Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Laško, stran 398.

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Laško (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelalo podjetje Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje pod številko projekta 230/06.

(2)OPN vsebuje strateški in izvedbeni del.

(3)Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa: – izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, – zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, – okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, – okvirna območja razpršene poselitve, – usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, – usmeritve za razvoj v krajini, – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(4)Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora (EUP) določa: – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje in – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

(5)Poleg določb tega odloka je potrebno upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja.

(6)Izdelano je okoljsko poročilo in dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov plana OPN na varovana območja (izdelal Ipsum d.o.o., št. proj. 196/09). V tem odloku so upoštevani omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz okoljskega poročila. 2. člen (območje OPN) OPN velja na celotnem območju Občine Laško. 3. člen (vsebina in oblika OPN)

(1)OPN vsebuje tekstualni del (odlok), grafični del in priloge.

(2)Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Končne določbe.

(3)Sestavni del odloka so priloge: – Priloga 1: Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja podrobnejše namenske rabe – Priloga 2: Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja enote urejanja prostora (EUP) in prostorski izvedbeni pogoji (PIP) na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) – Priloga 3: Vrste dopustnih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.

(4)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: Številka Karta Merilo I Zasnova prostorskega razvoja občine M 1:50000 II Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra M 1:50000 III Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna območja razpršene poselitve M 1:50000 IV Usmeritve za prostorski razvoj občine: M 1:50000 IV/1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo IV/2 Usmeritve za razvoj v krajini IV/3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč IV/4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

(5)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: Številka Karta Merilo 1 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste M 1:50000 2 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture M 1:50000 3 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev M 1:5000 4 Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture M 1:5000

(6)OPN je izdelan v digitalni obliki, arhiviranje in vpogled vanj se zagotavlja v digitalni in analogni obliki, ki sta med seboj skladni. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. Digitalna vsebina OPN obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2014) v natančnosti merila 1:5.000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MOP,

4. člen (priloge OPN) Obvezne priloge OPN so:
5. Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
6. Prikaz stanja prostora,
7. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta ter urbanistična načrta za urbani središči Laško in Rimske Toplice,
8. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
9. Obrazložitev in utemeljitev OPN,
10. Povzetek za javnost,
11. Okoljsko poročilo in dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja za OPN,
12. Ostala gradiva, izdelana v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora.
13. člen (pomen kratic) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen: – DKP državne kolesarske povezave, – DPN državni prostorski načrt, – DPNp predviden državni prostorski načrt, – DV daljnovod, – EUP enota urejanja prostora, – GJI gospodarska javna infrastruktura, – IPA izvedbeni prostorski akt, – JPP javni potniški promet, – NRP namenska raba prostora, – ON območje naselja, – OPN občinski prostorski načrt, – OPPN občinski podrobni prostorski načrt, – OPPNp predviden občinski podrobni prostorski načrt, – OL Občina Laško, – PA prostorski akt, – PIP prostorski izvedbeni pogoji, – PM parkirno mesto, – PRS Prostorski red Slovenije, – RPE register prostorskih enot, – RP razdelilna postaja, – RTP razdelilna transformatorska postaja, – SP strokovne podlage, – SPRS Strategija prostorskega razvoja Slovenije, – TP transformatorska postaja, – UN urbanistični načrt, – VPA veljavni prostorski akt, – ZPNačrt Zakon o prostorskem načrtovanju.
14. člen (uporabljeni izrazi)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: – Avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen ali fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza. – Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO

1. Pri izkoriščenem podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite. – Degradiran prostor po ZPNačrt je del naselja oziroma območje zunaj naselja, v katerem so zmanjšane tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna oziroma je območje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te prišlo do degradacije in je njegova sanacija nujna. – Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. – Etaža je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho. – Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), nadstropje (N), mansarda (M) in terasa (T). – Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti. – Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti. – Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. – Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. – Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. – Naselje po RPE (registru prostorskih enot) pomeni pojem naselja v pomenu, kot ga določajo predpisi, ki urejajo določanje območij in poimenovanje naselij. – Naselje po SPRS (Strategija prostorskega razvoja Slovenije) je območje, ki obsega zemljišča pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Na podlagi fizionomskih, morfoloških in funkcijskih meril in kazalcev se naselja razvršča v urbana in podeželska naselja ter vasi. – Območje naselja po ZPNačrt pomeni s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev; ON je kratica. – Parcela namenjena gradnji , je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela namenjena gradnji se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih. – Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov ni možno, je treba odstopanje od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. – Pretežno – dejstvo, da kaj obsega, predstavlja večji del česa. – Razpršena gradnja po ZPNačrt je negativni pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije. – Razpršena poselitev po ZPNačrt je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja. – Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe. – Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 60 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju. – Terasna etaža (T) je zgornja etaža stavbe, kadar njena BTP ne presega 70 % BTP etaže pod njo. – Ureditveno območje naselja je območje poselitve, kot je bilo definirano s prostorsko zakonodajo pred letom
2. – Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi. – Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca. – Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti). – Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje. – Vila blok je do šest stanovanjski objekt višine do P+2 (oziroma do P+1+M, P+1+T). – Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. – Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred
3. decembrom
4. – Železniška postaja je določen prostor za sprejem in odpravo vlakov, ki ima najmanj eno kretnico in vsaj en peron za varno vstopanje in izstopanje potnikov, glede na velikost in pomen pa lahko tudi prometni urad, prostore za zadrževanje potnikov in postajno osebje, prostore za hrambo prtljage, prostor za objavo voznih redov in cenikov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in drugo s predpisi določeno opremo. – Železniško postajališče je mesto na progi, določeno za postanek potniških vlakov, ki omogoča varno vstopanje in izstopanje potnikov.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. 2 STRATEŠKI DEL 2.1 Splošne določbe

1. člen (splošno) Strateški del OPN skladno z veljavnimi prostorskimi akti države ter ostalimi hierarhično višjimi prostorskimi akti določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve. 2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. člen (izhodišča prostorskega razvoja) Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja OL so: – skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami, kot jih določata SPRS in s PRS ter s skladnostjo z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja, – temeljne značilnosti, ki izhajajo iz naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine, – ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih na območju občine.
3. člen (osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja)

(1)OL je umeščena na jugu Savinjske statistične regije, znotraj Osrednje Celjske subregije. OL meji na severu na občino Prebold, Žalec, Celje in Štore, na vzhodu z občino Šentjur in Dobje, na jugu z občino Radeče in Sevnica in na zahodu z občino Hrastnik. Območje OL obsega 197,5 km 2 . V 85 naseljih prebiva 13.287 prebivalcev (vir: Statistični urad RS, 1. 7. 2014). Gostota poselitve je 67,3 preb/km 2 . Občinsko središče je Laško.

(2)Glavna urbanizacija je v dolini Savinje in pritokov, kjer je umeščeno občinsko središče Laško, večja naselja in lokalna središča. V gosteje poseljenih rečnih dolinah v nižjih legah prevladujejo gručasta naselja. Preostali prostor sodi med izrazito podeželsko redko poseljeno območje razpršene poselitve. Na pobočjih je poselitev razpršena, razpotegnjena, nekaj je tudi strnjenih naselij. V višjih hribovitih legah so samotne kmetije in celki.

(3)Območje OL spada v krajine Predalpske regije, podrobneje v južni del Vzhodnoslovenskega predalpskega hribovja. Za območje je značilno razgibano in zaokroženo hribovje, ki je prepleteno z ozkimi dolinami in grapami ter širša ravninska območja. Prostor je prepoznaven tudi po značilni razporeditvi rabe. Ravnine so navadno v kmetijski rabi, obrobje ravnin je drobno mozaično strukturirano in v ekstenzivni kmetijski rabi, postopoma pa prehaja v zaledje gozdnatih pobočij. Območje zajema dele treh krajinskih enot: Kamniško Zasavsko hribovje zahodno od Savinje, Predgorje vzhodno od Savinje in Dolina Save vzdolž južne občinske meje.

(4)Prostorski razvoj v OL se je v zadnjih letih izvajal v okvirih prostorskega plana iz leta 1986. Občina je dopolnjevala prostorski plan z manjšimi spremembami in dopolnitvami. Obseg stavbnih zemljišč za prostorski razvoj je v vodilnih naseljih izkoriščen tako, da je v teh naseljih relativno malo nezazidanih stavbnih zemljišč.

(5)Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnje stanovanj za lastne potrebe in v manjši meri za trg, gradnja objektov za turizem, trgovino, proizvodne dejavnosti in storitve s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo.

(6)Prostorske možnosti za razvoj poselitve so omejene z varstvom kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter z območji varstva naravnih vrednot, kulturne dediščine ter vodnih virov. Možnost prostorskega razvoja naselij omejujejo poplavna, plazljiva in erozijska območja. Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve kot so razgibanost terena, dostopnost ter možnost infrastrukturnega urejanja. 10. člen (razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1)Razvojni interesi države in regije na območju OL so: – varovanje pred poplavami, – ohranjanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega daljnovodnega omrežja, – ohranjanje železniške povezave, njena posodobitev, potreba po izgradnji hitre železnice, – možnost prostorske umestitev tretje razvojne osi, – daljinske kolesarske poti.

(2)Lokalni razvojni interesi so: – varovanje pred poplavami, – nova razvojna območja za dolgoročno širitev občinskega središča, lokalnih oskrbnih središč in drugih naselij, v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, – zagotovitev novih območij oziroma širitev obstoječih za razvoj turizma, gospodarskih dejavnosti in storitev, – v občinskem središču se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo, umešča primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za turistično, športno in kulturno dejavnost, – zagotovitev novih območij oziroma širitev obstoječih za bivanje in za druge razvojne potrebe v naseljih (notranji razvoj in dopolnjevanje za lokalne potrebe), – izgradnja in izboljšava prometnega in kolesarskega omrežja, – izgradnja in izboljšava komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja. 11. člen (medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1)OL je neposredno navezana na Celje, ki je pomembno nacionalno in regionalno prometno vozlišče.

(2)Za OL je ob prometni povezavi sever-jug izrednega pomena izboljšanje prometne dostopnosti predvsem z navezavo, oziroma preko možne variante tretje razvojne osi med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana in A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu.

1. člen (cilji prostorskega razvoja) Cilji skladnega prostorskega razvoja občine so opredeljeni ob upoštevanju hierarhično nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih aktov ter temeljnih načel prostorskega razvoja so: – uravnotežen prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij, z zagotavljanjem površin za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti v naseljih, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo, – zagotavljanje površin in drugih pogojev za razvoj turizma, športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti, spodbujanje razvoja sonaravnega turizma, zdraviliškega turizma, razvoj turizma tudi na podeželju z vključitvijo obstoječih kmetij, – usmerjanje poselitve v območja naselij in s sanacijo območij razpršene gradnje ter drugih razvrednotenih območij in ohranjanjem kmetijske rabe. Preprečuje se nadaljnje širjenje razpršene gradnje. Pri širjenju poselitve se upošteva izhodišča varovanja narave (naravne vrednote, območja biotske raznovrstnosti), kulturne dediščine, vodnih virov ter najboljših kmetijskih zemljišč, na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja vzdržen razvoj, – obnavljanje in dograjevanje prometnega omrežja ter razvoj javnega prometa, obnavljanje in dograjevanje komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter uvajanje obnovljivih virov energije, – umeščanje kolesarskih, peš in drugih rekreacijskih povezav med posameznimi območji aktivnosti (turističnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.), – zagotoviti varovanje okolja, ohranjanje narave in krajinskega prostora tako, da bodo varovane krajinske oblikovne vrednosti prostora, kvalitete opredeljenih kulturnih krajin in vzdrževan značilni krajinski in poselitveni vzorec, – ohranjanje in celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja, vključevanje dediščine v družbeni in gospodarski razvoj občine, – sanacija degradiranih in ogroženih območij, z ustreznimi hidrotehničnimi ukrepi se bodo preventivno urejala erozijska območja in druga nestabilna območja. Zagotovilo se bo urejanje in ohranjanje odtočnega režima in naravne retencijske sposobnosti obvodnega prostora. Z ukrepi in ureditvami reke Savinje se bo zagotovila večja poplavna varnost na območju Laškega in Rimskih Toplic, – okoljski cilji: zmanjšanje zračnih emisij v prekomerno onesnaženih območjih, zmanjšanje hrupa, zmanjšanje obremenjevanja prsti in vegetacije, izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti. 2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine 2.3.1 Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti
2. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1)V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se Laško razvija kot medobčinsko središče skladno z izhodišči SPRS.

