Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (uradno prečiščeno besedilo), stran 1971.

(1)OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela ter obsega strateški in izvedbeni del.

(2)Tekstualni del OPN ima dve prilogi: – priloga 1 – vrste dovoljenih enostavnih in nezahtevnih objektov po namenski rabi prostora, – priloga 2 – regulacijske črte v prostoru in grafične zasnove podrobnih PIP.

(3)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje prikaze v merilu 1:50000: – Zasnova prostorskega razvoja; – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometno omrežje; – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – vodovodno in kanalizacijsko omrežje; – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – elektroenergetsko in plinovodno omrežje; – Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo z območji naselij, območji razpršene gradnje in območji razpršene poselitve; – Usmeritve za razvoj v krajini – dejavnosti in naravni viri; – Usmeritve za razvoj v krajini – varstva in varovanja; – Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev.

(4)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje prikaze v merilu 1:50000: – Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste; – Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture; ter prikaze v merilu 1:5000: – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev; – Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture. II OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT 3. člen (pomen ključnih uporabljenih izrazov)

(1)Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izkoriščenem podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.

(2)Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50 % obstoječe BTP objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50 % obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni gradnjo novega objekta. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.

(3)Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.

(4)Enota urejanja prostora je, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določijo namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter se za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.

(5)Etaža je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho.

(6)Etažna višina je višina, merjena med dvema gotovima podoma.

(7)Etažnost stavbe je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaže štejejo pritličje (P) in vsa nadstropja (N). Etažnost po OPN se meri od najnižje točke terena ob stavbi. Delni odkop terena ob stavbi zaradi dostopa do kletnih prostorov (odkop v širini dostopa), se ne upošteva pri določitvi najnižje točke terena ob stavbi.

(8)Faktor gradbene prostornine (FP) na parcelo objekta se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele objekta, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.

(9)Faktor izrabe parcele (FI) objekta se določi kot razmerje med BTP in celotno površino parcele objekta.

(10)Faktor zelenih površin (Z) je razmerje med površino parcele objekta, ki mora ostati zelena in celotno površino parcele. V enotah, kjer je prostor definiran kot odprti javni prostor, se faktor zelenih površin računa za celotno območje enote.

(11)Faktor odprtih javnih površin (FJP) je razmerje med seštevkom odprtih javnih površin (zelene in utrjene površine), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja), in ne služijo kot javne prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke), oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov, ter celotno površino obravnavanega območja.

(12)Faktor zazidanosti (FZ) parcele objekta je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.

(13)Funkcionalno drevo je drevo, ki ima ob saditvi obseg debla najmanj 18 cm na višini 1,0 m od tal ter višino debla najmanj 2,2 m. V enotah, kjer je prostor definiran kot odprti javni prostor, se zahtevano število dreves načrtuje za celotno območje enote.

(14)Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.

(15)Gradnja je izvedba gradbenih del in drugih del ter obsega gradnjo novega objekta po definiciji Zakona o graditvi objektov, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

(16)Grajeno javno dobro so, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.

(17)Individualna stanovanjska gradnja je gradnja stanovanjskih hiš z največ dvema stanovanjskima enotama.

(18)Komunalna oprema so, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna ter objekti grajenega javnega dobra in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.

(19)Klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.

(20)Kolektivna stanovanjska gradnja je gradnja stanovanjskih objektov s tri- in večstanovanjskimi enotami in skupnimi deli.

(21)Lice stanovanjske stavbe je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja, balkoni pred njimi in terasa.

(22)Meja naselja je meja urbanističnega načrta naselja.

(23)Nadstropje (N) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor. Zadnje nadstropje je lahko podstrešje.

(24)Nedovoljena gradnja je, po zakonu o graditvi objektov, nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop.

(25)Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot polovica površin namenjenih opravljanju dejavnosti.

(26)Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Pojem objekt se v celotnem odloku nanaša na legalno zgrajene objekte oziroma načrtovane objekte. Kadar se določilo nanaša na nelegalen objekt, je to posebej navedeno.

(27)Območje naselja je z občinskim prostorskim načrtom določeno območje grajene strukture različnih namembnosti, s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njeno uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.

(28)Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje.

(29)Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.

(30)Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

(31)Podstrešje je prostor pod poševno streho, lahko tudi bivalni, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etažo.

(32)Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.

(33)Praviloma je izraz, ki pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni mogoče, je potrebno odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.

(34)Pritličje (P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.

(35)Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

(36)Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno načrtovano območje javnega dobra) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti: – regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra; – gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta; – gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom, s fasado, postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; – gradbena meja v nadstropju (GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; – gradbena meja v pritličju (GMp) je črta v pritličju, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; – gradbena meja pod zemljo (GMk) je črta pod pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; – gradbena linija v nadstropju (GLn) je črta nad pritlično etažo, na katero morajo biti z enim robom, s fasado, postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; – okvirno načrtovano območje javnega dobra praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.

(37)Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.

(38)Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

(39)Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju in manj kot 50 % bruto etažnih površin drugi, okolju neškodljivi dejavnosti.

(40)Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje (SZ-1-NPB-1).

(41)Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.

(42)Svetla višina prostora je višina, merjena od gotovega poda do gotovega stropa.

(43)Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.

(44)Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja drugih objektov, pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem upravljavca infrastrukture, ki ji je koridor namenjen.

(45)Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem upravljavca infrastrukture.

(46)Veduta je poudarjen pogled z določenega mesta opazovanja, praviloma javne površine, z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.

(47)Višina objekta se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe.

(48)Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in se omogoča njegova uporaba. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. Vzdrževanje obsega redna vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti, velikosti in zunanjega videza objekta.

(49)Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.

(50)Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.

