah, Krvavem Potoku, Vrhpolju, Rodiku, pri Markovščini, pri Slivju in pri Hotični.

(6)Pri naseljih Vrhpolje, Beka, Prešnica (Barbarca) in Golac so območja nadzemnega pridobivalnega prostora (opuščeni kamnolomi) v samosanaciji. II.3.2 Omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij

(1)Občina Hrpelje - Kozina bo spodbujala razvoj policentričnega omrežja naselij. Policentrično omrežje tvori tristopenjsko omrežje naselij: pomembnejše lokalno središče – občinsko središče, lokalno središče in oskrbna naselja.

(2)Sklop naselij Hrpelje - Kozina predstavlja pomembnejše lokalno središče – občinsko središče, ki je nosilec osrednjega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja lokalne skupnosti. Hrpelje - Kozina s svojo upravno, oskrbno, storitveno, družbeno in zaposlitveno funkcijo predstavljala najmočnejše urbanizirano naselje v občini. Ima največji delež prebivalstva, urbane stanovanjske gradnje in delovnih mest. Občinsko središče ohranja in krepi zadostno in dostopno oskrbo s centralnimi dejavnostmi za svoje gravitacijsko zaledje.

(3)Kot lokalno središče se razvija naselje Obrov. Centralno naselje je v zadostni oddaljenosti od občinskega središča, zaradi česar vzdržuje svoje gravitacijsko zaledje (Matarsko podolje, Brkini). Krepi se njegovo vlogo zaposlitvenega središča kot tudi oskrbne, storitvene ter družbene funkcije naselja.

(4)Kot oskrbna naselja se razvijajo naselja Bač pri Materiji, Gradišče pri Materiji, Materija, Krvavi Potok, Prešnica, Rodik, Slivje, Golac in Tatre. V njih se spodbuja predvsem razvoj tistih oskrbnih in drugih centralnih dejavnosti, ki so potrebne za ohranjanje prebivalstva ter zagotavljanja možnosti za vzpostavitev privlačnejših pogojev za bivanje.

(5)V ostalih naseljih se ohranja pretežno podeželski značaj. Tu prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi, ponekod tudi s športno-rekreacijskimi, turističnimi in gostinskimi dejavnostmi ter lokalnim obrtništvom. Ta naselja se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve. II.3.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja Območje občine leži na glavnem in najbližjem prometnem (in infrastrukturnem) koridorju med mestoma Trst in Reka. Preko občine potekajo avtocesta, glavna cesta in regionalna cesta na relaciji Ljubljana–Koper ter glavna cesta na relaciji Trst–Reka. Železniški promet se izvaja na progi Ljubljana–Koper. II.3.4 Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt Urbanistični načrt se je izdelal za naselji Hrpelje in Kozina. II.4. ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA II.4.1 Razvoj gospodarske javne infrastrukture

(1)Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.

(2)Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višjega ranga.

(3)Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.

(4)V občini poteka istrska železniška proga čez Rodik, Kozino in Prešnico, od koder se odcepi tir za Koper. 1959 leta je bila ukinjena proga med Trstom in Kozino, katere trasa se ohranja za uvedbo kolesarskega prometa, oziroma za rekreacijski namen. II.4.2 Razvoj prometne infrastrukture

(1)Območje občine leži na glavnem in najbližjem prometnem (in infrastrukturnem) koridorju med mestoma Trst in Reka. Med obema mestoma je predvidena gradnja avtoceste, potek katere se bo podrobneje opredelil na podlagi prostorskih, okoljskih, funkcionalnih in ekonomskih preveritev ter ob upoštevanju sprejemljivosti v lokalnem okolju. Na podlagi teh preveritev sprejemljivosti bo lahko izbrana tudi trasa čez sredino občine po Matarskem podolju, namesto sedaj preferirane daljše mimo Divače in Ilirske Bistrice.

(2)Poleg glavnih prometnih poti med Ljubljano oziroma Postojno in Koprom (A-1, R2-409 in G1-10) ter med Trstom in Reko (G1–7), poteka prečno preko občine tudi cestna povezava od Dolnje Bitne (na cesti od Postojne do Ilirske Bistrice) preko Obrova v osrednjo Istro oziroma Buzet (R3–630). Posodobiti oziroma asfaltirati bo potrebno odsek med krajema Golac in Vodice (na Hrvaškem).

(3)Kolesarsko omrežje se ureja na obeh glavnih smereh ki vodijo preko občine. Za smer iz Ljubljane oziroma Divače proti Istri oziroma Kopru se kolesarski promet spelje po stari istrski cesti čez Rodik, Kozino, Klanec, Petrinje proti Črnemu Kalu. Pri drugi smeri med Trstom in Reko pa se ob obstoječi glavni cesti zgradi kolesarsko pot, ali pa se obstoječo cesto razširi za nemoten potek kolesarskega prometa ob robu cestišča. Označi se tudi obstoječe turistične poti, ki so primerne tudi za gorsko kolesarjenje, predvsem na Slavnik, na Golič oziroma Kokoš in progo opuščene železnice proti Trstu.

(4)Zagotovi se ustrezno opremljenost s peš potmi znotraj naselij s sistemom pločnikov ob cestišču in samostojnimi peš koridorji. S pešpotmi znotraj naselja se prednostno ureja Kozina in Hrpelje ter vasi ob glavni cesti Trst–Reka.

(5)Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo opremljanje in preurejanje, se predhodno celovito uredi prometne, komunalne in energetske vode in zveze. Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgraditi potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezni odsek ali območje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.

(6)Obstoječe in načrtovano prometno omrežje je prikazano v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. B.4: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova prometnega omrežja in javnega potniškega prometa«. II.4.3 Mirujoči promet

(1)V Kozini in Hrpeljah se uredi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavlja z nivojskimi in podzemnimi ureditvami. Gradnja novih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za stanovalce in zaposlene ter obiskovalce.

(2)Urejene parkovne površine in zelenice in drevoredi se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij.

(3)Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejši prometnicah, predvsem pa ob priključkih na traso avtoceste, v okviru gospodarskih con in ob obstoječih tovrstnih parkiriščih se zagotovijo parkirišča za tovorna vozila.

(4)Postajališča za avtodome se zagotovijo ob nosilni razvojni turistični osi Trst–Reka. II.4.4 Javni potniški promet

(1)Med Hrpeljami in Kozino ter sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi zaledji se na ravni regije vzpostavi učinkovit javni potniški promet za zagotavljanje dostopnosti do zapostitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe. Hrpelje in Kozina se kot občinsko središče razvija v prometno vozlišče za javni potniški promet. V ta namen se preuredi del območja ob železniški postaji v Kozini, kot vozliščem oziroma prestopno točko med posameznimi prometnimi sistemi in kot stekališčem potniških prometnih tokov, v novo avtobusno postajo.

(2)V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, so uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Po potrebi se zgradijo še dodatna postajališča, s katerimi se zadosti migracijskim potrebam.

(3)Pri postavitvi novih in rekonstrukciji obstoječih avtobusnih postajališč se upošteva vidik prometne varnosti z varnimi dostopi za pešce in kolesarje.

(4)Kjer je to smiselno in izvedljivo se združuje šolski prevoz z javnim linijskim prometom zaradi povečevanja standarda dostopnosti občanov in racionalizacije prevozov.

(5)Železniške postaje v Rodiku, Kozini in Prešnici se ohranjajo na obstoječih lokacijah. Železniške postaje se preuredi v smislu posodobitve in povečanja prometne varnosti ter zagotavljanja ustreznih funkcionalnih površin, vključno s parkirišči za osebna vozila v povezavi z ustrezno parkirno politiko. II.4.5 Zasnova telekomunikacij

(1)Razvoj telekomunikacijske infrastrukture se usmeri v opremljanje vseh naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, ter pokritost čim večjega območja občine s signalom različnih ponudnikov mobilne telefonije in drugih mobilnih komunikacijskih storitev ter prizemne TV.

(2)Glavni medkrajevni telekomunikacijski kabli potekajo ob glavnih državnih cestah, to sta Trst–Reka in Ljubljana–Koper, od koder potekajo krajevni telekomunikacijski kabli do vseh posameznih naselij.

(3)Obstoječe in načrtovano telekomunikacijsko omrežje je prikazano v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. B.5: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez«. II.4.6 Zasnova energetske infrastrukture

(1)Na območju Občine Hrpelje - Kozina potekajo naslednji obstoječi prenosni elektroenergetski objekti: – DV 400 kV Divača–Melina, – DV 220 kV Divača–Pehlin, – DV 2x110 kV Divača–Koper in – DV 110 kV Divača–Koper.

(2)Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz obstoječe RTP 35/20 kV Hrpelje, katera se napaja preko 35 kV daljnovoda med Divačo in Hrpeljami za vsa naselja v občini, razen za vasi Artviže, Ostrovica in Tatre na severu Brkinov, ki se napajajo po 20 kV daljnovodih iz RTP 110/20 kV Sežana.