(2)V skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, razvija tudi, pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča.

(3)Kot prednostna območja za poselitev je opredeljeno: občinsko središče Laško, pomembnejše lokalno središče Rimske Toplice in lokalna središča Jurklošter, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim, Zgornja Rečica in Zidani Most.

(4)Za potrebe poselitve se zagotavljajo manjše površine tudi v ostalih naseljih občine. Poselitev se prednostno razvija v obstoječih naseljih, kjer je že urejena prometna in komunalna infrastruktura, in sicer kot zapolnitve, zaokrožitve, prenove, sanacije ipd.

(5)Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti bo OL usmerjala na območju naselij Laško in Rimske Toplice ter na ostalih lokalnih središčih.

(6)Za razvoj turizma in rekreacije bo OL dopolnjevala obstoječo turistično in rekreacijsko infrastrukturo. Razvoj bo usmerjen v dvig kvalitete ponudbe in spodbujanje trajnostnih oblik turizma. Na celotnem območju občine se spodbuja razvoj turističnih kmetij. Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi v prostoru, naravna in ustvarjena kakovost krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru. Občina bo ohranjala potenciale za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično rekreacijsko infrastrukturo. Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom oziroma potencialom: – medobčinsko in občinsko središče Laško, – pomembnejše lokalno središče Rimske Toplice, – lokalna središča Jurklošter, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim, Zgornja Rečica in Zidani Most, – zdraviliški in wellness turizem v Laškem in Rimskih Toplicah in ostala turistično rekreacijskega območja.

(7)Predvidi se manjše širitve obstoječih proizvodnih con.

(8)Odprte in zelene površine – glede na prisotne kakovostne naravne predele in njihovo bližino do naselij se velik del ureditev navezuje na zeleni sistem krajine. Nosilni strukturi sta reka Savinja s pritoki in z obvodnim prostorom, vodotok Sava, druge zelene površine in utrjene površine v naseljih. 2.3.2 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij 14. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Na območju OL je skladno z registrom prostorskih enot (RPE) opredeljenih 85 naselij: Belovo, Blatni Vrh, Brezno, Brodnice, Brstnik, Brstovnica, Bukovca, Curnovec, Debro, Doblatina, Dol pri Laškem, Gabrno, Globoko, Govce, Gozdec, Gračnica, Harje, Huda Jama, Jagoče, Jurklošter, Kladje, Klenovo, Konc, Kuretno, Lahomno, Lahomšek, Lahov Graben, Laška vas, Laško, Laziše, Leskovca, Lipni Dol, Lokavec, Lože, Mačkovec, Mala Breza, Male Grahovše, Marija Gradec, Marijina vas, Modrič, Mrzlo Polje, Obrežje pri Zidanem Mostu, Ojstro, Olešče, Padež, Paneče, Plazovje, Polana, Povčeno, Požnica, Radoblje, Reka, Rifengozd, Rimske Toplice, Sedraž, Selo nad Laškim, Senožete, Sevce, Slivno, Spodnja Rečica, Stopce, Strensko, Strmca, Suhadol, Šentrupert, Širje, Škofce, Šmihel, Šmohor, Tevče, Tovsto, Trnov Hrib, Trnovo, Trobni Dol, Trojno, Udmat, Velike Gorelce, Velike Grahovše, Veliko Širje, Vodiško, Vrh nad Laškim, Zabrež, Zgornja Rečica, Zidani Most in Žigon.

(2)Glede na hierarhijo naselij so naselja v OL: – medobčinsko središče: Laško /po SPRS/ in občinsko središče Laško, – pomembnejšo lokalno središče: Rimske Toplice, – lokalna središča: Jurklošter, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim, Zgornja Rečica in Zidani Most, – ostala naselja.

(3)Laško se razvija kot medobčinsko in občinsko središče, ki je upravno, kulturno, izobraževalno in gospodarsko središče celotne občine, kot naselje s kvalitetno kulturno dediščino (ohranjanje in prenova naselbinske dediščine, varujejo se tudi ostale zvrsti kulturne dediščine, npr. grad Tabor z vplivnim območjem. Pospešuje se turistični in gospodarski razvoj, omogočijo se zadostne površine za industrijske, obrtne in druge dejavnosti ter nova delovna mesta. Realizirajo se nova območja za turizem in stanovanjsko gradnjo različnih tipov in gostot.

(4)Razvoj Rimskih Toplic kot pomembnega lokalnega središča temelji na: razvoju Rimskih Toplic kot urbanega naselja s centralnimi, proizvodnimi in servisnimi dejavnostmi; krepitvi Rimskih Toplic kot naselja s kvalitetno kulturno dediščino (ohranjanje in prenova naselbinske dediščine, varujejo se tudi ostale zvrsti kulturne dediščine, npr. zdravilišče s parkom); krepitvi družbene infrastrukture na nivoju sociale; krepitvi oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti; uveljavitvi širšega območja naselja kot turistično-zdraviliškega in turistično-rekreativnega področja z izrabo obstoječih naravnih danosti in ustvarjenih razmer.

(5)Lokalna središča in manjša lokalna središča imajo naslednja izhodišča: – razvoj Sedraža, Vrha nad Laškim, Jurkloštra, Šentruperta, Zgornje Rečice, Olešč in Laziš temelji na krepitvi oskrbnih in storitvenih funkcij ter potreb bivanja. Poudarjena je usmeritev ohranjanja obstoječih funkcij, – pri urejanju naselij tega tipa ima prednost kvalitetni vidik urejanja naselij. Možno je urejanje lokalov in objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki sodijo v stanovanjsko območje. Pozornost se posveti sožitju urbane in ruralne funkcije.

(6)Ostala naselja v občini so opredeljena kot podeželska naselja, saj so pretežno ruralnega značaja. V njih sta prevladujoča programa bivanje in kmetijstvo. V teh naseljih je bistveno predvsem ohranjanje prebivalstva in možnosti za razvoj dejavnosti, ki so združljive s podeželskim bivalnim okoljem. Tu se ne predvidijo večje širitve območij za gradnjo, vendar se tem naseljem omogoči prostorski razvoj za potrebe lokalnega prebivalstva.

(7)Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom. Na teh lokacijah se turistična funkcija ohranja in ustrezno razvija ob upoštevanju specifičnosti posameznih turističnih dejavnosti in ob upoštevanju prostorskih potencialov in omejitev.

(8)Skladno z ZPNačrt-om ter na osnovi SPRS so bila vodilnim naseljem ter naseljem z razvojnimi možnostmi v OL določene funkcije in sicer na osnovi fizionomskih, morfoloških, funkcijskih meril in kazalcev: – manjše mesto: Laško, – druga urbana naselja: Zidani Most, Rimske Toplice, Jurklošter, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim, – podeželsko naselje: Reka, Laziše, Zgornja Rečica.

(9)Glede na funkcije lokalne uprave: – medobčinsko in občinsko središče / upravno središče: Laško, – sedež krajevne skupnosti: Krajevna skupnost Jurklošter, Krajevna skupnost Laško, Krajevna skupnost Marija Gradec, Krajevna skupnost Rečica, Krajevna skupnost Rimske Toplice, Krajevna skupnost Sedraž, Krajevna skupnost Šentrupert, Krajevna skupnost Vrh nad Laškim in Krajevna skupnost Zidani Most. 2.3.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji 15. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji)

(1)OL je umeščena južno od osi V. prometnega in energetskega TEN koridorja. S svojo lego OL predstavlja eno od možnih povezav tretje prometne osi. Nova razvojna os bo omogočala navezovanje tovornega in osebnega prometa vseh regij na tej osi na glavne prometne evropske smeri.

(2)Osnovno cestno prometno omrežje v občini predstavljata državni cesti G1-5 Celje–Zidani Most–Krško, G2-108 Zidani Most–Hrastnik in regionalne ceste R1-221 Šmarjeta–Hrastnik, R3-680 Rimske Toplice–Jurklošter–Dežno, R3-681 Laško–Breze–Šentjur, R3-744 Štore–Svetina–Laško in turistična cesta R3-933 Breg–Lisca–Jurklošter. Sekundarno cestno prometno omrežje tvorijo lokalne ceste.

(3)Predvidena je gradnja državne ceste G2-108 na odseku Hrastnik–Zidani Most–Radeče in deviacija ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče, s čimer se bo izboljšala prometna povezanost OL. Za ta odsek je bil sprejet DPN.

(4)Glavna železniška proga Zidani Most–Celje povezuje občino s celotno Slovenijo ter širše.

(5)Na območju OL je načrtovana gradnja državnih kolesarskih povezav (DKP), ki tvorijo državno in regionalno omrežje kolesarskih povezav. DKP tvorijo hrbtenico kolesarskih povezav v občini, na katero se navezujejo lokalne kolesarske povezave. Obstoječe in nove kolesarske povezave se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene. Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, kmetijske poti, gozdne poti, nasipi in podobno. Omrežja se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje. V vseh pomembnejših naseljih je potrebno zagotoviti površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa. 2.3.4 Druga za občino pomembna območja

1. člen (druga pomembna območja) Druga pomembna območja v OL so območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora (območja Nature 2000 (Posavsko hribovje, Gračnica, Savinja Celje-Zidani Most), ekološko pomembna območja, in naravne vrednote), območja ustvarjenih kvalitet prostora (območja kulturne krajine, naselbinske dediščine in ostale zvrsti kulturne dediščine: arheološka, memorialna, sakralna, stavbna in vrtnoarhitekturna dediščina), voda in obvodni prostor (Savinja s pritoki, Sava), območja mineralnih surovin (kamnolom apnenca Zidani Most, kamnolom dolomita v Rečici in nova lokacija Pojerje) in območja za obrambo (Malič nad Laškim – izključna in možna izključna raba).
2. člen (območja urbanističnega načrta) Urbanistični načrt se izdela za Laško in Rimske Toplice. 2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
3. člen (splošne določbe za razvoj gospodarske infrastrukture)

(1)GJI se bo razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Občina razvija GJI tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med urbaniziranimi in podeželskimi območji. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.

(2)Na območjih, ki bodo strateško načrtovani za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev GJI. Obnova infrastrukturne opreme bo načrtovana po načelu celovitosti opreme posameznih območij. 2.4.1 Prometna infrastruktura 19. člen (cestno omrežje)

(1)Cestno omrežje OL tvorijo: – glavna cesta G1-5 Celje–Zidani Most–Krško, – glavna cesta G2-108 Zidani Most–Hrastnik, – regionalna cesta R1-221 Šmarjeta–Hrastnik, – regionalna cesta R3-680 Rimske Toplice–Jurklošter–Dežno, – regionalna cesta R3-681 Laško–Breze–Šentjur, – regionalna cesta R3-744 Štore–Svetina–Laško, – regionalna cesta (turistična cesta) R3-933 Breg–Lisca–Jurklošter, – lokalne ceste in poti.