(51)Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. Če je zelena streha javno dostopna in v neposrednem stiku z raščenim terenom, se površina zelene strehe upošteva pri izračunu faktorja zelenih površin (Z).

(52)Zelene površine naselja so javno dostopne površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki, otroška igrišča, drevoredne ureditve, pokopališča, zeleni trgi in podobne površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.

(53)Ostali uporabljeni izrazi, katerih pomen ni posebej določen v tem členu odloka, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi resorski predpisi.

(54)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. II / 1 STRATEŠKI DEL 4. člen (hierarhično nadrejeni prostorski akti in prostorsko odgovarjajoči sektorski dokumenti)

(1)V OPN so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov: – Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04); – Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04); – Program razvoja podeželja 2004–2006 za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 116/04); – Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023; – sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi in – drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.

(2)OPN upošteva stanje, značilnosti in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini.

(3)OPN upošteva razvojne potrebe regijskega in državnega pomena.

1. člen (cilji prostorskega razvoja občine) Cilji prostorskega razvoja občine so: – uravnotežen razvoj urbanega sistema; – povečanje konkurenčnosti občine v slovenskem in čezmejnem prostoru; – racionalna raba prostora in naravnih virov; – razvoj za bivanje in delo privlačnih naselij; – ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti; – skrb za varstvo okolja in – s prostorskimi omejitvami usklajen prostorski razvoj.
2. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti)

(1)V skladu z uravnoteženim razvojem omrežja naselij bodo glavni nosilci razvoja v Občini Nova Gorica s Solkanom, Kromberkom, Lokami, Ajševico in Rožno Dolino kot širše mestno območje, ter Dornberk, Prvačina, Branik, Šempas, Čepovan, Grgar in Trnovo. V teh naseljih se bo spodbujal intenziven urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje, proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti.

(2)Glavno območje poselitve bo širše mestno območje Nove Gorice, ki se bo povezovalo z Gorico in Šempetrom pri Gorici v urbano aglomeracijo. Ta se bo, ob upoštevanju racionalne rabe prostora, ranljivosti prostora in okolja, kakovosti stavbne in naselbinske dediščine ter potrebe po njeni obnovi, možnosti za umeščanje različnih, zlasti športno rekreacijskih dejavnosti, ter obstoječega prometnega omrežja, širila proti vzhodu, od Nove Gorice proti Ajdovščini.

(3)Turistična ponudba občine bo usmerjena predvsem v izobraževalni in poslovno kongresni turizem ter igralniški turizem na širšem mestnem območju Nove Gorice. Športno rekreacijska ponudba v zaledju Nove Gorice, na Soči in Lijaškem polju, ter na Trnovski in Banjški planoti, s turističnima centroma na Ajševici in Lokvah, bo temeljila predvsem na naravnih danostih območja ter na vključevanju naravnih in kulturnih kakovosti v ponudbo, dopolnjevala pa jo bo vinarska in kulinarična ponudba vinskih kleti, gostišč in turističnih kmetij v dolini Vipave in Branice ter vaseh pod Trnovsko planoto.

(4)Območja kmetijstva bodo skoncentrirana v Vipavski dolini, kjer bo prevladovalo poljedelstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Na Trnovski in Banjški planoti bo kmetijstvo usmerjeno v živinorejo ter ekološko kmetovanje.

(5)Sklenjeni gozdovi na Trnovski planoti se ohranjajo, prav tako se ohranja kulturna krajina prepleta gozda in kmetijskih zemljišč, travnikov, na območjih Banjške planote ter na robu Krasa. Ohranjajo se tudi območja gozdov med kmetijskimi površinami v nižinskem delu občine, še posebej ob vodotokih, ki predstavljajo pomembne ekološke koridorje med sicer intenzivnimi kmetijskimi površinami. 7. člen (omrežja naselij z vlogo in funkcijo pomembnejših naselij)

(1)V občini se bo razvijal policentrični urbani sistem, ki ga tvori tristopenjsko strukturirano omrežje središča nacionalnega pomena, ki je hkrati tudi središče medobčinskega in občinskega pomena, pomembnejših lokalnih središč in lokalnih središč.

(2)Središče nacionalnega pomena je Nova Gorica, ki je središče Goriške regije, središče dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejše gospodarsko območje. Nova Gorica v povezavi s Solkanom, Kromberkom, Rožno Dolino, Ajševico, Šempetrom in Vrtojbo pomeni močno upravno, gospodarsko, prometno in kulturno središče, ki zmore polnovredno sodelovati s čezmejnimi območji v Italiji.

(3)Pomembnejša načrtovana lokalna središča so Dornberk z Zaloščami, kot pomembno oskrbno središče južnega dela Vipavske doline, Šempas kot središče hitro razvijajočih se naselij severnega dela Vipavske doline in Grgar kot stičišče Trnovske in Banjške planote ter Čepovanske doline.

(4)Načrtovana lokalna središča so Branik s Preserji, z močnim agrarnim zaledjem južnega dela Vipavske doline, ter Čepovan in Trnovo kot pomembni oskrbni središči Trnovske in Banjške planote, kjer je treba zaradi ustvarjanja možnosti za ohranjanje prebivalstva na območju, kljub premajhnemu gravitacijskemu zaledju, zagotavljati vse oskrbne in storitvene funkcije, ki ustrezajo nivoju pomembnejših lokalnih središč. Lokalna središča so tudi Prvačina in Ozeljan v Vipavski dolini ter Lokve, ki se razvijajo kot osrednje turistično naselje Trnovske planote.