(3)Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 110 kV in DV 400 kV) je predvidena nadgradnja v dvosistemske (DV 2x110 kV in DV 2x400 kV), za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 220 kV) pa je predvidena nadgradnja daljnovodov v dvosistemske (DV 2x400 kV).

(4)V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je predvidena trasa produktovoda med Koprom, Ljubljano in Lendavo, ki poteka severozahodno od Kozine.

(5)Oskrba Obalno kraške regije z zemeljskim plinom je načrtovana s prenosnim plinovodom M6 Ajdovščina–Lucija za katerega je sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu (Uradni list RS, št. 88/12). Prenosni plinovod M6 Ajdovščina–Lucija vključuje tudi merilno regulacijsko postajo Kozina iz katere bo možna oskrba Občine Hrpelje - Kozina z zemeljskim plinom.

(6)V kolikor interes gradnje ni v nasprotju z načeli varstva se spodbuja pridobivanje in raba obnovljivih virov energije, predvsem sončne energije, ki se spodbuja v okviru manjših sistemov na objektih. Spodbuja se tudi gradnjo sistemov za ogrevanje na lesno biomaso, tako za skupinsko kot individualno ogrevanje, skladno z izdelano energetsko zasnovo Občine Hrpelje - Kozina.

(7)Že v fazi sprejemanja načrtov za večje sklope novogradenj je potrebno predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. Na področju strnjene poselitve naj se načrtujejo predvsem centralizirani sistemi ogrevanja – skupne kotlovnice, ki bodo nadomestile sicer morebitne številne posamezne kurilne naprave, ki so tako ekološko kot tudi ekonomsko manj sprejemljiva rešitev. Pred sprejetjem kakršnekoli odločitve je potrebno predhodno analizirati možnosti izrabe lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja, saj je v občini potencial le-te velik. Prav tako je potrebno preučiti tudi možnosti izrabe tudi ostalih obnovljivih virov. Vsekakor so obnovljivi viri prednostni viri energije. Prednost uporabe OVE predpisujeta Energetski zakon in Nacionalni energetski program. Predvsem velja to za novo nastajajoče večje komplekse.

(8)Na podlagi v prejšnjem odstavku omenjenega strateškega plana in zakona vključno s 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-D; Uradni list RS, št. 22/10) na splošno velja naslednji prioritetni vrstni red energentov in načinov ogrevanja: – vsi obnovljivi viri energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom, – daljinska toplota (toplovod/vročevod), – zemeljski plin, – utekočinjen naftni plin (UNP), – ekstra lahko kurilno olje (ELKO).

(9)Pri večjih sklopih novogradenj (predvsem nestanovanjskih) pa je priporočljiva še analiza izvedljivosti kogeneracije (toplota, električna energija) ali trigeneracije (toplota, hlad, električna energija) kot celovitega načina oskrbe posameznih zaključenih območjih. Z ekonomičnega vidika je navadno smotrna postavitev kogeneracije oziroma trigeneracije za kotle moči nad 1MW in dovolj visoko pasovno porabo elektrike. Na področju razpršene poselitve se objekti oskrbujejo s toploto iz individualnih naprav.

(10)Pri načrtovanju poteka novih vodov ali drugih objektov energetske gospodarske javne infrastrukture je potrebno posebno pozornost posvečati predvsem rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov in pa na prečkanju območij naravne krajine in območij kvalitetno kulturne krajine. Zlasti na območjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora je potrebno pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev posebno pozornost posvetiti umeščanju objektov in naprav, zaradi katerih bodo lahko povzročeni moteči posegi v relief, krajinsko zgradbo, naravne kakovosti in na bivalno okolje. Njihovo umeščanje v prostor se izvaja na tak način, da bo zagotovljeno ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.

(11)Obstoječe in načrtovano energetsko in telekomunikacijsko omrežje je prikazano v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. B.5: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez«. II.4.7 Obnovljivi viri energije

(1)Spodbuja se koncept energetske neodvisnosti in uporaba obnovljivih virov energije – skladno z izdelanim lokalnim energetskim konceptom (LEK) Občine Hrpelje - Kozina, in sicer uporaba: a. biomase (les in lesni odpadki) kot energenta za skupne kotlovnice in kot vir ogrevanja za individualna kurišča v individualnih stanovanjskih objektih; b. sončne energije s: − solarnimi sistemi za ogrevanje in osvetljevanje prostorov – pasivna izraba, − sončnimi zbiralniki za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov – aktivna izraba, − sončnimi celicami za proizvodnjo električne energije – fotovoltaika; c. hidroenergije z gradnjo malih hidroelektrarn; d. energije vetra z gradnjo vetrnih elektrarn; e. geotermalne energije.

(2)Izkoriščanje sončne energije s sončnimi celicami se usmerja predvsem na že degradirana območja in na strehe objektov. Strehe proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih objektov morajo biti opremljene z fotovoltaiko v kolikor niso ozelenjene. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ali sončnih celic ni možna. Vzpodbuja se postavitev sončnih celic tudi na stanovanjske objekte, če le niso na območjih (zaščitenih) vaških jeder.

(3)Izraba lesne biomase se prednostno načrtuje pri daljinskem ogrevanju za večje (družbene) objekte in pri individualnih sistemih ogrevanja.

(4)Vzpodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova izraba, v skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami. II.4.8 Zasnova komunalne infrastrukture

(1)Obstoječi transportni vodovod poteka ob glavni cesti po Matarskem podolju do Kozine in od tod ob stari glavni cesti proti Divači. Iz Kozine poteka primarni vodovod proti Krvavem Potoku in okoliškim vasem in od tu proti Vrhpolju. Na transportni vodovod so preko primarnih povezani vsi kraji ob glavni cesti v Matarskem podolju. Iz Obrova poteka primarni vodovod proti Javorju in naprej v Ilirskobistriško občino od koder pride primarni vodovod tudi v Tatre. Samostojni primarni vodovodi potekajo še po Podgorskem krasu (vasi Beka, Ocizla, Klanec pri Kozini, Brgod in Prešnica), v Rodiku, Brezovici, Hotični in Slivju.

(2)Predvidena je trasa novega transportnega vodovoda ob (stari) glavni cesti v slovensko Istro, povezava vseh obstoječih primarnih vodovodov z regionalnim vodovodom in iz njega napeljava predvidenih primarnih vodovodov do vasi, ki še nimajo oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov.

(3)Za odvajanje in čiščenje odpadne vode je bil v občini zgrajen kanalizacijski sistem v Hrpeljah in Kozini s čistilno napravo v mali vrtači (Miškotovem dolu) v Hrpeljah, ki pa se je s prečrpavanjem prestavila iz naselja na Kozino na zahodno stran avtoceste, pri podvozu Istrske ceste pod njo odcepu za naselje Klanec pri Kozini. Za ostala naselja se predvidi lokalne čistilne naprave, v katere se stekajo kanalizacijska omrežja posameznih vasi.

(4)Obstoječa in načrtovana infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. B.6: »Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova vodnega gospodarstva, čistilne naprave in zbirališča odpadkov«. II.4.9 Javna razsvetljava

(1)Oskrba naselij z javno razsvetljavo je omejena na naselji Hrpelje in Kozina. Za ostala naselja se predvideva dopolnitev in gradnja javne razsvetljave, v prvi fazi predvsem ob voznih površinah in neosvetljenih pohodih.

(2)Pri vseh območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih je potrebno načrtovati osvetljevanje, je zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji), potrebno upoštevati usmeritev naj se območja ne oziroma čim manj osvetljuje. Osvetljevanje naj se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10). II.4.10 Ravnanje z odpadki

(1)Ravnanje z odpadki v občini se izvaja s koncesionarjem, sledilo bo državnim in evropskim strateškim usmeritvam ravnanja z odpadki. Količine komunalnih odpadkov bo mogoče zmanjšati z ustrezno organizacijo zbiranja posameznih vrst odpadkov in zagotovitvijo njihove snovne in energetske izrabe.

(2)Zbrani odpadki se zbirajo v Centru za ravnanje z odpadki Sežana (CERO Sežana), po izteku koncesijskega obdobja pa se bo odlaganje reševalo skladno z nacionalno zakonodajo. V Hrpeljah je urejen tudi zbirni center za individualni dovoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev (ZC Hrpelje). Poleg običajnega odvoza ostanka komunalnih odpadkov je za celotno območje občine vzpostavljen sistem ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov.

(3)S sistemom za ločeno zbiranje odpadkov se opremi vsa naselja. Občina vzpodbuja zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki.

(4)Evidentira in sanira se divja (nezakonita) odlagališča odpadkov.

(5)Za potrebe Občine Hrpelje - Kozina se odlaganje gradbenih odpadkov izvaja na teritoriju Občine Divača, kjer je določena delujoča enota za prevzem gradbenih odpadkov v kamnolomu Laže. Naslednja najbližja deponija gradbenih odpadkov je v kamnolomu Mali Medvejek, v Občini Sežana. Posamezna manjša odlagališča zemeljskih odpadkov pa se lahko urejajo tudi na drugih delih občine, vendar na podlagi vsakokratnih prostorskih in okoljskih presoj.