(2)Na območju OL se načrtuje gradnja državne ceste G2-108 na odseku Hrastnik–Zidani Most in deviacija ceste G1-5.

(3)Preko območja občine se načrtuje ena izmed variant tretje razvojne osi, ki bo dodatno izboljšala prometno povezanost.

(4)Predvidena je rekonstrukcija in ureditve državnih cest: – glavna cesta G1-5 Celje–Zidani Most–Krško, nov priključek na G1-5 pri Marija Gradcu z navezavo na lokalno cesto in nov priključek na G1-5 v Rimskih Toplicah z navezavo na regionalno cesto, – regionalna cesta R3-680 Rimske Toplice–Jurklošter–Dežno z izbrano varianto, – regionalna cesta R3-681 Laško–Breze–Šentjur, – regionalna cesta (turistična cesta) R3-933 Breg–Lisca–Jurklošter.

(5)Prenovi se tudi druge dele omrežja državnih cest, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredi se križišča oziroma krožišča z navezavami lokalnih cest, rekonstrukcije oziroma novogradnje, ki naj omogočijo ustrezen dostop do obstoječih in novih poselitvenih območij ter do turističnih destinacij.

(6)Po potrebi se prenavlja in dograjuje lokalne ceste in poti. Ob rekonstrukciji in novogradnji lokalnih cest in javnih poti se v sklopu naselij uredijo hodniki za pešce, avtobusna postajališča in javna razsvetljava, ob pomembnejših prometnicah pa tudi kolesarske steze. V naseljih, kjer se bodo izvajali ukrepi za umirjanje prometa, varnost kolesarjev in pešcev, v območjih varstva kulturne dediščine, se bodo prometne ureditve podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine. Urbanistično pomembnejše ceste (ob katerih se uredijo tudi pločniki in kolesarske steze) se praviloma opremijo še z drevoredi.

(7)Obvezno je varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo. 20. člen (omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1)OL bo v vseh naseljih in izven poselitvenih območij zagotavljala površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa. Izgrajujejo se državne in občinske kolesarske povezave.

(2)Na območju OL se zgradi omrežja kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se obvezno urejajo tudi kolesarske steze in poti.

(3)Z občinami Savinjske regije OL pripravlja regijski projekt kolesarskih povezav z nazivom »Kolesarske povezave v Savinjski regiji«, na podlagi katerega se bo izvedlo kolesarsko omrežje.

(4)Na območju OL je predvidena ureditev: – glavne kolesarske povezave Celje–Laško, odsek G17 ob Savinji, – glavne kolesarske povezave Laško–Zidani Most, odsek G17 ob Savinji, – glavne kolesarske povezave Hrastnik–Rimske Toplice, odsek G18 ob državni cesti R1-221, – javne poti za kolesarje Globoko–Jurklošter–Dežno.

(5)V okviru obstoječih cestnih povezav so opredeljene kolesarske povezave: – Laško, Strensko, Rimske Toplice, Laško, – Laško, Lahomno, Vrh nad Laškim, Laziše, Rimske Toplice, Strensko, Laško, – Laško, Lahomno, Tevče, Mala Breza, Trobni Dol, Blatni Vrh, Marof, Jurklošter, Rimske Toplice, Strensko, Laško, – Laško, Lahomno, Vrh nad Laškim, Velike Gorelce, Mišji Dol, Jurklošter, Polana, Sele, Lisca, Polana, Paneče, Rimske Toplice, Strensko, Laško, – Laško, Kuretno, Govce, Zg. Rečica, Huda Jama, Sp. Rečica, Laško, – Laško, Sp. Rečica, Huda Jama, Zg. Rečica, Šmohor, Slivno, Sp. Rečica, Laško, – Laško, Jagoče, Svetina, Kanjuce, Šentrupert, Tevče, Marija Gradec, Laško, – Laško, Jagoče, Pečovnik, Celjska koča, Požnica, Reka, Lahomno, Laško.

(6)Državne kolesarske povezave bodo izvedene kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi, obstoječi nasipi ob vodotokih in podobno.

(7)Hodniki za pešce se dogradijo na vseh glavnih, regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja.

(8)Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne, turistične namene in v omrežje evropske pešpoti.

(9)Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav. 21. člen (železniško omrežje)

(1)Skozi OL poteka glavna železniška proga Celje–Zidani Most. Predvidena je rekonstrukcija glavne železniške proge I. reda Zidani most–Celje za hitrosti 160 km/h. Na območju Zidanega Mosta je predvidena trasa hitre proge za hitrosti 250 km/h Sežana–Ljubljana–Dobova (trasa v proučevanju).

(2)Uredi se rekonstrukcija obstoječe proge in zavarovanje postaj s signalno varnostnimi napravami ter ureditev izven nivojskega križanja železniške proge s cestnim omrežjem povsod, kjer je to mogoče. Predvidi se ukinitev nivojskih križanj na lokaciji Trubarjeve ulice v Laškem, na območju naselja Marija Gradec, v Radobljah in na Globokem pri Rimskih Toplicah. 2.4.1.1 Mirujoči promet 22. člen (mirujoči promet)

(1)V Laškem, Rimskih Toplicah in Zidanem Mostu je potrebno zgraditi in zagotoviti ustrezno število parkirnih mest.

(2)Ustrezno število parkirnih mest se izgradi v okviru javnih površin in v stanovanjskih soseskah, kar se zagotavlja z nivojskimi ureditvami (lahko tudi s parkirnimi hišami). Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce.

(3)Parkirišča za avtodome se zagotavljajo v bližini turističnih destinacij in glavnih prometnih povezav. Parkirne prostore za avtodome se umešča tudi v območju kampov in v okviru turističnih kmetij ob upoštevanju območij varovanj, vizur in kulturne krajine.

(4)Parkirišča za avtobuse in tovorna vozila, njihovo servisiranje in garažiranje, se ureja izven stanovanjskih območij, in sicer v sklopu območij centralnih dejavnosti, gospodarskih con, ob prometnicah z navezavo na državne ali občinske ceste. 2.4.1.2 Letališče 23. člen (letališče) V OL ni letališča. 2.4.1.3 Javni potniški promet 24. člen (javni potniški promet)

(1)Preko OL po glavni cesti G1-5 poteka proga medkrajevnega avtobusnega prometa Celje–Hrastnik. Le-ta ima 32 avtobusnih postajališč, in sicer na več lokacijah v Celju, Debrem, Laškem, Udmatu, Sevcah, Rimskih Toplicah, Breznu in Hrastniku.

(2)Primestni promet je organiziran znotraj OL z določenimi povezavami na glavno cesto Celje–Hrastnik, hkrati pa je organiziranih tudi nekaj povezav po obrobju OL. Manj pokrita dela sta severozahodni in južni del občine, prvi zaradi manjše poseljenosti in posledično manjše potrebe po javnem potniškem prometu, drugi pa zaradi konfiguracije terena, ki omogoča prehodnost samo v dolini reke Savinje.

(3)Železniška proga preko Zidanega Mosta povezuje Laško in Celje ter širše. Na območju OL je železniška postaja v Laškem, Zidanem Mostu in v Rimskih Toplicah. 2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura 2.4.2.1 Oskrba s pitno vodo 25. člen (oskrba s pitno vodo)

(1)OL bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vse vodne vire in izvajala gradnje novih ter prenove obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem bo zagotovila oskrbo z vodo poseljenih območij v občini.

(2)Posamezna naselja se s pitno vodo oskrbujejo iz distribucijskega vodovoda ali iz lokalnih vodovodnih omrežij.

(3)V OL je dolgoročno predvideno vzdrževanje, dograjevanje, ureditev in modernizacija objektov obstoječega vodovodnega omrežja.

(4)Za zagotavljanje nemotene oskrbe naselij s pitno vodo v OL oziroma posameznih območij ali objektov se predvidi sočasna izvedba investicij z vidika izgradnje novih cevovodov, zajema dodatnih vodnih virov, rezervoarjev, črpališč ter obnova obstoječega vodovodnega omrežja v smislu večanja profilov cevovodov ter zamenjave dotrajanih materialov.

(5)Večji del razpršene poselitve, predvsem v višje ležečih predelih, je oskrbovana z vodo iz lastnih vodnih zajetij. Naselja, ki jih ne bo mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se bodo oskrbovala preko lastnih zajetij, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru. 2.4.2.2 Vodni viri 26. člen (vodni viri) Na območju OL so z odloki zavarovana vodovarstvena območja vodnih virov: – Odlok o varstvu vodnih virov na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99, 21/02), – Odlok o varstvu vodnih virov “Kozarica” Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 2/90, 15/96), – Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 43/87, 16/91), – Odlok o varstvenih pasovih virov pitne vode na območju Kala in Dola pri Hrastniku (Uradni Vestnik Zasavja, št. 1/85), – Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode na območju Občine Celje (Uradni list RS, št. 17/88, 30/94).

(6)V odlokih so določeni poleg območja zajetja naslednji varstveni pasovi: – najožji, I. varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja, – ožji, II. varstveni pas s strogim režimom zavarovanja, – širši, III. varstveni pas s higiensko tehničnim režimom zavarovanja. 2.4.2.3 Odvajanje in čiščenje odpadne vode 27. člen (odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)Za odvajanje in čiščenje odpadnih in fekalnih vod je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v Laškem in Rimskih Toplicah in centralna čistilna naprava z zmogljivostjo 38000 PE v naselju Modrič pri Laškem. Manjše lastne komunalne čistilne naprave so predvidene v lokalnih centrih Zg. Rečica, Sedraž in Belovo - Brezno, Jurklošter, Vrh nad Laškim in Šentrupert.

(2)Dogradijo se obstoječi ter zgradijo novi sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(3)Kanalizacijsko omrežje se razvija prvenstveno v širšem osrednjem delu občine, prednostno na območju strnjenih naselij.

(4)Na območju razpršene poselitve oziroma izven območij strnjenih naselij se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih in manjših sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni in manjši sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata. Do izgradnje kanalizacije in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije se komunalne odpadne vode tako odvajajo ločeno od ostalih vod v male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice.

(5)Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo). Na območjih, kjer geološka sestava omogoča ponikanje, se predvidi ponikanje padavinskih vod, vendar le ob izdelanem geološko geomehanskem poročilu. 2.4.2.4 Ravnanje z odpadki 28. člen (ravnanje z odpadki)

(1)OL bo zagotavljala celovit sistem ravnanja z odpadki, v katerega bodo vključeni: vsa gospodinjstva, negospodarske in gospodarske dejavnosti. Na lokalni ravni se zagotovi izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, v zbiralnicah nenevarnih frakcij (ekološki otoki) in v zbirnem centru. Organiziran bo odvoz odpadkov na Regijski center za ravnanje z odpadki v Celju, obdelava odpadkov in odlaganje oziroma odstranjevanje.

(2)Jugovzhodno od Laškega je umeščena obstoječa komunalna deponija Modrič, ki je v zapiranju – sanacija.

(3)Evidentira in sanira se divja odlagališča odpadkov, pripravi se sanacijske načrte ter izvaja ustrezne omilitvene ukrepe. 2.4.2.5 Oskrba z energijo 29. člen (oskrba z energijo)

(1)Zasnova oskrbe OL z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo.

(2)OL bo zagotavljala učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije: lesna biomasa, sončna energija, geotermalna energija in druge. 2.4.2.6 Elektrika 30. člen (elektrika)

(1)Elektroenergetsko infrastrukturo na območju OL sestavljajo: – DV 2x110 kV Laško–Hrastnik–Trbovlje z oznako D-1017, – DV 110 kV Laško–Podlog z oznako D-1019, – DV 2x110 kV Selce–Laško z oznako D-1004, – RTP 110/20 kV Laško, – za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV.