(5)Druga naselja občine so večinoma brez funkcij v omrežju naselij, nekatera med njimi pa opravljajo funkcijo osnovne oskrbe prebivalstva. Ta naselja so Grgarske Ravne, Banjšice, Lokovec, Ravnica, Osek in Gradišče nad Prvačino.

1. člen (urbana središča, ki se urejajo na podlagi urbanističnih načrtov) Razvoj urbanih središč se v OPN usmerja na podlagi urbanističnih načrtov, zato so izdelani naslednji urbanistični načrti, ki določajo tudi območja naselij: – Urbanistični načrt mestnega območja z naselji Nova Gorica, Solkan, Kromberk, Loke, Pristava, Rožna Dolina, Ajševica in Stara Gora; – Urbanistični načrt za območje naselij Dornberk, Zalošče, Tabor, Brdo, Draga in Potok; – Urbanistični načrt za naselje Šempas; – Urbanistični načrt za naselje Grgar; – Urbanistični načrt za območje naselij Branik in Preserje; – Urbanistični načrt za naselje Čepovan; – Urbanistični načrt za naselje Trnovo; – Urbanistični načrt za naselje Prvačina in – Urbanistični načrt za naselje Lokve.
2. člen (območja naselij in z njimi prostorsko povezana območja razpršene gradnje)

(1)Območja naselij v občini, ki se bodo prostorsko razvijala, so: – mestno območje, ki obsega naselja Nova Gorica, Solkan, Kromberk, Loke, Pristava, Rožna Dolina, Ajševica in Stara Gora, pri čemer se razpršena gradnja na območju naselja Loke vključi v naselje; – naselje Dornberk, ki je funkcionalno povezano z naselji Zalošče, Tabor, Brdo, Draga in Potok; – funkcionalno povezana naselja Šempas, Osek, Ozeljan, Šmihel in Vitovlje, pri čemer se razpršena gradnja med naselji vključi v naselja oziroma se oblikuje nove zaselke; – naselje Grgar; – naselje Branik, ki je funkcionalno povezano z naseljem Preserje; – naselji Čepovan in Trnovo ter – naselja Lokve, Prvačina, Gradišče nad Prvačino in Ravnica.

(2)Območja večjih širitev in zaokrožitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v nadaljevanju: OPPN).

(3)V ostalih naseljih so širitve in zaokrožitve možne v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi.

(4)Na območjih avtohtone razpršene poselitve na Trnovski in Banjški planoti so širitve možne za potrebe izvajanja kmetijske in druge obstoječe dejavnosti oziroma dopolnilnih dejavnosti, ki so prostorsko in okoljsko sprejemljive.

(5)Območja naselij, v katerih se bo prednostno zagotavljal notranji razvoj naselij predvsem s prenovo stavbnega fonda, so Banjšice, Bate, Budihni, Dragovica, Grgarske Ravne, Lazna, Lokovec, Nemci, Pedrovo, Podgozd, Ravnica, Saksid, Spodnja Branica, Steske, Sveta Gora, Šmaver, Vitovlje in Voglarji.

1. člen (območja razpršene poselitve) Območja razpršene poselitve so značilna zlasti za Trnovsko in Banjško planoto. Razpršena poselitev se pojavlja na celotnem območju naselij Lokovec, Voglarji, Nemci, Podgozd in Lazna. Izrazita je tudi razpršena poselitev na območju naselja Čepovan, vzdolž doline v Čepovanskem Dolu. Razpršeno poselitev v pojavni obliki zaselkov in razloženih naselij predstavljajo Bate, Grgarske Ravne in Dragovica ter naselja Banjške planote, na območju Vipavske doline pa Budihni, Saksid, Spodnja Branica, Steske, Vitovlje, Voglarji in Pedrovo. Razpršeno poselitev predstavljajo tudi zaselki naselij Osek, Ozeljan, Šempas, Stara Gora, Sveta Gora, Šmaver in Šmihel. V manjšem obsegu ali izjemoma se razpršena poselitev pojavlja tudi v okolici vseh ostalih strnjenih naselij.
2. člen (splošne usmeritve za razvoj naselij)

(1)Razvoj naselij v občini se, skladno z vlogo v omrežju naselij ter s ciljem dviga kakovosti naselij, zagotavlja znotraj območij naselij, prikazanih v OPN. Meje naselja so določene tako, da upoštevajo najprej razpoložljive možnosti notranjega razvoja naselij z boljšim izkoristkom in večjo kvaliteto izrabe prostora z zgostitvami slabo izrabljenih zazidanih površin, s celovito prenovo naselij ali njihovih delov ter s sanacijo degradiranih območij in izrabo nezazidanih stavbnih zemljišč.

(2)Bodoči razvoj naselij, zaradi morebitnih novih razvojnih potreb naselij, bo s širitvami in zaokrožitvami naselij mogoč le v primeru, da znotraj naselja ne bo več primernih zemljišč za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, kar pomeni, da se bodo lahko širila le razvojno močna naselja. Območja širitev in zaokrožitev naselij bo mogoče načrtovati le z OPPN.

(3)Pri razvoju naselij je kulturno dediščino potrebno upoštevati kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij je kulturno dediščino potrebno obravnavati z upoštevanjem njene ranljivosti.

(4)Širitev območij razpršene gradnje ni dopustna. Sanacija razpršene gradnje z zgoščevanjem in zaokrožanjem je dopustna le na območjih, ki jih je možno primerno komunalno in prometno urediti. Razpršeno gradnjo v primestnih naseljih je potrebno sanirati z zgoščevanjem stanovanj in umeščanjem centralnih dejavnosti. 12. člen (usmeritve za notranji razvoj naselij)

(1)Pri načrtovanju prenove in zgoščevanja naselij je potrebno upoštevati identiteto naselja ali njegovega dela.