(6)Za zbiranje gospodinjskih odpadkov so zagotovljene prostorske ureditve in objekti na območju zbirni centra Hrpelje Kozina, ki se nahaja na začetku OIC Hrpelje, ulica Ob Dolu. II.4.11 Pokopališka dejavnost V občini so pokopališča ob cerkvah: v Hrpeljah, pri Mihelah, v Klancu pri Kozini, v Rodiku, v Brezovici, v Gradišču pri Materiji, na Tatrah, na Golcu in v Slivju. Obstoječa pokopališča imajo omejene kapacitete, zato se predvideva širitev pokopališč v Hrpeljah, Rodiku in Gradišču. II.5. OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA II.5.1 Območja naselij Območja naselij so: Hrpelje - Kozina, Obrov, Bač pri Materiji, Gradišče pri Materiji, Materija, Krvavi Potok, Prešnica, Rodik, Slivje, Golac, Tatre, Beka, Brezovica, Brezovo Brdo, Gradišica, Hotična, Klanec pri Kozini, Kovčice, Markovščina, Mihele, Mrše, Nasirec, Ocizla, Odolina, Orehek pri Materiji, Ostrovica, Petrinje, Poljane pri Podgradu, Povžane, Ritomeče, Rožice, Skadanščina, Slope, Velike Loče, Vrhpolje, Javorje, Artviže in Tublje pri Materiji. II.5.2 Okvirna območja naselij in območja sanacije razpršene gradnje

(1)Okvirna območja naselij poleg obstoječih območij znotraj meja stavbnih zemljišč obsegajo tudi površine, prisotne skoraj ob večini naselij, ki predstavljajo potencialna območja širitve naselij. To so območja sanirane razpršene gradnje, ki se priključijo naselju, kjer je to prostorsko pogojeno s širitvijo naselja. Izhodišča za sanacijo so: – območja razpršene gradnje, se prenovijo na način, da se jih priključi naselju, kjer je to prostorsko pogojeno s širitvijo naselja. – območja razpršene gradnje oddaljena od naselij, ki jih ni možno vključiti v obstoječa naselja se določijo kot zazidane površine – stavbišča, – ostala območja razpršene gradnje se komunalno sanira, – samostojne kmetije so v tem prostoru prej izjema kot pravilo;

(2)Zasnova naselij in območja poselitev z območji razpršene gradnje in razpršene poselitve so prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na šesti karti: »C – Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana ter okvirna območja razpršene poselitve«. II.6 DOLOČITEV OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE

(1)S tem OPN se ne uvaja novih razpršenih gradenj ampak ohranja obstoječe. V primerih, ko objekti kljub gradbenemu dovoljenju niso bili vneseni v občinski plan jim je določeno funkcionalno zemljišče.

(2)Okvirna območja avtohtone razpršene poselitve so ob potoku Perilo in Torkovem potoku med Javorjami in Ritomečami, ki so večinoma sestavni del naselja Javorje (Torek, Pitanec in Pogaran), Krkavc pa je del naselja Kovčice. Ob potoku Padež (Šprohar, Miklavc in Padež) pa območja avtohtone razpršene poselitve spadajo pod naselje Ostrovica.

(3)Območja razpršene poselitve se pojavljajo tudi ob glavni cesti Trst–Reka (okoli Obrova in Nasirca ter objekti okoli nekdanjega mejnega prehoda Krvavi Potok) in na območju Brkinov. Kot takšen je opredeljen del območja ob potoku Perilo in Gabrškem potoku (med Javorjem in Ritomečami), ter tudi Odolino, ki pa je naselje. Manjša območja razpršene poselitve so tudi ob poteh okoli večine naselij. Posamezni zaselki (več hiš) so še Britof pri Brezovici, Padež pod Ostrovico, Brgod pri Prešnici ter Brdo, Zagrad in Gojaki pri Golcu. II.7 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE II.7.1 Razvoj naselij

(1)Razvoj naselij v Občini Hrpelje - Kozina se prvenstveno zagotavlja v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, s celovitimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.

(2)Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.

(3)Notranji razvoj naselij obsega predvsem zgoščevanje poselitve ob upoštevanju zagotovitve kakovosti bivanja, ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora, ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.

(4)Celovita prenova naselij se izvaja s prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda, z ohranjanjem kvalitetnih stavb in urbane strukture ter ustvarjanjem arhitekturne prepoznavnosti skladno z obstoječimi elementi, z varovanjem podobe, merila in krajinskega okvira naselij, s prenovo komunalne infrastrukture, s sanacijo degradiranih območij.

(5)Širitve se usmerjajo v pomembnejše lokalno središče, lokalno središče in oskrbna naselja, z upoštevanjem možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo. S širitvijo se ohranja morfologija naselij, krajinske in arhitekturne prepoznavnosti ter tipologije naselij. Nova območja se opredeljujejo na površinah, ki omogočajo funkcijsko in oblikovno nadgradnjo naselij. Upoštevajo se značilnosti arhitekturnih krajin Kras – Sežana in Brkini z Markovščino (Tipologija arhitekturnih krajin in regij v Sloveniji; Fister et al., 1993).

(6)Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti.

(7)Širitve naselij so prvenstveno usmerjene v urbana naselja ter turistična naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja širitev in zaokrožitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

(8)Namembnost se spreminja predvsem tistim zemljiščem, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čimbolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.

(9)Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti. II.7.1.1 Notranji razvoj naselij

(1)Za vsa naselja se praviloma zagotavlja najprej notranji razvoj naselij in nato predvidene širitve.

(2)Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela.

(3)Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme.

(4)Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in z zaledjem se povežejo s kolesarskimi in peš potmi.

(5)Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino.

(6)V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet.

(7)V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.

(8)Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.

(9)Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši proizvodnji obrati se lahko umeščajo v podeželska naselja.

(10)Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš.

(11)Stanovanja se umešča v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov.

(12)Za potrebe celotne občine se v OIC Hrpelje, dolgoročno, uredi zbirni center za odpadke, opremljen za ločeno zbiranje odpadkov.

(13)Večjih strnjenih površin stavbnih zemljišč, ki se vrnejo v primarno rabo, v občini ni. V večini primerov gre za manjše popravke. V preteklosti neustrezne planirane površine (npr. na reliefnih robovih ali prevelikih strminah na 15°) se nadomestijo z primernejšimi ustreznimi površinami. II.7.1.2 Prenova

(1)Celovita prenova se načrtuje in izvaja v starem jedru v Hrpeljah.

(2)Za stara jedra ostalih naselij je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega stanja.

(3)Za vsa območja celovite prenove se načrtuje izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov. II.7.1.3 Širitev

(1)Največje širitve se načrtujejo za naselji Hrpelje in Kozina, kjer se ustvarjajo nova območja centralnih in proizvodnih dejavnosti z gospodarskimi conami. Večje širitve so predvidene tudi v naseljih ob glavni cesti Trst–Reka (Krvavi Potok, Tublje pri Hrpeljah, Materija–Bač pri Materiji–Povžane, Markovščina, Gradišče pri Materiji in Obrov) in ob stari glavni cesti Divača–Istra (Rodik in novo naselje med Klancem pri Kozini in Ocizlo) ter v naseljih Prešnica, Rodik, Brezovica, Slivje in Javorje.

(2)V manjšem obsegu večinoma za individualne potrebe in pretežno v obliki zapolnitev in zaokrožitev stavbnega tkiva, se lahko širijo vsa ostala naselja. II.7.1.4 Varstvo kulturnih kakovosti

(1)V Občini Hrpelje - Kozina predstavljajo posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete na področju kulturne dediščine, vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta.

(2)Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.

(3)Pri projektiranju in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni. II.7.2 Razvoj dejavnosti po naseljih

(1)V naseljih stanovanjska dejavnost prevladuje nad drugimi dejavnostmi.

(2)Stanovanjska dejavnost: – Stanovanjsko dejavnost se razvija v ravninskem in dolinskem delu, v hribovitem delu pa se jo ohranja. Večji razvoj stanovanjske dejavnosti se predvideva v naseljih ob glavni cesti Trst–Reka in ob stari (glavni) cesti Divača–Koper (Rodik in Klanec pri Kozini). – V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnost. – Za območja počitniških hiš ni predvidenih posebnih območij.

(3)Centralne dejavnosti: – Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v centralnih naseljih – to je občinsko središče Hrpelje - Kozina, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi. – Območja družbenih dejavnosti so v območjih centralnih naselij, kjer bo občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V ostalih naseljih pa se obstoječe družbene dejavnosti ohranjajo v obstoječem obsegu. – Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. V smislu upravnih funkcij in šolstva se te še nadalje razvijajo v Hrpeljah - Kozini, enako dejavnosti varstva predšolskih otrok se nadalje razvijajo v Hrpeljah in Baču pri Materiji, nekatere centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne ipd.) pa so tako v občinskem središču kot tudi v naseljih Materija in Obrov. – Površine športno rekreacijskih dejavnosti so že razvite v naselju Krvavi Potok, kjer je predvidena njihova povečava, predvidene pa so še v Hrpeljah, Vrhpolju, Rodiku, Rožice, Hotični, Markovščini, Gradišču pri Materiji in Prešnici.