(2)Na območju občine je predvidena rekonstrukcija obstoječega 110 kV daljnovoda: 1 x 110 kV DV Laško–Brestanica.

(3)Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV.

(4)OL ohranja zahteve, ki izhajajo iz veljavnega plana, da se za izvajanje načrtovanih novih visokonapetostnih daljnovodov prednostno ohranjajo obstoječi koridorji, zato je potrebno upoštevati: – elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se prednostno predvidi kabliranje le-teh, – na območjih arheološke kulturne dediščine se omrežja praviloma izvajajo nadzemno, če to s tehničnega vidika ni mogoče, so posegi možni šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav v robnih delih območij arheološke kulturne dediščine; vsi posegi v zemeljske plasti pa morajo biti tlorisno in globinsko minimalizirani, – pri razvoju energetskih sistemov se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov mora temeljiti na varčni in smotrni rabi prostora ob ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora. Prostorski razvoj energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih, pri čemer se teži k zmanjševanju njihovega števila, – umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute, ter da se zagotavlja ohranjanje lastnosti varovanih objektov in območij kulturne dediščine, – z uvajanjem novih tehnologij na področju prenosa in distribucije električne energije se maksimalno izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev, – pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami, – predvideni elektroenergetski vodi in naprave se umeščajo s srednjeročnimi letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v elektroenergetskem omrežju in v skladu z Razvojem elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2035). 2.4.2.7 Plinovodno omrežje 31. člen (plinovodno omrežje)

(1)Prenosno plinovodno omrežje na območju OL sestavljajo: – P231B; MRP Laško–MRP Pivovarna; premer 200 mm; 3 bar, – P232B; od P231B v 0+961 – MP TIM; premer 125 mm; 3 bar, – P233; Plinovod za Zdravilišče Laško; premer 80 mm; 3 bar, – R23B; od C10001 do MRP Laško; premer 200 mm, 50 bar.

(2)Oskrba z zemeljskim plinom je izvedena v Laškem. 2.4.2.8 Obnovljivi viri 32. člen (obnovljivi viri)

(1)Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije na celotnem območju OL, pri čemer se zagotavlja, da bodo objekti in ureditve prostorsko usklajeni, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.

(2)Na področju ogrevanja objektov in sanitarne vode se, ob obvezni uporabi ekološko sprejemljivih goriv (lahko kurilno olje, zemeljski plin in lesna biomasa), spodbuja uporaba obnovljivih virov ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd). Usmerja se v izgradnjo nizko energijskih stavb, pasivnih stavb, sanacijo sistemov ogrevanja, namestitev toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne vode in namestitev fotonapetostnih sistemov za pridobivanje električne energije iz sonca ter za ogrevanje sanitarne vode.

(3)Pri sistemih izrabe sončne energije za proizvodnjo elektrike in toplote imajo prednost postavitve sončnih elektrarn na objekte (ob upoštevanju varstvenih režimov), predvsem strehe objektov večjih razsežnosti. Sončne elektrarne na tleh se umešča samo na degradiranih površinah. 2.4.2.9 Komunikacijska infrastruktura 33. člen (komunikacijska infrastruktura)

(1)V OL se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se internetne priključke za gospodinjstva, ki še nimajo dostopa do svetovnega spleta.

(2)V OL so izgrajeni zemeljski MK kabel na relaciji Tremarje–Laško–Rimske Toplice in optični zemeljski kabel na relaciji Jurklošter–Mrzlo polje–Dežno ter 30 kanalni digitalni sistem na relaciji Zidani Most–Trbovlje. Na območju občine so pretvorniki RTV na Strmci, Maliču, Zidanem Mostu in Jurkloštru. Predvidena je širitev komunikacijskega omrežja.

(3)Primarna telefonska centrala se nahaja v Laškem, lokalne centrale pa v Šentrupertu, Jurkloštru, Vrhu nad Laškim, Rimskih Toplicah in v Zidanem Mostu.

(4)Skladno s potrebami se izvede rekonstrukcija, posodobitev oziroma izgradnja novega telekomunikacijskega omrežja.

(5)Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se prvenstveno uporabljajo površine obstoječega javnega dobra. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtovati predvsem zaradi naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot ter varovanih objektov in območij kulturne dediščine. 2.4.2.10 Druga področja GJI

1. člen (pokopališča) V OL je devet pokopališč v naslednjih naseljih: Laško, Rimske Toplice, Jurklošter, Šentrupert, Sedraž, Širje, Zgornja Rečica, Laziše ter Vrh nad Laškim. Predvidi se širitev pokopališča Laško. 2.4.2.11 Grajeno javno dobro
2. člen (ureditev javnih površin v naseljih)

(1)V občinskem središču in večjih naseljih se uredi zeleni sistem (parki, zelenice, igrišča) in ohrani značilne mestne drevorede, zasaditve ter posamezno drevje in vzpostavi sistem javnih odprtih površin mesta (trgi, ploščadi). Uredijo se kolesarske poti in pešpoti.

(2)V vaških naseljih se ohranja osrednji vaški prostor. Po potrebi se vzpostavljajo novi »trgi«, parki in zasaditve. Ohranjajo se obstoječe zelene površine.

(3)Po naseljih in v mestnih soseskah se uredi otroška igrišča.

1. člen (zasnova javnih površin zunaj naselij) Vzpostavijo se rekreacijske površine, kolesarske poti in pešpoti v naravnem okolju. Tematske poti (sprehajalne, planinske, učne ipd.) povezujejo naravno in kulturno dediščino ter značilnosti v prostoru. 2.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
2. člen (območja naselij)

(1)OL je do sprejetja tega odloka svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala z veljavnim prostorskim planom iz leta 2002, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v območja, ki so bila opredeljena kot ureditvena območja naselij. Ta območja se ohranja in opredeli kot okvirna območja naselij (ON) v tem OPN.

(2)Na območju občine so določena okvirna območja naselij: – Belovo: BE_1, BE_2 – Blatni Vrh: BL_1, BL_2 – Brezno: BR_1 – Brstovnica: - – Debro: DE_1, DE_2, DE_3 – Doblatina: DO_1, DO_2 – Dol pri Laškem: DL_1 – Gabrno: GA_1, GA_2 – Globoko: GL_1, GL_2, GL_3, GL_4, GL_5 – Gozdec: GO_1 – Gračnica: GR_1 – Harje: HA_1, HA_2, HA_3 – Huda Jama: HU_1 – Jurklošter: JU_1, JU_2 – Kladje: KL_1 – Konc: KO_1 – Kuretno: KU_1, KU_2 – Lahomšek: LA_1, LA_2, LA_3 – Laško: LAU_1 – Leskovca: LE_1 – Lahov Graben: LG_1 – Lahomno: LH_1, LH_2 – Laška vas: LV_1, LV_2 – Laziše: LZ_1 – Lože: - – Mala Breza: MB_1, MB_2 – Male Grahovše: MG_1 – Mrzlo Polje: MP_1 – Marija Gradec: MR_1 – Marijina vas: MV_1 – Obrežje pri Zidanem Mostu: OB_1 – Ojstro: OJ_1, OJ_2 – Olešče: OL_1, OL_2, OL_3 – Paneče: PA_1 – Polana: PO_1, PO_2, PO_3, PO_4, PO_5 – Povčeno: PV_1, PV_2 – Radoblje: RA_1 – Reka: - – Rifengozd: RF_1, RF_2 – Rimske Toplice: RIU_1, RI_1 – Sedraž: SE_1 – Slivno: SI_1 – Selo nad Laškim: SL_1 – Strmca: SM_1 – Strensko: SN_1 – Senožete: SO_1 – Spodnja Rečica: SR_1, SR_2, SR_3 – Stopce: ST_1 – Suhadol: SU_1 – Sevce: SV_1, SV_2 – Šentrupert: ŠE_1, ŠE_2, ŠE_3, ŠE_4, ŠE_5 – Širje: ŠI_1 – Škofce: ŠK_1 – Šmihel: ŠM_1 – Šmohor: ŠO_1, ŠO_2, ŠO_3 – Trobni Dol: TD_1 – Tevče: TE_1, TE_2, TE_3 – Trojno: TJ_1 – Tovsto: TO_1, TO_2 – Trnovo: TR_1, TR_2 – Udmat: UD_1 – Velike Gorelce: VE_1 – Velike Grahovše: VG_1, VG_2, VG_3 – Vrh nad Laškim: VL_1, VL_2 – Vodiško: VO_1 – Veliko Širje: VŠ_1, VŠ_2, VŠ_3 – Zabrež: ZA_1 – Zidani Most: ZM_1, ZM_2, ZM_3 – Zgornja Rečica: ZR_1, ZR_2, ZR_3 – Žigon: ŽI_1

(3)V naselja se v minimalnem obsegu vključujejo posamezni objekti na neposrednem robu naselij. Na območjih naselij, kjer so predvidene širitve v skladu s strateškim delom OPN in konceptualnim delom urbanističnega načrta, se v ta območja vključijo tudi posamični objekti razpršene gradnje.

1. člen (razpršena gradnja) Na območju OL se pojavlja razpršena gradnja, ki pomeni takšno razmestitev objektov, da med njimi ostajajo nepozidana ali kmetijska zemljišča, to je gradnja z nizko gostoto naselitve ter s stihijsko ali parcialno ureditvijo naselij. Povečini gre za posamezne objekte ob strnjenih naseljih ali na novih lokacijah sredi kmetijskih zemljišč. Pogoste so tudi skupine objektov ob naseljih ali na ločenih lokacijah (vizualna degradacija) neustrezne namembnosti.
2. člen (območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje)

(1)Znotraj območja OL je opredeljenih več območij sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v območje obstoječega naselja. Kriteriji so določeni glede na prostorsko povezanost območja sanacije z obstoječim naseljem (funkcionalna in oblikovna), neracionalno izrabo prostora, vizualno degradacijo, negativne vplive na kulturno dediščino, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, ogrožanje vodnih virov, potencialno ogroženih območij ter nezadostno izrabljeno komunalno opremljenost.

(2)Območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v območje obstoječega naselja, obsegajo naslednje ON po posameznih naseljih: – Belovo: BE_1 – Blatni Vrh: BL_1 – Doblatina: DO_1, DO_2 – Globoko: GL_3 – Gozdec: GO_1 – Gračnica: GR_1 – Harje: HA_2, HA_3 – Huda Jama: HU_1 – Jurklošter: JU_2 – Konc: KO_1 – Laško: LAU_1 – Leskovca: LE_1 – Lahomno: LH_1, LH_2 – Laška vas: LV_1, LV_2 – Laziše: LZ_1 – Mala Breza: MB_1, MB_2 – Male Grahovše: MG_1 – Mrzlo Polje: MP_1 – Marija Gradec: MR_1 – Marijina vas: MV_1 – Obrežje pri Zidanem Mostu: OB_1 – Olešče:OL_1, OL_2 – Paneče: PA_1 – Polana: PO_1, PO_2, PO_4, PO_5 – Povčeno: PV_2 – Rifengozd: RF_1, RF_2 – Rimske Toplice: RIU_1, RI_1 – Sedraž: SE_1 – Slivno: SI_1 – Selo nad Laškim: SL_1 – Strmca: SM_1 – Strensko: SN_1 – Senožete: SO_1 – Spodnja Rečica: SR_1, SR_3 – Stopce: ST_1 – Sevce: SV_1, SV_2 – Šentrupert: ŠE_1, ŠE_2, ŠE_3, ŠE_4, ŠE_5 – Širje: ŠI_1 – Škofce: ŠK_1 – Šmohor: ŠO_3 – Trobni Dol: TD_1 – Tevče: TE_1 – Trojno: TJ_1 – Trnovo: TR_1, TR_2 – Udmat: UD_1 – Velike Grahovše: VG_2, VG_3 – Vrh nad Laškim: VL_1, VL_2 – Vodiško: VO_1 – Veliko Širje: VŠ_2, VŠ_3 – Zabrež: ZA_1 – Zgornja Rečica: ZR_1 – Žigon: ŽI_1 40. člen (območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje)

(1)Na območju naselja Šmohor se s sanacijo razpršene gradnje uredi novo naselje z oznako ON ŠO_1.