(2)Kvaliteto bivanja v naseljih je potrebno večati z zagotavljanjem ravnotežja v razmerju med grajenimi in odprtimi prostori, z zagotavljanjem dovolj zelenih in urejenih javnih prostorov ter z boljšo urbano opremo. Zagotavljati je potrebno tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče združevati v zelene sisteme in jih povezovati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta je potrebno z zaledjem povezovati s kolesarskimi in peš potmi. Zagotavljati je potrebno boljšo izkoriščenost in bolj kvalitetno rabo prostih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih.

(3)Opuščena industrijska, rudarska, prometna in druga degradirana območja je mogoče, ob primerni infrastrukturni opremljenosti ter izpolnjevanju drugih prostorskih in okoljskih pogojev, nameniti za druge ustreznejše dejavnosti v skladu s potrebami naselja.

(4)Pri notranjem razvoju naselij je treba ohranjati kulturne in krajinske kvalitete, še posebej v naseljih, ki so varovana kot naselbinska dediščina.

(5)Pri komunalnem opremljanju naselij je potrebno trase podzemnih infrastrukturnih vodov združevati v skupne koridorje. 13. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)V naselja je potrebno umeščati različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji. Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene infrastrukture je potrebno umeščati v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri tudi z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš. Prostorska razporeditev dejavnosti mora biti taka, da bo zmanjšana potreba pouporabi motornih prevoznih sredstev, oziroma taka, da bodo lahko dostopne z javnim potniškim prometom. Zagotavljati je potrebno ravnovesje med površinami za različne dejavnosti.

(2)Dejavnosti je v naselja potrebno usmerjati v skladu s tipom, položajem in vlogo, ki jih posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij, ter glede na obstoječe dejavnosti v naselju.

(3)Središče nacionalnega pomena, Nova Gorica, bo skupaj z naselji Ajševica, Kromberk, Loke, Pristava, Rožna Dolina, Solkan in Stara Gora pri umeščanju dejavnosti skrbelo za: – krepitev sodelovanja in usklajevanje dejavnosti z Gorico, Šempetrom in Vrtojbo; – zagotavljanje prostorskih možnosti za umestitev regijskega upravno političnega središča; – zagotavljanje prostorskih možnosti za programe šolstva na nivoju regije, predvsem univerzitetnega in visokošolskega izobraževanja; – zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj industrije visokih tehnologij in industrije prostega časa; – zagotavljanje prostorskih možnosti za turistične in športne dejavnosti na Ajševici: – usmerjanje poslovne in trgovske dejavnosti na degradirana in ekstenzivno pozidana zemljišča v gospodarski coni Kromberk in severnem delu gospodarske cone ob železnici v Novi Gorici; – selitev dejavnosti industrije apna iz Solkana v območje kamnoloma nad Solkanom ter prestrukturiranje industrijskega območja v Solkanu in severnega dela gospodarske cone ob železnici; – zagotavljanje površin za stanovanjsko gradnjo visoke gostote in prestrukturiranje obstoječih stanovanjskih površin; – izboljšanje izkoriščenosti površin s tako prostorsko razporeditvijo dejavnosti, da med seboj ne bodo konfliktne, pri čemer bo upoštevana kulturna urbana dediščina modernega mesta Nova Gorica in historičnega jedra Solkana; – povečano namenjanje površin za centralne dejavnosti v Kromberku, kjer je pomanjkanje teh najbolj občutno, ter – zagotavljanje površin za oskrbne dejavnosti na območju sanacije razpršene gradnje na Ajševici in v Lokah.

(4)V ostalih delih občinskega središča, v pomembnih lokalnih središčih in lokalnih središčih Branik, Čepovan, Dornberk, Grgar, Prvačina, Šempas in Trnovo mora biti poleg bivanja omogočeno umeščanje centralnih dejavnosti, predvsem oskrbnih in dejavnosti osnovne družbene infrastrukture ter proizvodnih dejavnosti, predvsem obrtnih in gospodarskih.

(5)V turističnem centru Lokve je poleg urejanja zelenih površin za rekreativne dejavnosti potrebno urediti območja za turistično infrastrukturo ter območja počitniških hiš.

(6)Vsa ostala naselja so namenjena predvsem bivanju, dopolnjenemu s kmetijsko dejavnostjo. Dopolnjevanje naselij z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi ter umeščanje manjših proizvodnih območij je dovoljeno le pod pogojem, da ta služijo tudi za potrebe prebivalcev v gravitacijskem območju posameznega naselja.

1. člen (usmeritve za sanacijo razpršene gradnje) Vsa območja razpršene gradnje v občini je potrebno sanirati tako, da se priključijo obstoječim naseljem, oziroma tako, da se oblikujejo novi zaselki.
2. člen (usmeritve za razpršeno poselitev) Vzorec razpršene poselitve je potrebno ohranjati kot krajinsko prepoznavni vzorec poselitve. Spodbujati je potrebno ohranjanje kmetijstva in vzpostavljati pogoje za razvoj dopolnilnih dejavnosti na takih območjih.
3. člen (usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje naselij)

(1)Usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje večjih in pomembnejših naselij celovito in podrobno podajajo urbanistični načrti.