(4)Gospodarske dejavnosti: – poslovno proizvodne dejavnosti (gospodarske cone) so v območjih proizvodnih dejavnosti načrtovane v naseljih Hrpelje in Kozina, – manjša območja proizvodnih dejavnosti so v Baču pri Materiji (Gabrk), Gradišču pri Materiji in med Kozino in Rodikom za predelavo gradbenih odpadkov, – kmetijska proizvodnja pa je pri Prešnici in pri Obrovu na območju nekdanje opekarne (ter pri Hrpeljah). II.7.3 Sanacije in prenove razpršene gradnje

(1)Razpršena gradnja se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, zaradi potreb prestrukturiranja.

(2)Območje razpršene gradnje ob nekdanjem mejnem prehodu pri naselju Krvavi Potok se opredeli kot območje sanacije razpršene gradnje – kot nov del naselja s trgovsko poslovno in obrtno dejavnostjo.

(3)Območje razpršene gradnje, ki se sanira kot območje sanacije razpršene gradnje z vključitvijo v naselje, je na območju občine neizrazito, ker gre samo za posamezne objekte, ki se priključijo naselju.

(4)Območja razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območje sanacije razpršene gradnje in se opredelijo kot posebno zaključeno območje poselitve, v Občini Hrpelje - Kozina, ni.

(5)Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji ali z OPPN. II.7.4 Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve

(1)Za zagotavljanje ohranjanja poselitve na območjih razpršene poselitve se varuje in ohranja obstoječa območja poselitve, prepoveduje se vsakršno novo razpršeno gradnjo, ki ne služi neposrednim potrebam kmečkih gospodarstev, razvoju turizma ali dopolnilnih dejavnosti. Rekonstrukcija, dozidava in nadzidava imajo prednost pred novogradnjami.

(2)V območjih ohranjanja poselitve se zmanjševanje števila prebivalstva spodbuja z ohranjanjem ekstenzivnega kmetijstva in razvojem dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat …) oziroma vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

(3)Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben. II.7.5 Urbanistično oblikovanje naselij

(1)V ravninskem delu občine se pri razvoju poselitve teži k večji urbanizaciji, predvsem naselje Hrpelje in Kozina (delno Krvavi Potok), območje v Matarskem podolju pa se razvija kot območje zmerne urbanizacije, enako Rodik, Klanec pri Kozini in Prešnica, v hribovitih delih občine pa se ohranja ruralen tip poselitve. Praviloma se preprečuje zlivanje naselij (Materija–Bač pri Materiji–Povžane).

(2)Za naselji Hrpelje - Kozina, kjer je bil izdelan urbanistični načrt, se upoštevajo usmeritve urbanističnega oblikovanja iz urbanističnega načrta. II.8. USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI II.8.1 Splošne usmeritve za razvoj v krajini

(1)Razvoj krajine v Občini Hrpelje - Kozina bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.

(2)Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.

(3)Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje.

(4)Razvoj v krajini v Občini Hrpelje - Kozina se usmerja v štiri smeri, in sicer kot pretežno naravna krajina, pretežno kulturna krajina, pretežno urbana krajina in kot kmetijsko intenzivna krajina.

(5)Kot pretežno naravna krajina se bodo razvijala hribovita območja Čičarije, ki so bogata z ohranjenimi naravnimi kakovostmi. Prevladujoča raba v tem območju je gozd.

(6)Kot pretežno kulturna krajina se bodo razvijala podeželska območja Brkinov s tradicionalno kmetijsko rabo in poselitvenimi vzorci.

(7)Zagotavljal se bo dolgoročni razvoj in ohranjanje obstoječih kmetijskih površin. Na območjih prepoznavnih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in strukturo.

(8)Kot kmetijska krajina se bodo razvijala ravninska rodovitna polja, predvsem Vrhpoljsko polje, Rodiško polje in dolina Brezovice, območja Matarskega podolja in Podgorskega krasa, ki imajo pridelovalni potencial tal.

(9)Kot urbana krajina se bo razvijalo dolinsko območje občine, kjer so že sedaj locirana vsa večja središča občine.

(10)Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.

(11)Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično rekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin.

(12)Razvoj turizma se usmerja v podeželski in športno rekreacijski turizem predvsem na podeželskih območjih Čičarije in Brkinov z navezavo tudi v dolinski del občine (kolesarski turizem). Izhodiščna točka in glavni turistični center občine so Hrpelje.

(13)Vodno gospodarske aktivnosti bodo usmerjene v ohranjanje obstoječih retencijskih površin in renaturacijo vodotokov.

(14)Izkoriščanje mineralnih surovin bo usmerjeno v območja mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Nelegalne kope je treba evidentirati, opredeliti stanje ter izvesti sanacijo, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.

(15)Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. D.8: »Usmeritve za namensko rabo in razvoj v krajini – Usmeritve za razvoj v krajini«. II.8.2 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire II.8.2.1 Kmetijstvo

(1)V Občini Hrpelje - Kozina kmetijska zemljišča zavzemajo slabo tretjino vseh površin in označujejo pretežno ravninske dele občine. Ker se občina nahaja na območju krasa, se zaradi specifičnih naravnih razmer uvršča med območja s težjimi in specifičnimi naravnimi razmerami (mikroklima, relief, geološka podlaga, prst) za kmetijsko dejavnost ter pomanjkanjem najrodovitnejše prsti. K temu prispevajo tudi družbeni dejavniki, kot so razdrobljenost posesti, nespecializiranost kmetijske proizvodnje in prevladovanje majhnih kmetijskih gospodarstev. To se odraža v izboru kultur in obsegu ter načinu obdelave ter usmerjenosti kmetij (sadjarstvo, živinoreja).

(2)Vloga kmetijstva v regionalnem gospodarstvu je zelo skromna, vendar pa je ohranjanje tega gospodarskega sektorja izredno pomembno za vzdrževanje poseljenosti podeželja, ohranjanja kraške krajine, biotske raznovrstnosti in identitete območja.

(3)Kmetijsko dejavnost se prvenstveno usmerja na strnjene komplekse kmetijskih zemljišč v ravninskem delu občine, predvsem na območja najrodovitnejše prsti, jerovice. Ohranja se tudi manjše komplekse kmetijskih površin v hribovitem delu za potrebe kmetijskih gospodarstev, predvsem za pašno živinorejo, in z namenom ohranjanja kulturno krajinske podobe prostora.

(4)Spodbuja se izboljševanje izredno neugodne strukture posesti (razdrobljenost) in kmetij (majhne kmetije mešanega tipa) z usmerjanjem v komasacije, specializacijo in povezovanjem s turistično dejavnostjo kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (turistične kmetije, osmice, turistična konjereja). Komasacije in specializacije se spodbuja v celotnem območju občine. Izjema je območje Brkinov, kjer se ohranja obstoječa struktura kmetijskih zemljišč s spodbujanjem tradicionalne kmetijske rabe. To pomeni, da se ohranja razdrobljena lastniško-posestniška in parcelna struktura ter hitro menjavanje različnih kultur, kar ustvarja kvalitetno kulturno krajinsko podobo prostora, ki jo je treba ohranjati.

(5)Nujno je treba spodbujati kmetijsko dejavnost tudi z namenom zaustavljanja nadaljnjega zaraščanja območij kulturne krajine naselij, predvsem naselij Beka, Petrinje, Vrhpolje, Hotična, Markovščina, Skadanščina, Prešnica, Ritomeče.

(6)Ohranja in spodbuja se razvoj sadjarstva na območju Brkinov. Nadaljuje se z usmerjanjem v ekološko pridelavo sadja in z zaustavljanjem zaraščanja starih sadovnjakov z obnavljanjem nasadov.

(7)Na celotnem območju občine se spodbuja ohranjanje in povečevanje obsega govedoreje, na območju Brkinov in Čičarije pa tudi ovčjereje. Ovčjereja in kozjereja se uvajata predvsem na površinah, ki niso primerne za govedorejo. Mogoča je tudi prašičereja kot dopolnilna dejavnost kmetije, ki nudi osnovno surovino za kraški pršut, vendar mora upoštevati nosilno sposobnost okolja.