(2)Za vsa nova naselja se izdela OPPN.

1. člen (ostala območja razpršene gradnje) Razpršena gradnja se v izvedbenem delu OPN prikaže kot fundus objekta (informacija o dejanskem stanju) oziroma je brez oznake v grafičnem delu. 2.6 Okvirna območja razpršene poselitve
2. člen (okvirna območja razpršene poselitve)

(1)Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem na hribovitem območju v severnem in južnem delu OL. Območja razpršene poselitve na območju OL so vsa tista območja, ki niso zajeta v opredeljena območja naselij in so v primerjavi z njimi manj intenzivno poseljena. Morfologija poselitve ima značilnosti avtohtone poselitve, predvsem obstoječe kmetije ali kasnejše novogradnje, vendar so v tem območju tudi primeri razpršene gradnje. Na območju OL so območja poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve. Predstavljajo jih predvsem: – samotne kmetije, zaselki, razložena in raztresena naselja, – lovske, gozdarske koče, planinski domovi, – objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, znamenja ipd.).

(2)V manjšem obsegu se razpršena poselitev pojavlja tudi v dolinskem delu poselitve v okolici strnjene poselitve. 2.7 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo 2.7.1 Notranji razvoj naselja 43. člen (notranji razvoj naselij)

(1)Naselja se bodo praviloma razvijala navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Notranji razvoj naselja ima prednost pred širjenjem na nova območja. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti. Površine za gradnjo se določijo na območjih, ki imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere. Ob tem se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju in povezave z odprto krajino.

(2)Razvoj poselitve je potrebno osredotočiti na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih območjih poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno: – ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe urbanega prostora, – ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture urbanega prostora, – ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine. 2.7.2 Prenova naselij 44. člen (prenova naselij)

(1)Prenova ima prednost pred novogradnjo v naseljih, ki so del širše prostorske identitete in predstavljajo kvalitetno stavbno dediščino še posebno, če imajo njeni deli kljub določenim degradacijam v zadostni meri ohranjene značilne sestavine. Načrtuje se ponovno ali novo primerno rabo obstoječe stavbne strukture in zgrajene infrastrukture.

(2)Prenova bo morala postati oblika urbanističnega urejanja naselja, ki poleg prostorskih ciljev vključuje tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju vseh omejitev ter se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovo jeder, bivanjsko in funkcijsko neustreznih delov naselij ali posameznih stavb se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuščenih območij in sanirati degradirana območja. Prenova naj vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.

(3)Zagotovi se delna prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana vaška jedra.

(4)Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer naj se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje. Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(5)Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. ter druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.

(6)Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.

(7)Naselja, katerih deli so opredeljeni za delno prenovo so: – Harje: HA_1 – Jurklošter: JU_1 – Kladje: KL_1 – Laško: LAU_1 – Laška vas: LV_1 – Laziše: LZ_1 – Male Grahovše: MG_1 – Polana: PO_1, PO_2 – Rimske Toplice: RIU_1 – Sedraž: SE_1 – Slivno: SI_1 – Selo nad Laškim: SL_1 – Šentrupert: ŠE_1 – Velike Grahovše: VG_1, VG_2, VG_3 – Vrh nad Laškim: VL_1 – Zabrež: ZA_1 – Zidani Most: ZM_2, ZM_3 – Žigon: ŽI_1 2.7.3 Širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave 45. člen (širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)

(1)Prostorske možnosti za razvoj bo OL zagotavljala tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij. Širitev poselitve se navezuje na zgoščanje in zaokrožanje poselitvenih območij z večjimi sklopi parcel ter vzporednimi izboljšavami prometnih povezav in komunalnih ureditev. Za območja širitve naselij so namenjene površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja.

(2)OL načrtuje širitev naselij skladno s kriteriji iz državne strategije in s tem zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti.

(3)Razvoj naselij se usmerja ob upoštevanju meril in strokovnih podlag za poselitev. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju, tudi kot posamična stavbna zemljišča.

(4)Nova območja za pozidavo se lahko v omejenem obsegu načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.

(5)V vseh lokalnih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini je treba zagotavljati možnosti za stanovanjsko gradnjo, v večjih naseljih pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.

(6)Počitniška gradnja naj se izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij in ne kot nove širitve na nepozidane površine okrog naselij. 2.7.4 Razvoj dejavnosti po naseljih 46. člen (razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)V naselja se lahko umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.

(2)Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone.

(3)Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinska in lokalna središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost (razvit javni potniški promet, kolesarske in pešpoti).

(4)OL bo uskladila in povezala ponudbo na področju kulture tudi za potrebe razvoja turizma. V občinskem središču so skoncentrirane dejavnosti na področju kulture (občinska knjižnica, kulturni dom, muzej). Kulturna dejavnost se bo primarno razvijala v občinskem središču in po potrebi v pomembnejših središčih.

(5)Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja ter spremljajoče in dopolnilne dejavnosti.

(6)V vaških naseljih so dopustne dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje. Mogoč je razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd, ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja), družbenih dejavnosti (vrtci, šole, domovi obšolskih dejavnosti), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji, kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju. 2.7.5 Sanacija razpršene gradnje 47. člen (sanacija razpršene gradnje)

(1)Na območjih razpršene gradnje se preprečuje nadaljnja razpršena gradnja.

(2)Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet.

(3)Razpršena gradnja, predvsem posamične stanovanjske hiše zunaj naselij, se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z zgoščevanjem, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo. 2.7.6 Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve 48. člen (ohranjanje območij razpršene poselitve)

(1)Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(2)Ohranja se razpršena poselitev, ki je tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih malih naselij, ki jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone poselitve. Znotraj opredeljenih enot razpršene poselitve bodo možni posegi skladno z določili za obravnavano EUP. 49. člen (načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij)

(1)Zunaj območja naselja se lahko načrtujejo naslednje prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in: – ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti, – ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), – ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), – za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine, – za namen športa in rekreacije, – za rabo naravnih dobrin, – za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine.

(2)Izven naselij in opredeljenih območij stavbnih zemljišč se omogoča gradnja novih ali nadomestnih kmetij za kmetije, katerih razvoj temelji na obstoječih lokacijah ali v naseljih, kjer ni več razvojnih možnosti. Za potrebe kmetije je mogoča prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah ter obdelovalnih površinah omogočen neoviran dostop do gospodarskih dvorišč.

(3)V izvedbenem delu OPN se opredelijo območja ureditev izven naselij, skladno z opredeljenimi kriteriji za načrtovanje na najboljših kmetijskih zemljiščih. 2.7.6.1 Urbanistično oblikovanje naselij 50. člen (urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Ohranja se prepoznavnost naselij kot celot. Arhitekturna prepoznavnost se ustvari z načrtnim notranjim razvojem in prenovo naselij. Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Ureditve v predvidenih območjih naj povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij. Višinski gabariti naj ne presegajo gabaritov obstoječe pozidave.

(2)Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno prilagajajo obstoječi kakovostni strukturi tako, da se zagotavlja tipološka enotnost. V območju jedra naselja se novi objekti prilagajajo tradicionalni strukturi, v vseh ostalih območjih pa je dovoljeno uvajanje sodobnih arhitekturnih principov oblikovanja, ki pa morajo biti v sozvočju z obstoječimi.

(3)Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij se upošteva značilnosti tradicionalnega stavbarstva z namenom vzpostavljanja kakovostnih ambientov pokrajine in ohranjanja avtohtonih oblik poselitve. Varuje se robove naselij kot delov kulturne krajine. 2.7.6.2 Koncept prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt 51. člen (urbanistični načrti) Za Laško in Rimske Toplice se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnih načrtov. 52. člen (zasnova razvoja naselja Laško)

(1)Koncept razvoja naselja: – naselje se bo razvijalo skladno s svojo vlogo v omrežju naselij kot občinsko središče z večjim deležem stanovanjskih območij ter z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvo okolja, – varuje se naselbinsko jedro naselja in značilne vedute v naselju. Poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje (trgi, peš površine, parki …). Novi posegi morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno prilagajajo obstoječi kakovostni strukturi tako, da se zagotavlja tipološka enotnost. V območju naselbinskega jedra naselja se novi objekti prilagajajo tradicionalni strukturi. Pomemben prostorski poudarek v naselju je grad Tabor z vplivnim območjem. Nova gradnja v vplivnem območju gradu in v brežini nad trgom zaradi varovanja vedut, zelenih površin in osnovne prostorske zasnove naselja ni sprejemljiva, – strukturo drobnega merila sestavljajo pretežno enodružinski stanovanjski objekti in v manjšem obsegu druge dejavnosti, umeščena je v vseh delih naselja. Vsa nova zazidava na pobočjih in vedutno izpostavljenih legah mora biti prilagojena terenskim razmeram. Obvezen je nizek višinski gabarit, slemena objektov pa vzporedna z daljšo stranico objekta in plastnicami terena. Ureditve v predvidenih območjih naj povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij. Višinski gabariti naj ne presegajo bistveno gabaritov obstoječe pozidave. V stanovanjskih območjih bo nižji gabarit, višji se predvidi v območjih centralnih dejavnosti. Pri zgostitvah obstoječe pozidave morajo biti posamične dopolnilne gradnje gabaritno in oblikovno vklopljene v dani prostor, – pri posegih na prostih površinah in širitvah naselja je obvezno spoštovati osnovni koncept predlaganega razvoja, funkcije in namembnost opredeljenih območij ter zagotoviti dobro prometno povezanost med temi območji za avtomobilski, kolesarski in peš promet, – prioritetno se uredi privlačnejše vstopne dele v naselje iz severne in južne smeri z ureditvijo zelenih površin in zasaditvijo ob glavni cesti ter z oblikovno privlačno in gabaritno usklajeno predvideno zazidavo, – predvidi se sanacija degradiranih površin, namenjenih proizvodnim dejavnostim in razvijanje kvalitetnejšega prostora znotraj obstoječe in predvidene stanovanjske gradnje ter krepitev in povezovanje centralnih dejavnosti, – vzdolž levega brega Savinje se umesti samostojno kolesarsko stezo ter na ključnih lokacijah umesti terminale za kolesa (mestno jedro, avtobusna in železniška postaja), – pred posegi se varuje obvodni prostor Savinje in pritokov in retencijske površine za ev. razlitje vode iz vidika varstva pred poplavami, predvidijo se protipoplavni ukrepi.

(2)Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa: – skozi naselje poteka glavna cesta G1-

1. Nanjo se priključujeta regionalni cesti, v smeri proti Štoram R3-733 in v smeri proti Šentjurju R3-681, – načrtovana je varianta
2. razvojne osi zahodno od Laškega, trasa je v preučevanju (povezava med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana in A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu), – glavna cesta G1-5, ki poteka skozi naselje, bi bila z izgradnjo
3. razvojne osi razbremenjena tranzitnega prometa. V južnem delu Laškega je predvidena nova cestna povezava z umestitvijo novega mostu čez Savinjo z navezavo na lokalne ceste, – s širitvijo poselitve se bodo izgrajevale dovozne ceste ter izvajale sanacije na obstoječem omrežju. Lokalno cestno omrežje je potrebno rekonstruirati in dopolniti v območjih notranjega razvoja. Prednostno se omrežje cest opremi s peš in kolesarskimi povezavami in peš površinami, – pri površinah za mirujoči promet je potrebno zagotoviti ustrezen obseg in obliko površin, – javni avtobusni promet poteka kot medkrajevni promet in kot primestni promet znotraj Občine Laško, – v naselju je železniška postaja. Dolgoročno je predvidena posodobitev oziroma rekonstrukcija daljinske železniške povezave mednarodnega pomena za hitrosti do 160 km/h.