(2)Nova Gorica mora svojo identiteto iskati in utrjevati z ohranjanjem in negovanjem dediščine Ravnikarjeve urbanistične zasnove, dediščine urbanizma Moderne in Mediterana. V območju mesta, južno od ulice dr. Karla Lavriča in zahodno od Vojkove ceste, z izjemo Grčne, naj se ohranja in razvija morfološki vzorec javnih in poslovnih objektov ter stanovanjskih blokov v razklenjeni, prosto stoječi zidavi, z zračnimi razmiki vmesnih zelenih odprtih javnih prostorov. Na mestih križanja in spajanja najbolj intenzivnih tokov peš prometa naj se oblikujejo trgi. Potrebno je ohranjati in okrepiti bistvene komponente življenja mestnega središčnega prostora: travnik pred mestno hišo kot center Nove Gorice, nihanje med obema koncema Kidričeve ulice (v nadaljevanju: magistrala), zveza med Soško dolino in Krasom in v novih razmerah še zveza med centralno Slovenijo in Evropo. Magistrali je potrebno dati notranji mirnejši značaj in notranje življenje, zato naj bo hrbtenica peš in kolesarskega prometa. Na oba konca magistrale je potrebno umestiti programe, ki so za mesto posebnega simbolnega pomena in bodo generirali živahne tokove pešcev, zato mora biti magistrala posajena s senčnim drevjem in opremljena s centralnimi mestnimi funkcijami. Magistrala mora nuditi zaključen prostor pešca z močnimi gibanji v vseh smereh. Prometni pasovi morajo biti zožani. Robni prostori morajo zagotavljati udobne, široke in senčnate parkovne površine. S posebno pozornostjo mora biti kot udobna zelena preproga urejen travnik pred mestno hišo, osrednji mestni odprti prostor pred Mestno hišo. Magistrala se navezuje na ključne zelene komponente mesta. V zaledju travnika pred mestno hišo in žariščnega jedra mesta naj bo urejen osrednji mestni park. Z južnim iztekom magistrale naj se prehod nadaljuje v Panovec, primestni gozdni park. S severnim iztekom magistrale naj se prehod povezuje s podaljšanim parkom vile Bartolomei in naprej v zelene obronke pobočja Katarine. Posebno arhitekturno pozornost je potrebno posvetiti ključnim javnim objektom, vsem objektom vzdolž magistrale ter posameznim objektom, ne glede na njihovo vsebino, ki služijo kot prostorske orientacijske in organizacijske točke. Takšne točke se pojavljajo v vedutnih iztekih magistrale in ulice dr. Karla Lavriča, objekti pa v osi Erjavčeve ulice ob krožišču na Ronketu, kot vstopna točka v mestno jedro, ter v osi ulice Gradnikove brigade na vogalu podaljška te ulice z Vojkovo cesto. Arhitekturne rešitve za takšne objekte je potrebno pridobiti z javnim arhitekturnim natečajem. Posebno pozornost je potrebno nameniti dokončni ureditvi in oblikovanju prostora trga pred železniško postajo s celotno vzdolžno zeleno potezo ob meji, kjer se fizično najtesneje spajata in prelivata prostora dveh mest. Vse ureditve naj nudijo možnost udobnega gibanja pešca po vsem območju mesta. Pri prostorskem urejanju Solkana naj se posebno skrb nameni ohranjanju ambientalnih vrednot strnjenega historičnega jedra naselja. Pri prostorskem urejanju Kromberka naj se med območji sklenjene pozidave ohranja pasove vertikalnih zelenih klinastih prebojev v pobočje, skrb pa je potrebno nameniti tudi stopnjevanju centralnosti naselja z uvajanjem manjkajočih centralnih vsebin.

(3)Dornberk naj ohranja razpoznavnost gručasto zasnovanega centralnega naselja južne Vipavske doline ob vznožju griča Čuklja, v zavihu reke Vipave, na razcepu primarnih komunikacijskih smeri regionalne ceste in železnice proti Ajdovščini in Krasu. V sklop naselja naj povezuje zaselke Brdo, Draga, Potok in Zalošče ter strnjeno naselje Tabor na dominantno izpostavljeni lokaciji na jugu, vendar roba naselja, ki ga v ravnici zavihka Vipave izrazito zariše potek železnice, s pozidavo ne sme preseči. Enako se rob mora ohraniti tudi na zahodnem delu naselja, med gričem Čukljo in Vipavo. Prepoznavnost kraja naj ohranja tudi vinogradniško obdelan grič Čuklja, ki naj ostane pretežno v primarni rabi. Oskrbne, zdravstvene, izobraževalne, verske, prometne in druge funkcije se organizirajo v tri ločene centre kraja. Prvi center se formira na starem Kampu ob cerkvi Sv. Danijela in telovadnici Partizan. Območje je potrebno enovito urediti in njegovo vlogo v kraju okrepiti. Drugi je šolski center na robu Čuklje, kamor naj se umešča dodatne programe izobraževanja in novo telovadnico. Tretji center se formira ob večstanovanjski gradnji na vzhodnem delu naselja v razcepu železnice, kjer so zdravstveni programi in druge oskrbne dejavnosti. Na širših območjih vseh treh centrov naj pretežna namembnost objektov ostaja stanovanjska. Opuščene in slabo vzdrževane stanovanjske objekte, predvsem stavbe ob glavni cesti pod Čukljo, je potrebno prenoviti, saj predstavljajo glavno fasado kraja in stanovanjski potencial. Posebno pozornost naj se nameni površinam za pešca. Za razvoj naj se izrabi predvsem prenova, brez širitve robov poselitve. Rob naselja se prilagodi le na jugovzhodu z izgradnjo obvozne ceste proti Krasu po južni strani železnice. Širitve stanovanjskih površin in umeščanje gospodarskih območij so mogoči v naselju Zalošče, ki pa za razvoj potrebuje osnovne oskrbne funkcije in komunalno opremo. Strnjeno naselje Tabor z naselbinsko dediščino naj prevzame izrazito turistično vlogo, kar zahteva turistično infrastrukturo in kvalitetno obnovo, skladno s kulturno varstvenimi smernicami. Zaselki Brdo, Draga in Potok naj ostanejo pretežno kmetijsko stanovanjska območja z manjšimi dopolnitvami. V njih naj se spodbuja gostinska ponudba, vezana na domačije. Naselja je treba opremiti z osnovno urbano opremo. Nove grajene strukture naj ne presegajo gabaritov obstoječih stavb. Dornberk se z Drago in Brdom lahko zliva v enovito naselje, med vsemi ostalimi naselji pa se morajo morfološke in ambientalne cezure ohranjati.