(8)Z usmerjeno kmetijsko dejavnostjo se zagotavlja nadaljnji obstoj najpomembnejših pridelkov in prepoznavnih blagovnih znamk v regiji. S promocijo in pomočjo pri prodaji se omogoči dodaten vir zaslužka. Spodbuja se predelava osnovnih kmetijskih pridelkov v živila z višjo dodano vrednostjo (kot naprimer sadni sok, kis, žganje, suho sadje, suhe mesnine, sir, skuta, jogurt ipd.). II.8.2.2 Gozdarstvo

(1)V Občini Hrpelje - Kozina gozdovi zavzemajo dve tretjini vseh površin. Gozdu so v prostoru namenjena predvsem strma in skalovita pobočja ter druga težje dostopna območja, ki so kot taka manj primerna za kmetijsko in druge vrste rabe. Strnjena območja gozda se nahajajo v hribovju Slavnika in Čičarije, delno pa tudi v Brkinih in Rodiškem krasu. Iglavci (črni bor) predstavljajo približno 40 % lesne zaloge, 60 % pa jo sestavljajo listavci, med katerimi prevladuje bukev. Gozdovi so glede drevesne sestave in kakovosti precej heterogeni. Malodonosni gozdovi se tako nahajajo predvsem na plitvih tleh na apnenčasti matični podlagi (Podgorski kras) kot na območjih, ki so se v preteklih desetletjih zarasla z gozdom z opustitvijo kmetijske dejavnosti. Na teh območjih so glavni gradniki gozda črni bor, crni gaber ter hrast puhavec in cer. Donosnejši in kakovostnejši gozdovi pa se nahajajo na flišni matični podlagi ter na severnih pobočjih Slavnika in Čičarije. Na teh območjih sta glavna gradnika bukev in graden. Kljub temu, da se kakovost in gospodarski pomen gozdov izboljšujeta, ostaja velik del potenciala lesnoproizvodnih gozdov neizkoriščen. Približno 80 % gozdov je v zasebni lasti in njihov delež se narašča. Zelo velika razdrobljenost gozdne posesti otežuje optimalno gospodarjenje z gozdovi, vendar pa hkrati vpliva na vrstno in strukturno pestrost gozdov. V občini je požarno ogroženih 57 % gozdov, ki se večinoma nahajajo na Podgorskem krasu, v okolici Hrpelj in Kozine ter v Matarskem podolju.

(2)Varovalni gozdovi se v Občini Hrpelje - Kozina nahajajo v dolini Griže in Glinščice ter v Odolini. Medtem ko je na območju občine prisoten gozdni rezervat Plešivski gozd. Varovanje teh gozdov in gospodarjenje v njih se izvaja v skladu s predpisi na podlagi katerih so bili ti gozdovi razglašeni.

(3)Zagotavlja se protipožarne ukrepe (gradnja in vzdrževanje protipožarnih presek) in ščiti pred objedenostjo mladovja listavcev od divjadi.

(4)Pri gospodarjenju z gozdom je treba negovati mlajše razvojne faze gozda, skrbeti za varstveno sanitarne sečnje zaradi sušenja črnega bora in uveljavljati perspektivne avtohtone vrste (listavce), s ciljem izboljšati kvaliteto in zdravstveno stanje gozdov. Ohranja se sestoje v čimbolj naravnem stanju ter se vzpostavlja naravno stanje v spremenjenih sestojih.

(5)Gospodarjenje z gozdovi temelji na trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju, ki je v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot ter trajnim in optimalnim delovanjem gozdov kot ekosistema ter zagotavlja uresničevanje vseh njihovih funkcij.

(6)Na strmih in izpostavljenih delih površja, kjer je večja verjetnost pojava erozije zaradi vode ali vetra (burja), opravlja gozd varovalno funkcijo. Ohranjanje te vloge gozda se zagotavlja s stalno pokritostjo površja z drevesno vegetacijo, ukrepa se malopovršinsko, z nižjo intenziteto sečnje.

(7)V okolici vodnih zajetij in na najožjih vodovarstvenih območjih se ohranja naravno drevesno sestavo gozdov in poraščenost z gozdom. Na teh območjih je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.

(8)V zvezi z ohranjanjem narave naj se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Spodbuja naj se rekreacijo v naravnem okolju na način in v obsegu, ki ne ogroža stabilnosti gozdnih ekosistemov.

(9)Ekološke in socialne funkcije gozda imajo prednost pred proizvodnimi funkcijami gozda. Lesnoproizvodno funkcijo gozda se krepi predvsem na najboljših rastiščih, ki hkrati niso primerna za kmetijsko rabo, to so predvsem območja v Brkinih in Čičariji.

(10)Posamezne gozdove v okolici naselij Hrpelje in Kozina se zaradi njihovih ekoloških in socialnih funkcij, ki jih ti opravljajo, varuje in vključi v zeleni sistem naselij z možnostjo njihove rekreacijske rabe.

(11)Zaradi relativno slabe odprtosti gozdov z gozdnimi prometnicami, se na območju občine spodbuja gradnja gozdnih cest, protipožarnih presek in gozdnih vlak. Gradnja gozdnih prometnic se načrtuje in izvaja v skladu z veljavno gozdarsko, okoljsko in gradbeno zakonodajo, pri čemer se ne smejo ogroziti lastnosti, zaradi katerih so bila določena varovana območja narave opredeljena. II.8.2.3 Vode

(1)Prostor občine označujejo manjši vodotoki pretežno po pobočjih Brkinov, ki so velikokrat hudourniškega značaja, studenci, vodnjaki in kali. Največji površinski vodotok je Glinščica na zahodu občine. To območje zaznamuje podtalna voda, ki je značilna za kraški prostor.

(2)Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene. Vode imajo tudi vlogo v ustvarjanju krajinsko-doživljajske podobe prostora.

(3)Vse vodne vire (obstoječe in potencialne) se ustrezno varuje, čisti in vzdržuje. Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode. Problem vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih, zato se na taka območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oziroma je večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena.

(4)Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe.

(5)Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in se zagotovi sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij. Varuje se vodne robove in naravno morfologijo strug, obrežne vegetacije ter površinske in podzemne kraške pojave v celoti.

(6)Na vseh poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. To je še posebno pomembno upoštevati pri razvoju (turističnih) kmetij in turistične infrastrukture, ki se nahaja izven strnjenih območij poselitve.

(7)Načrtovanje novih posegov in dejavnosti se usmerja izven območij virov pitne vode oziroma se njihovo izvajanje prilagodi tako, da ti posegi ne bodo predstavljali nevarnosti za onesnaževanje teh virov in podtalnice. Kmetijska dejavnost upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetovanja in v skladu z dobro prakso.

(8)Načrtovanje novih posegov in dejavnosti se usmerja izven erozijskih in plazljivih območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na poseljenih območjih, ki so ogrožena zaradi erozije in plazov, je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja.

(9)Ob hudournikih gradnja objektov ni primerna. II.8.2.4 Turizem in rekreacija

(1)Turistična in športno rekreacijska ponudba temelji na naravnih kakovostih. Primarno športno rekreacijsko območje je celotno območje Čičarije (Slavnik, Vršice, Mali Grižan, Velika, Mala Plešivica Razsušica in Žabnik), Brkinov (pot od Markovščine do Škocjanskih jam in od Markovščine čez Ritomeče in Brezovo Brdo proti Rjavčam in Ilirski Bistrici), hribi pri Vrhpolju (Golič, Gradišče in Kokoš) in dolina Glinščice (pot po opuščeni železniški progi). Območja nižinskega dela občine so med sabo povezana s kolesarskimi potmi. Športno rekreacijska ponudba je podprta s ponudbo ekoloških in turističnih kmetij ter z etnološko dediščino območja.

(2)Pomembnejše izhodišče za to dejavnost, z osnovno infrastrukturo (gostišče, prenočišča, informacijska točka, parkirišča, prireditve), so Hrpelje. Kot sekundarna rekreacijska izhodišča so opredeljena naselja Krvavi Potok, Bač pri Materiji in Markovščina.

(3)Turistične dejavnosti se usmerja tako, da se v turistično ponudbo vključi čim večje število območij z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi.

(4)Spodbuja se trajnosten razvoj te dejavnosti, kar pomeni ohranjanje teh prostorskih posebnosti. Športno rekreacijska ponudba in dejavnosti naravnih kakovostih ne smejo ogrožati, temveč jih je treba izvajati skladno z drugimi rabami prostora, predvsem poselitvijo in kmetijstvom. Prednost pred novimi posegi v prostor ima prenova obstoječe infrastrukture ali drugih objektov. Turistična in športno rekreacijska ponudba na območju Čičarije in doline Glinščice, ki sta tudi varovani območji, naj se razvija ob zagotavljanju ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.

(5)Z namenom ohranjanja naravnih kakovosti se po potrebi izvajanje posameznih športno rekreacijskih dejavnosti časovno omeji.

(5)Turistične točke, ki omogočajo daljše zadrževanje večjih skupin ljudi, se ne ureja v neposredni bližini naravnih vrednot.

(6)Nadaljuje se spodbujanje in usmerjanje izletniškega turizma, katerega osnova so naravne in kulturne znamenitosti (Krajinski park Beka). Spodbuja se tudi urejanje (krožnih) učnih poti, ki prispevajo k razvoju raziskovalnega in šolskega turizma. Kmečki turizem se razvija v povezavi z gastronomijo. To vrsto turizma se še posebej spodbuja v Brkinih in Čičariji, kjer ni dobro razvita kljub svojim potencialom. Poudarja se športni turizem (jamarstvo, plezanje, konjeništvo, kolesarjenje in pohodništvo, zmajarstvo, lovni turizem ipd.), še posebno pa nerazviti potencial zdraviliškega turizma (speleoterapija).