(3)Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja: – osnovno vodilo pri oblikovanju naselja je ohranjanje historičnega jedra in značilnih vedut v naselju ter kvalitetnih grajenih in naravnih prostorov. Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Na vseh enotah in območjih kulturne dediščine se upoštevajo pogoji spomeniško varstvene službe, – ureditve v predvidenih območjih naj povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij, višinski gabariti naj ne presegajo bistveno gabaritov obstoječe pozidave. V stanovanjskih območjih bo nižji gabarit, višji se predvidi v območjih centralnih dejavnosti.

(4)Koncept zelenega sistema naselja: – ohranja se obstoječe zelene in parkovne površine v mestu, vključno s posameznimi zelenicami. Ohrani in razvije se območje za športne in rekreacijske dejavnosti v severnem delu Laškega v navezavi s športnimi in rekreacijskimi površinami na obeh bregovih Savinje, ki so med seboj povezane z mostovi. Večje zelene površine se namenijo na levem bregu Savinje v navezavi na kompleks Thermane in območje rekreacije. V urbanem območju je premalo otroških igrišč z različno vsebino, predvidi se umeščanje le-teh, – vzpostavijo in ohranijo se zeleni pasovi ob Savinji (parkovne in druge zelene površine) ter zeleni tamponi na stiku med območji proizvodnih dejavnosti ter območji stanovanj in centralnih dejavnosti. Pomembne so tudi druge manjše zelene, parkovne površine, ki pomembno členijo mestni prostor in jih je treba varovati pred pozidavo, – predvidi se vzpostavitev zelenega sistema, povezovalnih poti, promenadnih ulic, vključevanja reke Savinje s pritoki, cest, obstoječih novih stanovanjskih območij ter pravilnim umeščanjem dejavnosti. Večji poudarek in pomen dobi peš in kolesarska povezava ob Savinji. Predvidi se dodatna ureditev za kolesarske steze in zasaditev drevoredov, zlasti ob javnih ulicah in glavni cesti. Vmesne zasaditve drevoredov se predvidijo tudi na površinah za mirujoči promet, – na obrežnem pasu Savinje naj se ohrani ali se s saditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst ponovno vzpostavi zveznost obvodne vegetacije ter njena pestra vrstna in višinska strukturiranost, – vzdolž brežin vodotokov naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, predvsem robinije, japonskega dresnika, itd., zagotovi in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone obrežne vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se omeji z njihovim sprotnim odstranjevanjem. Na delih brežin, ki jih že poraščajo invazivne vrste, se začne z izvajanjem ukrepov za njihovo odstranitev, – v turistične namene se reka Savinja, ki ima z vidika varstva narave status naravne vrednote in območja Natura 2000, predstavi kot prepoznaven naravni dejavnik v prostoru.

(5)Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja – ima izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na obstoječo centralno čistilno napravo. Omrežje se rekonstruira oziroma dogradi, kjer je to potrebno, – odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo v Regijski center za ravnanje z odpadki v Celju, – hrupu so izpostavljena predvsem območja ob glavni cesti in ob železnici. Na območju, kjer se stikata stanovanjska pozidava in proizvodne dejavnosti se predvidijo območja urejenih zelenih površin – zeleni pas z gosto zasaditvijo.

(6)Lokalni energetski koncept: – na območju UN je izgrajeno javno plinovodno omrežje (prenosno in distribucijsko). V čim večji meri se kot energent ogrevanja pri novogradnjah ali rekonstrukcijah uporabi plin v kombinaciji z obnovljivimi viri energije.

(7)Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo: – obstoječe naselje je opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo (elektro omrežje, javni plinovod, javni vodovod, javno kanalizacijsko omrežje, komunikacijsko omrežje). Za širitve poselitve kakor tudi za izboljšanje pogojev za bivanje in delo se predvidi ustrezna dograditev oziroma prenova omrežja.

(8)Koncept podrobnejše namenske rabe prostora: – območja za stanovanja so umeščena pretežno v severozahodnem in jugovzhodnem delu UN, stanovanjska pozidava je strnjena v starem mestnem jedru, v Spodnji Rečici, Debru, Marija Gradcu, Rožniku in Podhumu z lego na pobočjih in reliefno razgibanem terenu. Večstanovanjski objekti so umeščeni v Debru in v jugozahodnem delu UN ob Rimski cesti ob vstopu v Laško z južne strani. Prostostoječe enodružinske stanovanjske hiše se nizajo v višje ležečih delih Debra, Spodnje Rečice ter v Podhumu in pod Rožnikom. Možnost za enodružinsko gradnjo se predvidi na območjih pod Rožnikom, jugovzhodno od marijagraškega ovinka, zahodno od Debra in manjše zapolnitve v Spodnji Rečici ter v Jagočah, – centralne dejavnosti so skoncentrirane v starem mestnem jedru in v okviru oskrbnih centrov stanovanjskih sosesk. Večji kompleks trgovske dejavnosti je umeščen med glavno cesto in Savinjo južno od bencinskega servisa. Na območju Debra v navezavi na športno dvorano umeščena osnovna šola z igrišči ter površinami za širitev. Ob severnem vstopnem delu v Laško se predvidijo površine za nove centralne dejavnosti, – proizvodne dejavnosti so skoncentrirane na območju obstoječih proizvodnih kompleksov v dolini vodotoka Rečice, v Spodnji Rečici, Podšmihelu in Laškem. Po obsegu velik kompleks predstavlja območje pivovarne pred marijagraškim ovinkom neposredno ob Savinji, – območje za turizem – kompleks zdravilišča obsega območje severno in južno od izliva Rečice v Savinjo, umeščen neposredno med glavno cesto in Savinjo. Druga območja so opredeljena v okviru manjših nastanitvenih objektov. Na levem bregu Savinje se predvidijo nove površine namenjene za zdraviliški turizem, – zelene površine obsegajo površine za oddih in rekreacijo na območju šolskega kompleksa v Debru, park ob Zdravilišču in informacijskem centru, druge urejene površine in površine za pokopališče južno od Sv. Krištofa. Ob levem bregu Savinje ter južno in zahodno od Debra se predvidijo nove zelene površine – površine za oddih, rekreacijo in šport. 53. člen (zasnova razvoja naselja Rimske Toplice)

(1)Koncept razvoja naselja: – naselje se z zapolnitvijo enklav razvija ob glavni osi, ki povezuje Šmarjeto, Ogeče in kompleks Toplic, – razvoj naselja se usmerjanja v turistične in zdraviliške dejavnosti. Krepi se predvsem notranji razvoj naselja.

(2)Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa: – znotraj naselja se umesti nova osrednja prometna komunikacija. Podaljša se Aškerčeva cesta do priključka z Zdraviliško cesto. V Šmarjeti se zgradi nov most čez Savinjo. Pri železniški postaji se izgradi nov most, stari most se odstrani, – cestne povezave se uredijo tako, da bodo zagotavljale prometno varnost, preglednost in dostopnost. Prednostne so ureditve priključkov do obstoječega bazenskega kompleksa, zdraviliškega kompleksa Toplic, priključek v naselje Rimske Toplice iz regionalne ceste, dovoz do vile Savinjski dvor ter dostop do vasi Senožete. Morebitna rekonstrukcija ceste na območju varovanega vrtno arhitekturnega spomenika Rimske Toplice – Zdraviliški park (EŠD 7906) ne sme negativno vplivati na varovane lastnosti parka, njegovo zasnovo in grajene ter naravne elemente, – v bližini obstoječega bazenskega kompleksa se uredi avtobusna postaja, vzdolž nove cestne povezave skozi naselje pa se uredijo postajališča za mestni javni prevoz. Ob regionalni cesti se v Šmarjeti ali ob priključku v naselje Rimske Toplice zgradi bencinski servis.

(3)Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja – v ožjem območju centralnih dejavnosti, turizma in proizvodnih dejavnosti naj se glede na tehnološke zahteve umeščajo objekti kompleksnih ali sestavljenih zasnov. S tlorisno členitvijo ali členjenim oblikovanjem fasade in razgibanim oblikovanjem streh naj se prilagajajo prostorskim in arhitekturnim značilnostim lokacije, – Aškerčeva cesta se preuredi v promenado v smeri SZ proti JV, kot dvosmerna cesta z dvostranskim bočnim parkiranjem, zelenim pasom z drevoredom, kolesarsko stezo ter pločnikom. Med objekti se uredijo manjši trgi. Nasproti gasilskega doma se oblikuje večji osrednji trg. Ob promenadi so predvideni poslovno servisni objekti ter objekti, kot so mestni hotel, mestna kavarna in slaščičarna, pošta, banka in drugi, – jugovzhodno od osnovne šole je predvidena širitev osnovnošolskega kompleksa za potrebe izgradnje telovadnice, pri čemer se ne smejo zmanjšati zunanje odprte površine, športna igrišča in zelenice, – območje južno od Aškerčeve ceste je namenjeno trgovskim in servisnim dejavnostim. V pritličjih obstoječih stanovanjskih blokov je možna umestitev storitvenih dejavnosti. Na mestu obstoječega parkirišča se zgradi več etažna poslovna garažna hiša, z izkoristkom konfiguracije terena, – območje Zdraviliške ceste v izteku promenade, zahodno od osnovne šole, je namenjeno oskrbovanim stanovanjem za starejše občane. Objekti naj se prilagajajo arhitekturnim značilnostim območja in konfiguraciji terena. Umeščeni naj bodo tako, da ne zakrivajo pogledov na cerkev Lurd ali ustvarjajo nove dominante v prostoru. Obvezna je vključitev kovačnice v kompleks, – severno od območja za starejše občane je območje za poslovno storitvene in stanovanjske dejavnosti. Parterji objektov se namenijo poslovno storitvenim dejavnostim, višja nadstropja stanovanjskim. Za njimi se zgradijo enostanovanjski objekti, – severno in južno od predvidene regulacije potoka Ična se uredi območje za obrtno servisne dejavnosti, ostale površine se namenijo stanovanjski dejavnosti z dopolnilno vsebino, – v območju starega jedra Šmarjete se razvija dejavnost gostinstva in nudenja prenočišč za mlade družine in mladino. Poslovne dejavnosti se razvijajo v parterjih obstoječih stanovanjskih objektov. Uredi se osrednji cerkveni trg okoli župnijske cerkve sv. Marjete z ureditvijo tlakovanih površin, vodnjaka, skulptur ter informacijskih plošč. Po preselitvi dejavnosti zdravstvenega doma se obstoječi objekt zdravstvenega doma nameni za nastanitvene dejavnosti, – vzhodno od Šmarjete se ob Savinji že nahajajo športna igrišča. Na tej lokaciji se razvije turistično športno rekreacijski kompleks (odprta igrišča, brez objektov), ki lahko omogoča tudi storitev kampiranja. Ob Savinji se uredi pešpot z dostopi do vode in počivališči, – v območju obstoječega bazenskega kompleksa ob Savinji je možna gradnja manjšega prenočitvenega objekta ter umestitev novega poslovno garažnega objekta ob priključku na glavno cesto, – območje toplic predstavlja zaključeno območje na jugu mesta in je sestavni del zelenega obroča mesta. V območju so možne rekonstrukcije in gradnje novih objektov za zdraviliško, gostinsko in turistično dejavnost, – v območjih prenove obeh jeder naselij Šmarjeta in Ogeče se zagotavlja omejen razvoj znotraj obstoječih prostorskih okvirjev. Upošteva in ohranja se značilne strukture vaškega naselja, kot so cestna mreža, strnjena pozidava, gabariti, ki ne presegajo P+1+M, notranja dvorišča in arhitekturna tipologija vaške naselbine, ki se postopno razvija v mestno v obliki obcestne pozidave, usmeritev fasad na ulico in širših dostopov, – širitve naselja niso predvidene. Razvoj naselja naj se usmeri v zgostitev notranje strukture, – za vse posege v območju zdraviliškega parka je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Celje.

