← Slovenija

Odlok o proračunu Občine Mežica za leto 2018, stran 1968.

Na podlagi

  1. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve),
  2. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B in
  3. člena Statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 60/17) je Občinski svet Občine Mežica na
  4. seji dne
  6. 2018 sprejel O D L O K o proračunu Občine Mežica za leto 2018
  7. SPLOŠNA DOLOČBA
  8. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Mežica za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
  9. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
  10. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.338.523 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.549.670 70 DAVČNI PRIHODKI 2.138.160 700 Davki na dohodek in dobiček 1.898.834 703 Davki na premoženje 192.089 704 Domači davki na blago in storitve 47.237 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 411.510 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 337.366 711 Takse in pristojbine 2.007 712 Denarne kazni 2.636 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 69.501 72 KAPITALSKI PRIHODKI 103.770 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 68.770 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 35.000 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 685.083 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 685.083 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 3.274.296 40 TEKOČI ODHODKI 990.037 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 203.031 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 30.703 402 Izdatki za blago in storitve 710.803 403 Plačila domačih obresti 17.000 409 Rezerve 28.500 41 TEKOČI TRANSFERI 1.299.144 410 Subvencije 13.250 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 680.658 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 160.990 413 Drugi tekoči domači transferi 444.246 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 960.749 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 960.749 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 24.366 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. upor. 11.349 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 13.019 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 64.227 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 100 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 100 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 100 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Pov. nam. premož. v jav. skl. in drugih os. jav. prava, ki imajo premož. v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 100 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE

(500)0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA
(550)124.327 55 ODPLAČILA DOLGA 124.327 550 Odplačila domačega dolga 124.327 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –60.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 124.327 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 64.227 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE
  2. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 60.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Mežica. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
  3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
  4. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
  5. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka
  6. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
  7. prihodki požarne takse po
  8. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01), ki se uporabijo za namen, določen v tem zakonu,
  9. okoljska dajatev, ki se uporabi za izgradnjo kanalizacije,
  10. koncesijska dajatev za trajnost na gospodarjenje z divjadjo in se uporabi za vzdrževanje gozdnih jas, mokrišč in ramiz za malo divjad.
  11. člen (prerazporejanje pravic porabe) O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika župan. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti tudi druge osebe.
  12. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
  13. v letu 2018 40 % navedenih pravic porabe in
  14. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe, razen za investicijske odhodke, za katere je opredeljeno sofinanciranje s strani države oziroma Evropske unije. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
  15. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
  16. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so:
  17. račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF, Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 28.500 €. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka
  18. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
  19. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
  20. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka
  21. člena ZJF, lahko župan v letu 2018 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 209 €.
  22. POSEBNOSTI RAVNANJA Z OBČINSKIM IN FINANČNIM PREMOŽENJEM
  23. člen (upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi) S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se nalagajo v Banko Slovenije, banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb. Posredni uporabniki morajo na zahtevo za finance pristojnega organa občine prosta delovna sredstva naprej ponuditi proračunu, če je to potrebno za zagotavljanje likvidnosti oziroma za izvrševanje občinskega proračuna.
  24. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
  25. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) V proračunu Občine Mežica za leto 2018 ni predvideno zadolževanje.
  26. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev, posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih je ustanoviteljica občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžijo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
  27. člen (obseg zadolževanja občine in upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2017 zadolži v višini sklenjenih vseh kreditnih pogodb, ki imajo soglasje s strani občinskega sveta in Ministrstva za finance.
  28. člen (likvidnostno zadolževanje) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije, zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev. Občina lahko s črpanjem posojil pridobiva sredstva, potrebna za vračilo občinskega dolga pred njegovo dospelostjo, če se s tem: zmanjšajo stroški občinskega dolga in izboljša struktura dolga na način, da se zniža izpostavljenost makroekonomskim in tržnim tveganjem.
  29. člen (zadolževanje v obdobju začasnega financiranja) V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic.
  30. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  31. člen (začasno financiranje v letu 2018) V obdobju začasnega financiranja Občine Mežica v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
  32. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 410-0002/2018-1 Mežica, dne
  33. februarja 2018 Župan Občine Mežica Dušan Krebel l.r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.