(7)Na turističnih in športno rekreacijskih območjih se zagotovi ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine. Uredijo (sanirajo) se tudi točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo (parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti), in sicer na način, da ne ogrožajo virov pitne vode.

(8)Nastanitvene kapacitete se zagotavlja v urbanih naseljih v hotelih, motelih ter penzionih, v podeželskih območjih pa v apartmajskih objektih in v okviru turističnih kmetij. Na turističnih na kmetijah se zagotavljajo možnosti za ureditev dodatnih nočitvenih kapacitet in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(9)Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine.

(10)Prosto taborjenje in kampiranje v naravi izven kampov ni dovoljeno. V kampih izven obratovalnega obdobja ni dovoljeno puščati kakršnih koli mobilnih (prikolice, avtodomi) in začasnih objektov (šotori, bivalni kontejnerji, mobilne hiše …). II.8.2.5 Mineralne surovine V občini so evidentirani štirje opuščeni nelegalni kopi, ki jih je potrebno sanirati (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin): pri Beki, nad Vrhpoljem, Barbarca nad Prešnico in v Golcu, kateri se lahko prepusti procesu naravne sukcesije. II.8.3. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti II.8.3.1 Splošne usmeritve za odprti prostor

(1)Ohranjanje kraških značilnosti in pojavov.

(2)Prilagajanje družbenih dejavnosti naravnogeografskim značilnostim prostora.

(3)Ohranjanje obdelovalnih površin v manjših dolinah in širših vrtačah ter na najbolj primernih območjih za kmetijsko dejavnost. II.8.3.2 Usmeritve za posamezna krajinska območja

(1)Glede na enotne naravne in kulturne značilnosti ter prevladujočo rabo se prostor občine členi na krajinska območja, ki se jim v OPN načrtu določi podrobnejše usmeritve. Ta območja so: Krajinska enota Rodiški kras – R: Rodik in okolica so krajina prehoda Brkinskega mehkega sveta v skalnati kras. Ohranja se tradicionalna podoba in struktura kmetijske krajine. Relief je tipično kraški – vrtačasti ravnim z vmesnimi bolj ravnimi deli. Skalovito površje je danes že močno zaraščeno. Posebnost kraškega makroreliefa so suhe doline – doli, med reliefne pojave na krasu sodijo tudi brezna in kraške jame. Razvojne usmeritve: – ohranjanje kulturne krajine, – ohranjanje biotske raznovrstnosti, – ohranjanje naravne kraške krajine ter kraških pojavov, zlasti vrtač in mikroreliefnih kraških oblik (škraplje, skalni osamelci …), – ohranjanje vaških kali kot edine površinske vode, – ohranjanje tradicionalne podobe naselij ter njihove umestitve v krajino, – ohranjanje značilnega arhitekturnega tipa (obzidana dvorišča), – preprečevanje zaraščanja kulturne krajine, – ohranjanje kmetijske dejavnosti, – ohranjanje njiv v vrtačah, – ohranjanje kraških melioracij (ohranjanje suhih zidov), – ohranjanje suhih zidov kot tipični in prepoznavni element kulturne krajine ter njihova obnova na tradicionalen način, – prednost pred novogradnjo naj ima prenova, novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem in značilnim oblikam vasi. Krajinska enota Dolina Glinščice – G Sistem manjših potokov, ki se pojavljajo ob izteku Krasa in na prehodu kraške planote k obali, se začenja na robu Podgorskega krasa. Relief je tipično kraški – vrtačast z vmesnimi bolj ravnimi deli. Skalovito površje je danes že močno zaraščeno. Razvojne usmeritve: – ohranjanje biotske raznovrstnosti, – ohranjanje in vzdrževanje vaških kali kot edine površinske vode, – ohranjanje kulturne krajine, – omejevati sodobne oblike kraških melioracij (odstranjevanje kamenja), ki vpliva na poenotenje in degradacijo kraške pokrajinske podobe (zasipavanje vrtač s kamenjem), in spodbujati tradicionalne načine ohranjanja kmetijske kraške krajine (ohranjanje suhih zidov), – prednost pred novogradnjo naj ima prenova, novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem in značilnim oblikam vasi. Krajinska enota Brkini – B Brkini so flišna pokrajina, ki je sorazmerno enotna v krajinskem značaju. Zanj so značilna manjša naselja na slemenih, slemenske ceste, menjavanja košenic, njiv, brez, jelš in sadnega drevja (slive). Poselitev ima sredozemski značaj, rastlinje pa je že tipično celinsko. Razvojne usmeritve: – ohranjanje biotske raznovrstnosti, – ohranjati avtohton poselitveni vzorec, to je slemensko pozidavo z obdajajočimi terasami in obdajajočimi kmetijskimi površinami, ki sledijo značilnostim reliefa, – ohranjati prilagojenost poselitvenega vzorca reliefu, – ohranjati tradicionalne vzorce kmetijskih zemljišč na grebenskih izravnavah in položnejših pobočjih, ki skupaj značilno vrstno zasajenim sadnim drevjem ustvarjajo tipično podobo Brkinov, – ohranjanje suhozidov kot življenskega prostora plazilcev, obnavljajo naj se na tradicionalen način, – spremljati uvajanje novih oblik sadnih nasadov, ki so prostorsko še dokaj omejeni, – opuščene kmetijske površine prepustiti naravni sukcesiji. Krajinska enota Matarsko podolje – M Zanimiv suhi dol med Čičarijo in Brkini. Znotraj enote je nekaj izjemnih manjših krajinskih območij manjših dolinic s ponikajočimi potočki, na primer Brezovica, Hotična, Slivje, Odolina. Južna obrobja Matarskega podolja, ki so podnožja Slavnika in drugih vrhov, so močno zaraščena. Naravno rastje je tudi na zemljiščih, na katerih so bile kmetijska raba, košnja ali paša že zdavnaj opuščene. Prevladujejo travinje, njive so urejene v vrtačah in širših dolinah, kjer je zemljine več, ter na stiku z mehkejšo kamenino Brkinov. Matarsko podolje ima značilno poselitev vzdolž ceste Kozina–Rupa. Razvojne usmeritve: – ohranjanje biotske raznovrstnosti, – ohranjanje kmetijske krajine na stiku flišnega sveta s kraškim (S rob Matarskega podolja), – ohranjanje njiv v vrtačah, – ohranjanje naravne kraške krajine ter kraških pojavov, zlasti vrtač in mikroreliefnih kraških oblik (škraplje, skalni osamelci …), – omejevati sodobne oblike kraških melioracij (odstranjevanje kamenja), ki vpliva na poenotenje in degradacijo kraške pokrajinske podobe (zasipavanje vrtač s kamenjem), in spodbujati tradicionalne načine ohranjanja kmetijske kraške krajine (ohranjanje suhih zidov), – preprečevanje zaraščanja kulturne krajine (pašna živinoreja), – ohranjanje kalov, – ohranjanje značilne poselitve vzdolž ceste Kozina–Rupa, – ohranjanje značilnega arhitekturnega tipa in poselitvenega vzorca, – nova poselitev se niza strnjeno ob obstoječih naselbinskih telesih, – prednost pred novogradnjo ima prenova obstoječega stavbnega fonda; novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem in umeščenosti naselij v prostor, – varstvo naravne krajine – ohranjanje mikroreliefnih pojavov (kraške krajine in kraških pojavov), – varovanje območij vodnih virov, – sanacija površinskih kopov, – ohranjanje drevoreda platan ob cesti Kozina–Rupa. Krajinska enota Hribovje Slavnika in Čičarije – Č Greben Slavnika in Čičarije je s severne strani gozdnat, z južne tipično dinarski, z večjimi krpami travniških površin, posebej ob vrhovih in manj strmih pobočjih. Del te krajinske enote je tudi Podgorski kras. Kraški rob razmejuje območje proti flišnemu delu Slovenske Istre. Poselitev se prilagaja območjem boljših talnih razmer – predvsem je poselitev prisotna ob širših kraških dolinah, kjer se je na debelejših tleh lahko razvilo kmetovanje. Na Podgorskem krasu so njive urejene v podnožju Slavnika, kjer je zemljina nekoliko debelejša. Ta njivski oziroma bolj obdelovan svet, se pojavlja tudi v manjših dolinah ali širših vrtačah, kjer ustvarja zanimivo primorsko-kraško krajino s pestrejšim sadnim drevjem in posameznimi vrstami trt v zavetnejših legah. V hribovju prevladujejo travinje – pašniki, ki se postopoma zaraščajo. Krajinsko zanimivo je celotno gorovje Čičarije z značilnimi stožčastimi vrhovi. Slavnik je prvi čez 1000 m visok vrh v neposrednem zaledju morja. Razvojne usmeritve: – ohranjanje kulturne krajine, – ohranjanje biotske raznovrstnosti, – varovati pred večjimi posegi, – sanacija kamnolomov, – sanacija poškodb v krajini, ki so nastale ob gradnji avtoceste, – omejevaje pogozdovanja Podgorskega krasa, – ohranjanje naravne krajine Podgorskega krasa – golega krasa s prostranimi kraškimi travniki, – ohranjanje naravne kraške krajine ter kraških pojavov, zlasti vrtač in mikroreliefnih kraških oblik (škraplje, skalni osamelci …), – ohranjanje suhih zidov kot tipični in prepoznavni element kulturne krajine ter njihova obnova na tradicionalen način, – preprečevanje zaraščanja kulturne krajine s pašno živinorejo, – varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti, – ohranjanje kalov, – ohranjanje tradicionalne podobe naselij ter njihove umestitve v krajino, – ohranjanje značilnega arhitekturnega tipa, – tradicionalen način, – nova poselitev se umešča v obstoječe vasi. II.8.4. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja II.8.4.1 Ocena ogroženosti za posamezne nesreče Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč. Možne naravne in druge nesreče v občini so zemeljski potres do 8 stopnje po 12–stopenjski evropski potresni lestvici (MCS lestvica), ekološke nesreče (ogroženost občine z nevarnimi snovmi: bencinska servisa na Kozini in v Hrpeljah, bencinski servis na primorski avtocesti na počivališču Ravne ob Kozini in bencinska servisa Krvavi Potok, ter skladišče plinskih derivatov Interina v Kozini ki predstavlja nevarnost zaradi morebitnega izpusta plina), požari v industrijskih conah in urbanih okoljih ter požari v naravnem okolju, viharji in ujme s točo, žled, suša ter nesreče v prometu. II.8.4.2 Zaščita in reševanje