(4)Koncept zelenega sistema naselja – ohranja se obstoječi zeleni obroč mesta v obliki gozdnega roba, obstoječo vegetacijo znotraj naselja ter zelene površine ob potokih in reki Savinji. Prioritetno se vsi evidentirani viri termalne vode, kjer to dopuščajo prostorske možnosti ali narava izkoriščanja vode, uredijo kot javne urejene površine v obliki parka ali trga, – na obrežnem pasu Savinje naj se ohrani ali se s saditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst ponovno vzpostavi zveznost obvodne vegetacije ter njena pestra vrstna in višinska strukturiranost, – vzdolž brežin vodotokov naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, predvsem robinije, japonskega dresnika, itd., zagotovi in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone obrežne vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se omeji z njihovim sprotnim odstranjevanjem. Na delih brežin, ki jih že poraščajo invazivne vrste pa se začne z izvajanjem ukrepov za njihovo odstranitev, – v turistične namene se reka Savinja, ki ima z vidika varstva narave status naravne vrednote in območja Natura 2000 predstavi kot prepoznaven naravni dejavnik v prostoru.

(5)Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja – za varstvo pred poplavami Šmarjete je potrebna regulacija potoka Ična ob regionalni cesti Hrastnik–Rimske Toplice ter skozi naselje Šmarjeta.

(6)Lokalni energetski koncept – učinkovita raba energije naj se izvaja skladno z Lokalnim energetskim konceptom, ki je bil izdelan za celotno območje občine (Lokalni energetski koncept, Eco-consulting, marec 2008), – geološka zgradba izkazuje velik potencial za izkoriščanje geotermalne energije.

(7)Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo – oskrba novih objektov z električno energijo se zagotavlja iz obstoječih transformatorskih postaj in z gradnjo novih s pripadajočim srednje in nizko napetostnim omrežjem. Obstoječe TP se prestavijo, če ovirajo možnost razvoja območja. Vsi obstoječi in predvideni novi vodi se kablirajo na celotnem območju UN, – vse novogradnje se priključijo na obstoječe in predvideno vodovodno omrežje, – kanalizacijski sistem na območju Rimskih Toplic se segmentno povezuje in dograjuje na območjih, kjer kanalizacije še ni. Meteorne vode se odvajajo ločeno v površinske vodotoke ali ponikovalnice. Novi objekti se priključujejo na obstoječo in predvideno kanalizacijsko omrežje. V primeru nezadostnih kapacitet se omrežje dogradi oziroma rekonstruira, – na območju novo zgrajenih objektov, kjer še ni zgrajenega razvoda kabelsko razdelilnega sistema, se dogradi v podzemni izvedbi iz obstoječega kabelsko razdelilnega sistema ter v skladu z napredkom tehnike.

(8)Koncept podrobnejše namenske rabe prostora – širitve naselja, notranji razvoj naselja in prenove območij se bodo urejali na podlagi občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki se sprejmejo posebej za vsako enoto urejanja prostora, kjer je to predvideno, – PIP na območju UN Rimske Toplice so oblikovani skupno za tiste enote, ki imajo enako namensko rabo prostora v različnih delih naselja Rimske Toplice. 2.8 Usmeritve za razvoj v krajini 2.8.1 Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti, vezane na naravne vire 54. člen (usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Usmeritve so izdelane za razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire: kmetijstvo, gozdarstvo, vode, naravne vrednote in biotska raznovrstnost, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine. Razvoj dejavnosti v krajini, ki so vezane na naravne vire se načrtujejo na tistih območjih, kjer za razvoj najbolj ugodni pogoji. Dejavnosti v krajini se načrtujejo na način, da se z razvojem ohranja obstoječe krajinske značilnosti in krajinsko topologijo, da se zagotavlja trajno izkoriščanje naravnih virov in naravnih dobrin, da se preprečuje zaraščanje kmetijskih površin, s čimer se ohranjanja kmetijska raba oziroma kmetijska proizvodnja in z njo povezana kulturna krajina ter da se ob sočasnem gospodarskem razvoju in razvoju poselitve zagotavlja vzdržna raba prostorskih potencialov.

(2)Na celotnem območju OL se prostorska razmerja med posameznimi rabami v krajini ohranjajo (kmetijske, gozdne površine).

(3)Cilji prostorskega razvoja krajine so: – ohraniti prepoznavnost kulturnih in naravnih kakovosti krajine, – izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini, – zagotoviti varno, privlačno in prijetno bivalno okolje. 2.8.1.1 Zasnova kmetijstva 55. člen (zasnova kmetijstva)

(1)Strateški cilji razvoja kmetijstva so: vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske pridelave, zagotavljanje primernega dohodka za kmetije.

(2)OL bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so: – spodbujanje osnovne kmetijske proizvodnje v smislu spodbujanja vlaganja v objekte, novo tehnologijo in izboljšavo zemljišč (živinoreja, sadjarstvo, ekološka in integrirana pridelava hrane), – ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, tj. spodbujanje obnove travniških sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah, – spodbujanje sonaravnega in ekološkega kmetovanja, – spodbujanje razvoja čebelarstva, – usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

(3)Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom. Na območjih prepoznanih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine pa se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.

(4)Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami (hribovita, strma in slabše dostopna območja) je potrebno spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.

(5)Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je mogoča predvsem kmetijska raba. Trase infrastrukturnih objektov naj se usmerjajo na najboljša kmetijska zemljišča le, ko so izčrpane vse druge možnosti, pri čemer se jih naj prizadene v čim manjši možni meri. Druga kmetijska zemljišča je mogoče v skladu z usmeritvami tega dokumenta predvideti tudi za nekmetijske namene. Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo agromelioracije in druge zemljiške operacije skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča. Na območjih, ki imajo status naravne vrednote ali so pomembna z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti naj se agromelioracije in druge zemljiške operacije izvaja ob upoštevanju varstvenih usmeritev, s katerimi se bo zagotavljalo ohranjanje njihovih lastnosti.

(6)Nove infrastrukturne objekte se umešča v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, zlasti najkvalitetnejših njivskih površin, hkrati pa naj se z novimi posegi ne drobi posestna struktura. 2.8.1.2 Usmeritve za razvoj gozdarstva in varstvo gozdov 56. člen (zasnova gozdarstva)

(1)Zasnova gozdnih površin opredeljuje poleg večnamenskih lesno-proizvodnih gozdov še varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom. Kot varovalni gozdovi so razglašeni tisti gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, pa tudi tisti gozdovi, pri katerih je izjemno poudarjena katerakoli druga ekološka funkcija.

(2)Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč, pri čemer je odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami potrebno uskladiti in pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za gozdove.

(3)Na območjih z gozdom se ohranjajo sklenjene gozdne površine, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa se ustvari razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varuje gozdne otoke in gozdne koridorje.

(4)OL bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustne.

(5)Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, ob površinah obstoječe osnovne namenske rabe gozda, je potrebno vzdolž površin osnovne namenske rabe gozda načrtno predvideti odmik, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda. Zaradi zagotovitve varnosti objektov se nove objekte načrtuje praviloma v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba.

(6)V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.

(7)Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, ni dovoljeno.

(8)V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu. 2.8.1.3 Usmeritve za upravljanje z vodami 57. člen (upravljanje z vodami)

(1)Na področju vodnega gospodarstva so glavne naloge načrtno gospodarjenje z vodo, zaščita vodnih virov, izboljšanje odtočnega režima in nadaljevanje urejanja vodotokov na najbolj kritičnih mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod.

(2)Vode se načeloma izkorišča za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini.

(3)Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so predlagani sledeči ukrepi in usmeritve: – varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda, – varovanje podzemnih vod, – zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov, – načrtovanje protipoplavnih ukrepov na Savinji s pritoki in ostalih vodotokih.

(4)Za poplavno ogrožena območja v OL so izdelane karte razredov poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki so razvidni iz Prikaza stanja prostora. Za Savo na območju Občine Laško velja opozorilna karta poplav, ki je razvidna iz Prikaza stanja prostora.

(5)Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah

1. reda (Savinja, Sava) 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah
2. reda (Rečica, Lahomnica, Gračnica, Ična in ostali vodotoki) pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja na vodah
3. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča.

(6)Na vodnem ali priobalnem zemljišču posegi oziroma gradnja niso dovoljeni, razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah.

(7)Obstoječe naravne retencijske površine (poplavne površine izven naselij) je potrebno zavarovati pred nadaljnjo degradacijo oziroma poselitvijo.

(8)Ohranjati in vzdrževati je potrebno vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečevanje širjenja površinskega onesnaženja v vodotoke). Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso. Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje bregov voda 1. reda, in pet metrov od meje bregov voda 2. reda.

(9)Naravne vodotoke ohranjati v pretežni meri v naravnem stanju, ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi, obrežno vegetacijo ipd. Renaturacija reguliranih vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem, ambientalnem in ekološkem smislu. 2.8.1.4 Zasnova turizma in rekreacije 58. člen (turizem in rekreacija)

(1)Razvija se različne oblike turizma, rekreacije in drugih prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo, kolesarstvo, ogled naravnih znamenitosti, ekoturizem in izobraževanje) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov in znamenitosti). Turistične dejavnosti je potrebno med seboj povezati in dopolnjevati. Objekte za potrebe turizma se umešča pretežno v območja naselij.

(2)Prednostna območja za turizem in rekreacijo so: – turistične in prostočasne dejavnosti se načrtujejo na območju turistično pomembnih naselij, zlasti na območju občinskega središča naselja Laško ter na obstoječih turističnih območjih. – turistična razvojna jedra so: Laško (oznaka 1 na karti IV/2), Rimske Toplice

(2), Sedraž

(3), Trobni Dol

(4), Jurklošter

(5), Širje pri Zidanem Mostu

(6), Rečica

(7). – zdraviliški in kongresni turizem se bo razvijal na območjih zdravilišč v Laškem – Zdravilišče Laško

(8)in v Rimskih Toplicah – Zdravilišče Rimske Toplice

(9). – druga območja za turizem, šport in rekreacijo: – ribnik Marof

(10), – turistično rekreacijsko območje Trobni dol

(11), – turistično rekreacijsko območje Lisca

(12), – turistično rekreacijsko območje planinski dom Šmohor

(13), – turistično rekreacijsko območje Šmohor

(14), – turistično rekreacijsko območje Laško – Rečica

(15), – turistično rekreacijsko območje Rimske Toplice – ob Savinji

(16), – vila Savinjski dvor

(17), – konjeniški center Laško

(18), – planinska postojanka Pri Knapu pod Babo

(19).

(3)Za povezovanje omenjenih območij se načrtujejo sprehajalne in kolesarske poti, znotraj posameznih območij pa tudi tematske in učne poti. Na celotnem območju občine se urejajo tematske poti za kolesarjenje in pohodništvo. Pri načrtovanju poti se upoštevajo turistično in rekreacijsko pomembna območja ter kulturne in naravne vrednote v občini.