(4)Šempas naj se razvija kot gravitacijski center celotnega poselitvenega roba Vipavske doline v vznožju Trnovske planote in v organsko celoto povezuje nize gručastih in razloženih naselij Osek, Ozeljan, Šmihel in Vitovlje, številne gručaste zaselke, samostojne domačije na prisojnih legah ter območja novejše razpršene stanovanjske gradnje. Družbene in oskrbne dejavnosti je potrebno nadgraditi do nivoja pomembnega lokalnega središča in zagotoviti zadostne površine za nova delovna mesta. Šempas se deli na morfološke enote Močila, Staro jedro, Jezero in Drašček. Južni rob Šempasa naj ostane jasno določen z robom intenzivno obdelanih kmetijskih zemljišč za nizom hiš južno od regionalne ceste. Proti zahodu, kjer staro vaško jedro preko zelenega klina prehaja v območje objektov družbenega značaja Močila s pokopališčem, šolo in igrišči, se kraj lahko širi z urbanimi zelenimi površinami za potrebe obstoječih programov. Proti vzhodu naj Šempas od Oseka ločuje pas vinogradov in kmetijskih površin. Na severnem robu, ki je delno oblikovan z zapirajoče orientirano robno stavbno strukturo, vzpostavljeno okoli notranje osi po pobočju, delno pa se odpira ob prometnicah v smeri proti severu, naj večja zelena območja med le delno izkoriščenimi stavbnimi zemljišči ostanejo v primarni rabi. V starem jedru s kvalitetno naselbinsko in arhitekturno strukturo naj se ohranja ambientalno kvalitetne javne prostore. Na območju novega centra ob glavni cesti je javne prostore potrebno oblikovati, jih rangirati po pomembnosti in namenu, sanirati razmerja med poljavnimi in javnimi prostori, jih prvenstveno nameniti pešcem ter urbano opremiti. Oživiti je treba manjše javne prostore posebnih ureditev, kjer so poleg kvalitetnih stavb evidentirane tudi kvalitetne drevesne zasaditve. Dodatne družbene in oskrbne dejavnosti naj se v starem jedru umeščajo v prenovljeno stavbno strukturo, v novem centru pa kot dopolnitve z večjimi objekti. Nova stavbna struktura drobnega merila se lahko gradi v vzhodnem delu, na območjih Jezero in Drašček, vendar naj ne presega gabaritov obstoječe stanovanjske strukture, vzpostavi pa naj nova kvalitetna razmerja med internimi, poljavnimi in javnimi prostor ter gradbene linije. Oblikovanje naj sledi avtohtonemu arhitekturnemu izrazu. Večja nova območja naj se urejajo fazno, z delitvijo na manjša območja, glede na intenzivnost razvojnih potreb. V zaselkih stanovanjsko kmetijskega značaja, se meje smejo spreminjati le z dopolnitvami obstoječih objektov. Zapolnitve naj sledijo v mikro prostoru uveljavljenemu morfološkemu vzorcu. Meje naselbinskih teles naj v čim večji meri ohranjajo razmerje z vegetacijo. Območje gospodarskih dejavnosti naj se locira južno od regionalne ceste, da ne bo imelo neposrednih negativnih vplivov na poselitev.

(5)Grgar naj se razvija kot razpotegnjeno, delno obcestno in delno gručasto središčno naselje na ravninskem delu Grgarske kotline, ob pomembnih prometnih povezavah iz smeri Nove Gorice proti Banjšicam in Čepovanskem dolu, od koder gre navezava tudi na Trnovsko planoto. Robovi, ki definirajo naselje so na južni, zahodni in vzhodni strani jasno čitljivi, kvalitetni in taki naj se ohranjajo. Razvoj Grgarja naj se prilagaja strukturnemu prepletu starih naselbinskih jeder Britof v centru okoli cerkve, Dol na južnem kraku in Gorenja vas na zahodnem kraku naselja ter novejših območij linearne stavbne strukture med posameznimi jedri ali gručastih pozidav Breg proti vzhodu, Pod Goro v smeri proti Banjšicam in Novo mesto, razširjeno središče kraja. Nova stavbna struktura velikega merila ni sprejemljiva. Med naselbinskimi telesi naj se ohranjajo cezure nepozidanega prostora. Naselbinska telesa naj ohranijo tipično teksturo streh. Nujno je izoblikovanje centra naselja ter oblikovanje javnega prostora v celoti. Potrebno je sanirati središčni prostor naselja Britof, s cerkvijo kot vertikalnim prostorskim poudarkom in z radialno zasnovano strnjeno stavbno strukturo okoli nje, ter oblikovati neartikulirani javni prostor na območju Novega mesta. Oba je potrebno obravnavati skupno, a tako, da ločeni jedri ohranita lastno identiteto, tako v prostorskem kot programskem smislu. Mrežo cest v naselju je potrebno sanirati in opremiti primerno funkciji. Na tranzitnih regionalnih cestah je potrebno zagotoviti varnost, minimalizirati negativne vplive tranzitnega prometa, na vseh cestah pa ustrezno urbano opremo in standard za peš promet. Center je treba razvija predvsem s prenovo in dopolnitvami. V starih vaških jedrih Dol in Gorenja vas naj se izvaja prenova v pretežno stanovanjsko strukturo z dopolnilnimi programi. Sprejemljive so le dejavnosti, ki lahko uspešno živijo v stavbni strukturi obstoječih avtohtonih stavbnih tipov. Dovoljene so prenove, rast stavb ter dopolnilne gradnje. Novejše stanovanjsko območje Pod goro se lahko širi proti jugu, ohranja naj kvalitete umestitve v prostor, zlasti smer slemena hiš vzporedno s plastnicami. Ostane naj namenjeno stanovanjem s spremljajočimi programi. Območje Breg se lahko dopolni s stanovanjsko pozidavo z možnostjo delavnic. Morfološko mora območje ostati enovito. Grgar naj se razvija tudi z revitalizacijo naselja, s prenovo, rastjo stavb in dopolnilno gradnjo. Med posameznimi naselbinskimi sklopi je za dolgoročni razvoj relativno veliko površin ustreznih za pozidavo, predvsem v območjih Breg in Pod Goro.