(1)Prva medicinska pomoč je organizirana preko osnovnega zdravstvenega varstva v splošni ambulanti v Hrpeljah. Zdravstvena služba nudi nujno medicinsko pomoč.

(2)Prostovoljno gasilsko društvo Materija je edino gasilsko društvo v Občini Hrpelje - Kozina in je organizacijsko vključeno v Kraško gasilsko zvezo. Gasilsko društvo opravlja naloge zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah.

(3)Za evakuacijo so predvidena štiri območja: v Krvavem Potoku, Hrpeljah, Slivju in Baču pri Materiji.

(4)Določijo se območja lokacij načrtovanih za potrebe zaščite in reševanje v občinskih prostorskih aktih (pokop ljudi, pokop kadavrov, deponija ruševin) in sicer na ožjem območju nekdanje podružniške šole v Materiji (parc. št. 2262/3 in 2262/1, obe k.o. Materija). II.8.5 Območja za obrambne potrebe

(1)Na območju občine se nahaja območje možne izključne rabe za potrebe obrambe Artviže.

(2)Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so primarno namenjena drugim potrebam. V izrednem ali vojnem stanju ter v miru za usposabljanje pa se jih lahko uporabi za obrambne potrebe, oziroma so za obrambne potrebe v souporabi. II.9 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ

(1)Namenska raba se določi in prikaže za celotno območje občine. Osnovna namenska raba zemljišč se loči na: – stavbna zemljišča, – kmetijska zemljišča, – gozdna zemljišča, – druga zemljišča.

(2)Obstoječa stavbna zemljišča se ohranjajo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.

(3)Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča.

(4)Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na območjih razpršene gradnje, na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.

(5)Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območjih razpršene poselitve.

(6)Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije.

(7)Kmetijska zemljišča se določijo na podlagi veljavnega planskega akta. Do določitve trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč se še vedno razvrščajo na najboljša in druga kmetijska zemljišča.

(8)Gozdna zemljišča se določijo na podlagi veljavnega planskega akta in upoštevanja podatkov o gozdnih zemljiščih pridobljenih s strani nosilca urejanja prostora s področja gozdarstva.

(9)Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.

(10)Vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot območja celinskih voda, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu ter vodotoke in stoječe celinske vode obravnava, kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.

(11)Območja pridobivanja mineralnih surovin v namenski rabi zemljišč niso opredeljena, ker status teh zemljišč ni urejen. Potrebno je vzpostaviti evidenco stanja na obstoječih območjih ter opredeliti prioritetne lokacije za pridobivanje mineralnih surovin, ostala območja pa sanirati (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin).

(12)Stavbnim zemljiščem določamo tudi podrobnejšo namensko rabo, kjer gre v notranji strukturi za preplet posameznih dejavnosti.

(13)Namenska raba zemljišč je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. D.7: »Usmeritve za namensko rabo in razvoj v krajini – Usmeritve za namensko rabo«. II.10 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV

(1)Prostorski izvedbeni pogoji se določijo za celotno območje občine. Prikazani so v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta. Z njimi se določi merila in pogoje za gradnjo objektov ter drugih posegov po posameznih enotah urejanja prostora: glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje ipd.

(2)Temeljne usmeritve za prostorske izvedbene pogoje ob upoštevanju usmeritev predhodnih členov: – V poselitvenih območjih hribovitega dela občine na severu v Brkinih in na jugu v Čičariji nad dolino prevladuje stanovanjska dejavnost. Poselitvena območja pretežno urbaniziranega območja ob glavni cesti Trst–Reka v dolini in delno v Rodiku in Ocizli ter Klancu pri Kozini so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenimi območji za gospodarske dejavnosti. – V poselitvenih območjih centralnih naselij (občinsko središče) se na novih zazidljivih površinah, ki se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom dovoljuje poselitev večje gostote do 50 preb/ha. – V območjih zmerne urbanizacije (lokalna središča) se dovoljuje gradnja zmerne gostote do 35 preb/ha. – V poselitvenih območjih ostalih naselij pa poselitev manjše gostote do 20 preb/ha. – V naseljih so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v prihodnje. – V ravninskem oziroma dolinskem delu občine se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij. – Čista stanovanjska območja se zaradi zagotavljanja kvalitete bivalnega okolja odmika od virov hrupa, npr. avtocesta, železnica, na obstoječih območjih obremenjenih s hrupom (predvsem ob avtocesti in regionalnih cestah) pa je potrebno zagotoviti protihrupne ukrepe. – Območja industrijske proizvodnje so praviloma ločena od stanovanjskih dejavnosti, možno pa je prepletanje gospodarskih in centralnih dejavnosti, če so te medsebojno združljive. III. IZVEDBENI DEL 5. člen (vsebine izvedbenega dela) III.1 SPLOŠNE DOLOČBE

(1)Izvedbeni del določa: – enote urejanja prostora, – namensko rabo prostora, – splošne prostorske izvedbene pogoje, – podrobne prostorske izvedbene pogoje, – posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP in – območja ki se urejajo z OPPN, in usmeritve za izdelavo OPPN.

(2)Izvedbeni del OPN je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju ter gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3)Poleg določb tega odloka je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

(4)Tekstualni del izvedbenega dela odloka je sestavljen iz naslednjih poglavij: – splošne določbe, – namenska raba prostora, – splošni prostorski izvedbeni pogoji, – podrobni prostorski izvedbeni pogoji, – posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora, – prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN, – gradnja v posebnih varovanih območjih in območjih za potrebe obrambe. 6. člen (stopnja natančnosti mej)

(1)Meje enot urejanja prostora so določene na zemljiških parcelah in topografskih podatkih v merilu 1:5000. Kjer podatek o zemljiških parcelah pozicijsko ni dovolj natančen, so uporabljeni izključno topografski podatki.

(2)Položajna natančnost mej enot urejanja prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje EUP ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje EUP odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3)Drugi grafični prikazi iz 2. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o dejanskem stanju v prostoru, ki se lahko v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi. V teh primerih je treba pri uporabi grafičnih prikazov upoštevati dejansko stanje v naravi.

(4)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru. 7. člen (členitev prostora)

(1)Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote: – funkcionalne enote stavbnih zemljišč, – krajinske enote izven naselij (odprti prostor).

(2)Funkcionalne enote so nadalje členjene na EUP. EUP je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.

(3)EUP se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne posebne določbe, členi v podenote, kar se posebej opredeli v posebnih določbah tega odloka. 8. člen (funkcionalne enote)

(1)EUP se za potrebe označevanja združujejo v prostorske enote.

(2)EUP so različno označene v območjih stavbnih zemljišč in nestavbnih zemljišč (odprti prostor).