(4)Naravne kakovosti prostora so največje na južnem delu občine (Kozjansko z dolino Gračnice, Kopitnik, Lisca in Veliko Kozje), kjer so možnosti za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo.

(5)Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi, – v območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture, – razvoj trajnostnih oblik turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig kvalitete ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih in naravovarstveno občutljivejših območjih, – naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave, – rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine ter večje gradbene posege, se načrtujejo izven območij, ki so občutljiva za onesnaženje in ob obstoječi poselitvi ter izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.

(6)Spodbuja se povečanje spektra turistične ponudbe tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi) kot količinsko (predvsem več nočitvenih kapacitet različnih vrst).

(7)Izkorišča se obstoječe historične objekte za preureditev v nastanitvene in druge turistične objekte (profana stavbna dediščina). 2.8.1.5 Mineralne surovine 59. člen (mineralne surovine)

(1)Na območju OL so naslednja območja pridobivalnega prostora: – kamnoloma apnenca Zidani Most, – kamnolom dolomita v Rečici, – lokacija Pojerje – novo območje.

(2)V OL se nahajata dva kamnoloma, kamnolom v Zidanem mostu in kamnolom v Rečici, za katera je država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne surovine.

(3)Kamnolom apnenca Zidani Most se nahaja na desnem bregu reke Savinje in obsega 19,5 ha. Zagotovi se postopno sanacijo območja na podlagi predhodno izdelanega IPA. Za Kamnolom apnenca Zidani Most je podana rudarska pravica za izkoriščanje apnenca in laporja za industrijske namene.

(4)Kamnolom dolomita v Rečici se nahaja v Rečici, v bližini ureditvenega območja za proizvodne dejavnosti. Za kamnolom Rečica je podana rudarska pravica za izkoriščanje dolomita za industrijske namene in tehničnega kamna – dolomita. Za kamnolom je obvezna izdelava IPA.

(5)Za bivše območje Rudnika rjavega premoga Laško je izdana odločba Ministrstva za gospodarske dejavnosti št. 313-12/97E-JV, z dne

2. 1998 za trajno prenehanje izkoriščanja rudnika, raziskovalni in pridobivalni prostor rudnika Laško je izbrisan iz evidence katastra raziskovalnih in pridobivalnih prostorov. Poškodovane nadzemne površine so pretežno že sanirane in se bodo urejevale na podlagi veljavnega ureditvenega načrta za sanacijo tega območja.

(6)Za izkoriščanje lokacije Pojerje, ki se nahaja v bližini Blatnega vrha, se zagotovi eksploatacija ter sprotna oziroma končna sanacija z rekultivacijo ob upoštevanju okoljskih, naravovarstvenih ciljev in ostalih vplivov na okolje na osnovi IPA.

(7)Na območjih mineralnih surovin je potrebno izvajati izkoriščanje s sprotno sanacijo. Ureditev novih pridobivalnih prostorov je možna ob zagotovitvi predhodnih ustreznih preveritev in utemeljitev (ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov ter sprotna oziroma končna sanacija z rekultivacijo). 2.8.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti 60. člen (ohranjanje prepoznavnosti)

(1)Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti je treba ohranjati krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero bodo ohranjene najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti.

(2)Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude, se pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.

(3)Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora bo OL zagotavljala na celotnem območju, predvsem pa na območjih prepoznavnosti ohranjanja narave ter na varovanih območjih kulturne dediščine. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene. 61. člen (kulturna dediščina)

(1)Na območju OL se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnava dediščino, kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in hkrati kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.

(2)Dediščina se varuje glede na tip (kulturna krajina, arheološka, naselbinska, vrtnoarhitekturna, stavbna, memorialna dediščina) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina). Pri načrtovanih posegih se na podlagi veljavne področne zakonodaje upošteva varstvene režime za registrirano kulturno dediščino in njena vplivna območja. Varstvene režime in usmeritve, ki veljajo za posamezno enoto kulturne dediščine, se upošteva pri pripravi enot urejanja prostora, opredeljevanju namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev.

(3)Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, urejanje infrastrukture.

(4)Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.

(5)Kulturna dediščina se varuje, ohranja in predstavlja na kraju samem. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v tako imenovanem muzeju na prostem.

(6)Ohranja se stavbna dediščina na podeželju, ki se v največji možni meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi določenega območja. Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine.

(7)Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij. Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.

(8)Na območju stavbne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.

1. člen (ohranjanje narave) Ohranjanje narave je treba zagotavljati na celotnem območju OL, predvsem pa na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja poseben status: – naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota); naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti, – pričakovane naravne vrednote: karbonati (na teh območjih bodo pristojne institucije spremljale posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih naravnih vrednot), – biotska raznovrstnost – varujejo se prosto živeče ogrožene in zavarovane vrste in habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju ter prvine biotske raznovrstnosti krajine (ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obravnavanem območju se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah, vrtače), – ekološko pomembna območja (na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši), – posebna varstvena območja (območja Natura 2000). 2.8.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
2. člen (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1)Na območju OL so območja potencialnih naravnih nesreč, kot ogrožena območja: poplavna območja, plazljiva in erozijska območja opredeljena v Prikazu stanja prostora. Na teh območjih je treba omogočati varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.

(2)Poplavna varnost v Spodnji Savinjski dolini in dolvodno ob Savinji se dolgoročno rešuje v okviru državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti. Poplavna območja v OL so v obvodnem prostoru Savinje in Save s pritoki. Za reko Savo na območju Občine Laško velja opozorilna karta poplav, ki je razvidna iz Prikaza stanja prostora. Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Za zmanjšanje poplavne ogroženosti so v skladu z izdelano študijo predvideni ukrepi, pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.

(3)Osrednji del občine spada v območje zahtevnejših protierozijskih ukrepov, vzhodni in del zahodnega dela občine pa spada v območje običajnih protierozijskih ukrepov. Na erozijskih območjih je treba izvajati ureditve v skladu z veljavnimi predpisi.

(4)Plazljiva območja so prikazana v Prikazu stanja prostora po evidenci OL. Na plazljivem območju se ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.

(5)Območja za zaščito in reševanje na območju OL so opredeljena v občinskem načrtu zaščite in reševanja. 2.8.4 Območja in objekti za potrebe obrambe 64. člen (območja in objekti za potrebe obrambe)

(1)V OL so za potrebe obrambe opredeljena naslednja območja: – Malič nad Laškim kot območje izključne, možne izključne ter omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe, – širše območje Lisce kot območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe, – širše območje Mrzlice kot območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe.

(2)Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno obrambnim potrebam, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.

(3)Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe predstavljajo varstveni režim v prostoru in so območja, ki so primarno namenjena drugim potrebam. V izrednem ali vojnem stanju in krizi ter v miru za usposabljanje pa se jih lahko uporabi za obrambne potrebe, oziroma so za obrambne potrebe v souporabi.

(4)Območja omejene in nadzorovane rabe tudi predstavljajo varstveni režim v prostoru, obsegajo pa območja, na katerih so nujne omejitve iz varstvenih in tehničnih vzrokov.

(5)Obrambne dejavnosti na teh lokacijah ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.

(6)Na območju OL se upošteva območje možne izključne rabe Malič nad Laškim in kontaktno območje z Mestno občno Celje, Zagrad (Pečovnik), kjer sega meja nadzorovane rabe do meje OL.

(7)Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so primarno namenjena drugim potrebam. V izrednem ali vojnem stanju in krizi (v miru za usposabljanje) se jih lahko uporabi za obrambne potrebe.

(8)Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov.

(9)Obrambne dejavnosti na teh lokacijah ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru. 2.9 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 65. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)Razvoj dejavnosti in raba prostora sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Posamezne namenske rabe zemljišč iz veljavnih prostorskih aktov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev obstoječih dejavnosti.

(2)V izvedbenem delu OPN se določijo območja naslednjih namenskih rab zemljišč: – stavbna zemljišča, – kmetijska zemljišča, – gozdna zemljišča, – vodna zemljišča, – druga zemljišča, ki se delijo še na podrobnejše namenske rabe.

(3)Stavbna zemljišča so določena na podlagi opredeljenih stavbnih v veljavnem planskem aktu OL in območij predvidenih za širitev stavbnih zemljišč, širitev naselij in sanacijo območij na podlagi strokovnih podlag.

(4)Namenska raba kmetijskih in gozdnih zemljišč je določena na podlagi planskega akta OL, pri čemer je meja med kmetijskimi in gozdnimi zemljišči določena na podlagi dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, upoštevajoč podatke o varovalnih gozdovih in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij.

(5)Vodna zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu OL ter veljavnih katastrskih podatkov in DOF. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.

(6)Druga zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu OL in ob upoštevanju dejanskega stanja, uradnih evidenc in strokovnih podlag. 2.10 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev 66. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)Prostorski izvedbeni pogoji so določeni za celotno območje OL, razen za območja, kjer so predvideni občinski podrobni prostorski načrti.

(2)Prostorski izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov. 3 IZVEDBENI DEL 3.1 Enote urejanja prostora 67. člen (enote urejanja prostora)

(1)Celotno območje OL se deli na enote urejanja prostora (EUP). Te so opredeljene skladno z namensko rabo prostora. Obsegajo posamezna naselja, dele naselij, druga zaključena območja ter celotno območje odprtega prostora.

(2)Označevanje EUP: – EUP so za območja naselij označene z dvočrkovno oznako posameznega naselja, ki izhaja iz imena naselja po registru prostorskih enot (RPE) in zaporedne številke enote (npr. BE-1), – EUP za odprti prostor so označene z oznako OP in zaporedno številko (npr. OP-1), – EUP za območja, ki se urejajo z državnimi prostorskimi načrti, so označena z oznako DPN in zaporedno številko (npr. DPN-1, DPN-2).

(3)Za posamezne EUP je v prilogi 2 določen način urejanja posegov v prostor, ki je lahko: – urejanje s splošnimi PIP določenimi v tem OPN (

1. do
2. člen odloka), – urejanje s predvidenimi OPPN, za katere so določeni PIP, ki veljajo za posege v prostor do sprejema OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN ali – urejanje z veljavnimi IPA z navedbo IPA na območjih, kjer ostanejo v veljavi (ZN, UN, LN, OLN, OPPN, DPA) in se urejajo v celoti skladno s temi IPA, – podrobnejša namenska raba prostora , glede na katero so določeni PIP za tipologijo zazidave, dopustne dejavnosti, dopustne gradnje in druga dela, dopustni objekti in pogoji glede velikosti in oblikovanja (priloga 1), – podrobnejši PIP , ki lahko veljajo v EUP poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo.

(4)Za posege v prostor veljajo vse omejitve, ki jih določajo varstveni in drugi režimi, določeni s predpisi in so razvidni iz Prikaza stanja prostora. 3.2 Območja namenske rabe prostora 68. člen (namenska raba prostora)

(1)Območje OL se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: – območja stavbnih zemljišč, – območja kmetijskih zemljišč, – območja gozdnih zemljišč, – območja voda, – območja drugih zemljišč.

(2)Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe.

(3)Vrste namenskih rab na območju OL določa naslednja preglednica: Območja osnovne namenske rabe Območja podrobnejše namenske rabe Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje znotraj urbanističnih načrtov naselij Oznaka Opis Oznaka Opis OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S OBMOČJA STANOVANJ , ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. SS Stanovanjske površine , ki so namenjen bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi. SB Stanovanjske površine za posebne namene , ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin). SK Površine podeželskega naselja , ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. SP Površine počitniških hiš , ki so namenjene za počitek. C OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. CU Osrednja območja centralnih dejavnosti , kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje. CD Druga območja centralnih d