(6)Branik naj se razvija kot sestavljeno naselje posameznih starejših gruč ob robovih vzpetin in novejše strnjene ter obcestne pozidave. Ohranjajo se organizacijsko ločene morfološke enote v nizu ob regionalni cesti, Birsi z enotama Bizjaki in Birsi, Korp, Staro jedro ali Britof, Novo naselje pod Britofom, ki se preko Branice povezuje z enotami Vas, Tabor in Grad, naprej po cesti v smeri Spodnje Branice enota Zajči s Hmeljaki, Mesarji in Škrbiči ter Preserje severno nad Branikom. Vas dopušča še zaokrožitev stavbnih zemljišč proti severu, do zelenega pasu med naseljem in reko Branico. Stavbna zemljišča se zaokrožujejo še v Novem naselju ob prometnicah, intenzivnejši razvoj dopušča še dodatne stavbne površine. Osnovni javni prostori naselja ob šoli, pred cerkvijo na Britofu, pred pošto in ob kulturnem domu, ob gostišču Furlan, ter niz manjših ambientov na poti skozi Vas do gradu, naj se uredijo in oživijo tako, da se pomembne stične točke naselja sekvenčno pojavljajo in odpirajo, ne samo kot točke skoncentriranih raznovrstnih programov ampak tudi kot promenadna pot do gradu. Ureditev prometnih površin naj daje prednost pešcu in naj ima enotne urbane elemente. V Britofu naj se v zgornjem delu uredi javni prostor za parkirišča in park, v spodnjem delu pa je potrebno območje celovito urediti, tudi dograditi. Območje Vasi je potrebno obnoviti, dopolniti z individualno stanovanjsko pozidavo, ob promenadi parter programsko oživiti z dejavnostmi, ki so sprejemljive v obstoječi obodni stavbni strukturi. Območje ob gostilni Furlan naj se nadgradi v območje zelenega sistema naselja, v katerega se na sonaraven način s peš potmi vključi reko Branico. Grajski sklop kot posebna stavbna struktura Branika naj se s programsko oživitvijo razvija kot eden izmed nosilcev javnega življenja. Območja naj se ureja z enotnimi urbanistično arhitekturnimi zasnovami. Ostale naselbinske enote, Bizjaki, Birsi, Hmeljaki, Mesarji in Škrbiči, naj se razvijajo le v doseženih mejah kot samostojna ruralna naselja in se le v manjši meri širijo proti severu. V naseljih naj se poleg bivanja razvijajo še različne oblike kmetijske in storitvene dejavnosti. Pri širitvah in zapolnitvah stavbne strukture naj se ohranjajo pravila avtohtonega oblikovanja in naj ne presegajo obstoječih okoliških višinskih gabaritov, ohranjajo naj se kvalitetne prvine krajine v merilih, oblikah, naklonih in kritini streh. Zaselki naj se razvijajo pretežno z obnovo in prenovo stavbnega fonda. Preserje naj se zapolnjuje z individualno stanovanjsko gradnjo. Ohranja naj se cezurni gozd med Preserji in Zajči.

(7)Čepovan naj se razvija tako, da ostane jasno čitljiva delitev na tri morfološka območja, Staro jedro, namenjeno bivanju ter družbenim in oskrbnim funkcijam naselja, Tovarno s proizvodnjo ter Močila z manjšim številom stanovanjskih hiš na severu. Severna in vzhodna meja naselja naj se ne spreminjata, širitev individualne gradnje naj se usmerja na zahodni del naselja, kjer naj se rob oblikuje z vzpostavljenim zapirajočim vzorcem poselitve. Javne prostore znotraj Starega jedra, na vozliščih poti, ob odcepu proti Lokovcu, ob gasilskem domu, ob cerkvi sv. Janeza Krstnika, zelen, z drevoredom poudarjen prostor med cerkvijo in pokopališčem, je potrebno nadgraditi prostorsko, z obodno stavbno strukturo, površinami za pešca, prometnimi površinami, in programsko, z dejavnostmi, ki so po vplivih na okolje primerne konceptu naselja ter merilu in značaju posameznih centralnih prostorov naselja. Dopolnitve stavbne strukture s stanovanjskimi objekti so možne na zahodnem delu naselja. Poenotene naj bodo z gabariti in strehami obstoječih stavb, sooblikujejo naj javni prostor, z upoštevanjem avtohtone arhitekture. Rob naj se oblikuje z zapirajočim obstoječim vzorcem, z usklajenimi, vzdolžnimi kubusi vzporedno s plastnicami. Območje Tovarna se lahko širi proti jugu, meja naj se oblikuje zapirajoče, po principu zniževanja stavbnih volumnov. Močila naj se zaradi varovanja vodnega vira ne širijo, dopustne so le manjše dopolnitve gradenj.