(3)Območja stavbnih zemljišč OPN ID so razdeljena na naslednje funkcionalne enote (skladne z naselji) v območju stavbnih zemljišč: Oznaka funkcionalne enote Ime funkcionalne enote AR Artviže BA Bač pri Materiji BB Brezovo Brdo BE Beka BZ Brezovica GD Gradišica GM Gradišče pri Materiji GO Golac HO Hotična HK Hrpelje - Kozina JA Javorje KL Klanec pri Kozini KP Krvavi potok KV Kovčice MI Mihele MK Markovščina MR Mrše MT Materija NA Nasirec OB Obrov OC Ocizla OD Odolina OR Orehek pri Materiji OS Ostrovica PE Petrinje PL Poljane pri Podgradu PR Prešnica PV Povžane RD Rodik RI Ritomeče RŽ Rožice SK Skadanščina SP Slope SV Slivje TA Tatre TU Tublje pri Hrpeljah VL Velike Loče VR Vrhpolje

(4)Območja nestavbnih zemljišč so razdeljena na naslednje krajinske enote (odprti prostor): Krajinska enota Ime funkcionalne enote R Krajinska enota Rodiški kras G Krajinska enota Dolina Glinščice B Krajinska enota Brkini M Krajinska enota Matarsko podolje Č Krajinska enota Hribovje Slavnika in Čičarije 9. člen (enote urejanja prostora)

(1)OPN ID določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora po EUP.

(2)EUP je območje z enovito namensko rabo in z enotnim tipom zazidave ter drugimi pogoji in merili za urejanje prostora.

(3)EUP v naseljih se označi z enolično oznako, ki vsebuje: – oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote, – oznako namenske rabe z zaporedno številko.

(4)Na karti se pojavlja naslednji zapis oznak enot urejanja prostora na primer: BA -1 SS OPPN pri čemer je: BA – oznaka funkcionalne enote (Bač pri Materiji), 1 – zaporedna številka EUP znotraj funkcionalne enote, SS – oznaka namenske rabe prostora (splošne stanovanjske površine), OPPN – oznaka načina urejanja. Oznaka OPN se ne izpisuje. Glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za EUP je možna tudi oznaka DPN.

(5)EUP odprtega prostora so označene z enolično oznako krajinske enote, ki vsebuje: B-10 G DPN B – oznaka krajinske enote (Brkini), 10 – zaporedna številka EUP znotraj krajinske enote, G – oznaka namenske rabe prostora (gozd), DPN – oznaka načina urejanja. Oznaka OPN se ne izpisuje. III.2 NAMENSKA RABA PROSTORA 10. člen (vrste namenske rabe prostora in dejavnosti)

(1)V posameznih območjih urejanja morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del (več kot 50 %) vseh površin. Dopolnilne dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.

(2)Namenska raba prostora je prikazana v grafičnem delu izvedbenega dela na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3)Vrste namenskih rab so določene v prilogi tega odloka, Priloga številka

2. člen (določitev stavbnega zemljišča objektom, ki so razpršena gradnja)

(1)Za vse legalno zgrajene objekte, ki so po ZPNačrt razpršena gradnja in evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru (kataster stavb) ter nimajo določenega stavbnega zemljišča v skladu s

1. točko
2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitve območij sanacije razpršene gradnje in območij za razvoj in širitve naselij velja, da jim pripada stavbno zemljišče iz veljavnega upravnega dovoljenja (lokacijskega ali posebnega dela enotnega in gradbenega dovoljenja), objektom grajenim pred letom 1967 pa stavbno zemljišče v velikosti 1,5 stavbišča. Na teh zemljiščih je dovoljeno obstoječe objekte vzdrževati, rekonstruirati, prenavljati, prizidati in nadzidati (vse v največjem obsegu povečave za 20 % bruto površine objekta in to samo enkrat) v smislu oblikovne sanacije in odstraniti.

(2)Na območju razpršene gradnje je v okviru parcele namenjene gradnji določene v gradbenem dovoljenju, dovoljeno postaviti največ po eno istovrstno stavbo iz skupine majhne stavbe ali skupine majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave v skladu z uredbo, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje.

(3)Na območju razpršene gradnje je na stavbnem zemljišču v velikosti 1,5-krat stavbišča ob stavbi, kadar gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, dovoljeno postaviti največ po eno istovrstno stavbo iz skupine majhne stavbe ali skupine majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave v skladu z uredbo, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje.

(4)Pri postavitvi stavb iz drugega in tretjega odstavka tega člena je prepovedano tehnično združevati stavbe na način, da se medsebojno funkcionalno povežejo in zaradi povezanosti tvorijo stavbo, ki presega merila in pogoje določene z uredbo, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje. III.3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI III.3.1 Uvodne določbe 12. člen (vrste in pomen prostorski izvedbenih pogojev ter njihova razmerja)

(1)Splošni prostorski izvedbeni pogoji (SPIP) se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(2)Podrobni in posebni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji. V primeru če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji.

(3)S PPIP je izjemoma dopustno spremeniti vrsto objektov in dejavnosti po območjih namenske rabe, ki so določena v preglednici 13. člena tega odloka, razen v EUP z namensko rabo ZP, ZD, ZK, K1, K2 ali G, tako, da se dodajo posamični objekti oziroma dejavnosti, ki dopolnjujejo objekte oziroma dejavnosti v EUP. Ta določba se ne uporablja za nove stanovanjske stavbe ali za spremembo namembnosti stavb v stanovanja v EUP, v katerih stanovanjske stavbe po določbah tega odloka niso dopustne.

(4)V PPIP se vrednosti FZ in FI, ki so določene s tem odlokom, lahko prekoračijo, če prekoračitev pomeni kakovostno ureditev in izboljšanje obstoječih razmer v prostoru s tem, da se za načrtovane objekte zagotovijo predpisane zelene površine (DZP) in parkirne površine v skladu z določbami tega odloka. III.3.2 Vrste objektov glede na namen v območjih namenske rabe 13. člen (dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe)

(1)V preglednici so določeni dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti iz prvega odstavka tega člena so določene na podlagi Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena na nivoju podrazreda. Preglednica: Dopustni in pogojno dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe 1. SS – SPLOŠNE STANOVANJSKE POVRŠINE 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene: samo materinski dom, bivalne skupnosti ipd., – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, – 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:

1. a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12201 Stavbe javne uprave, – 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (do 150,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 12420 Garažne stavbe: samo garaže, – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti ter vaški domovi – 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, – 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon.
2. b)Dejavnosti in stavbe iz točke
3. a)so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – neposredna navezanost na kategorizirano občinsko cesto ali višjo kategorijo ceste v naselju, – 12510 Industrijske stavbe so ob izpolnitvi pogojev iz prve in druge alineje te točke dopustne le zunaj območja središč naselij. 2. SSe – OBMOČJA STANOVANJSKE PROSTOSTOJEČE GRADNJE PRETEŽNO ENODRUŽINSKIH HIŠ 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja, – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, – pisarniške in poslovne dejavnosti, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost sme biti največ 30 % BTP posameznega stanovanjskega objekta). 3. SSs – OBMOČJA STRNJENE STANOVANJSKE GRADNJE PRETEŽNO ENODRUŽINSKIH HIŠ 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe – samo v strnjeni zazidavi kot so vrstne, verižne hiše do največ 6 hiš skupaj, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja, – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, – pisarniške in poslovne dejavnosti, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost sme biti največ 30 % BTP posameznegaa stanovanjskega objekta). 4. SSv – OBMOČJA VEČSTANOVANJSKE GRADNJE 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe, – 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, – 11301 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine: samo dom za starejše osebe, materinski dom, bivalne skupnosti ipd., – 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante, – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, – 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
4. a)Pogojno so dopustne tudi naslednje dejavnosti: – pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge dejavnosti za prosti čas ter druge storitvene dejavnosti; v kletnih prostorih pa samo v obstoječih stanovanjskih stavbah, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kavarna ali slaščičarna (površina do 200,00 m 2 BTP) oziroma bife do 70,00 m 2 BTP.
5. b)Dejavnosti iz točke
6. a)so dopustne v pritličjih stavb, če je zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore dejavnosti. 5. SB – STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, – 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo domovi za starejše osebe, delavski ali materinski domovi, – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
7. a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12112 Gostilne, restavracije (do 250,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, bari (do 70,00 m 2 BTP dela objekta), – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12301 Trgovske stavbe (do 300,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 100,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 12420 Garažne stavbe: samo garaže, – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, – 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante, – 12650 Stavbe za šport.
8. b)Dejavnosti in stavbe iz točke
9. a)so dopustne, če se nahajajo ob kategorizirani občinski cesti ali cesti višje kategorije. 6. SK – POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (do 200,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti ter vaški domovi, – 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko izobraževanje, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti, – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, –12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, – 12713 Stavbe za spravilo pridelka, – 12712 Stavbe za rejo živali, – 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom, – dopolnilna dejavnost kmetije v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
10. a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12201 Stavbe javne uprave, – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, – 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 12420 Garažne stavbe: samo garaže, – 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m 2 ), – oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon.
11. b)Dejavnosti in stavbe iz točke
12. a)so dopustne, če se nahajajo ob kategoriziranih občinskih cestah ali višji kategoriji ceste v naselju. 7. CU – OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe, – 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene, – 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12201 Stavbe javne uprave, – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, – 12301 Trgovske stavbe (tudi nepokrite tržnice), – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, – 12620 Muzeji in knjižnice, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, – 12640 Stavbe za zdravstvo, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 24110 Športna igrišča, garderobe, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev gasilcev s