(8)Trnovo naj se razvija tako, da ohranja podobo razpotegnjenega naselja manjših gruč, med seboj ločenih s presledki zelenih površin. Na severnem robu naj stavbna struktura v globino seže za širino enega niza stavb in se v zaledje širi le mestoma. Prav tako naj se princip ene globine ohranja tudi v zahodnem delu naselja, kjer so nad cesto še dopustne širitve stavbnih zemljišč. Južni rob naselja se s stavbnimi zemljišči v več krakih globoko spušča in dopušča dodatno stanovanjsko gradnjo, vendar naj ohranja gozdno travnate cezure med kraki stanovanjske gradnje. Javni prostor naj se oblikuje med obema izvornima naselbinskima jedroma in ob prometnici med njima. Prostor južno od ceste s cerkvijo, domom KS in šolo, je potrebno enotno oblikovati, s povezovanjem mikroambientov, podrejenih ambientu cerkve. Potrebna je obnova obeh izvornih naselbinskih jeder, ureditev površin za pešce z oblikovanjem dominantnega prostora ob cerkvi, medprostorov med posameznimi objekti ter urbana in tehnična oprema prostora. Pot za pešca je smotrno urediti krožno, po obstoječi poti cerkev–staro jedro Trnovo–spomenik–šola–staro jedro Volčiči–cerkev. Industrijski obrat ob cerkvi naj se seli, prostor pa nameni urbanim funkcijam. Območje centralnih dejavnosti se lahko dopolnjuje z novogradnjami, vendar naj ne presegajo volumnov objektov podobnih namembnosti in ne degradirajo centralnih ambientalnih prostorov. Ves prostor, namenjen poselitvi, znotraj cestnega obroča je dolgoročnega značaja in ga je potrebno urejati enovito. Manjše zapolnitve z novogradnjami so dopustne ob obstoječih hišah, tako da tvorijo gruče in ne presegajo gabaritov obstoječe pozidave. Na južnem delu naselja niso dopustne strukture velikega merila, ki bi pomembno presegle gabarite obstoječe. Južni in deloma tudi zahodni rob naselbinskih struktur, ki sta že presežena, je potrebno pri razvoju sanirati.

(9)Prvačina naj se razvija tako, da se iz osrednjega zgoščenega dela ob križišču cest širi v tri krake, proti zahodu in vzhodu nižinski obcestni pas ob železniški progi z manjšo razpršeno gradnjo na konceh in močnejši krak, ki se dviguje v hribovit severni del s posameznimi avtohtonimi gručami, razraščenimi z novogradnjami. Južni rob naselja naj bo regionalna cesta, kot skrajna meja urbanih širitev. Meje ravninskega dela naselja na vzhodnem in zahodnem delu je potrebno oblikovati z načrtnim zgoščevanjem razpršene gradnje, kar hkrati predstavlja prostorske rezerve naselja. Širjenje stavbnih zemljišč preko vzhodnega in zahodnega roba ni dopustno. Severni rob ravninskega dela naj se ne spreminja. Območje poselitve na vzpetini ob Lažnivi poti naj ohrani zelene meje vzhodno in zahodno od obstoječih stavb, gručasto, z zelenimi prekinitvami, pa se lahko razvija proti severu. Ohranja naj se morfološka členitev v enote Dolanji konec, Pod Frato, Staro jedro, Železniška postaja, Goranji konec, Frjula, gospodarska cona in Lažnjiva pot. Potrebna je programska in prostorska revitalizacija vzpostavljenih središčnih prostorov, oprema z urbanimi elementi in nadgradnja sistema urbanih zelenih elementov z obnovo in ureditvijo drevoreda ter povezavo s parkom ob stari in novi šoli. Parterji stavb z vhodi iz javnega tržnega prostora naj bodo v čim večji možni meri javni. V staro jedro naj se umešča dejavnosti, ki lahko funkcionirajo v obstoječi stavbni strukturi, v novem jedru pa naj se ta oblikovno prilagodi potrebam družbenih ali oskrbnih dejavnosti. V Dolanjem in Goranjem koncu naj se območja razpršene gradnje sanirajo z zgostitvami s stanovanjskimi gradnjami, ki naj ohranjajo zelene cezurne pasove med posameznimi gručami. Višinski gabariti naj se ne presegajo, stavbna struktura naj se v čim večji meri umešča na že vzpostavljene gradbene linije. Enaki kriteriji glede oblikovanja gradenj, razen cezur, veljajo za dopolnitve stanovanjskih gradenj na območjih Pod Frato in Frjula, kjer so zemljišča večinoma že pozidana in so možne le manjše zapolnitve. Ohranjajo naj se kvalitetne prvine krajine z merili, obliko, naklonom in kritino streh. Na območju stanovanjske gradnje na Lažnivi poti naj se ohranja slemenska poselitev, višinski gabariti naj se ne presegajo. Območje za gospodarstvo naj se umesti na ravnico med železnico in regionalno cesto, ločeno od stanovanjskih območij.

(10)Lokve, načrtovane kot lokalno središče Trnovske planote, se bodo razvijale kot turistično rekreacijsko naselje s ponudbo, ki bo nadgrajevala številne naravne danosti območja. Razvoj naj bo usmerjen predvsem v dograditev in razširitev območij in objektov turistične infrastrukture, kar vključuje umestitve prenočitvenih kapacitet, objekte gostinske in druge turistične dejavnosti, objekte za šport in rekreacijo ter dograditev komunalne opremljenosti naselja. V manjši meri se dopušča dopolnitev stanovanjske gradnje. Lokve naj ohranijo delitev v šest morfoloških enot, Krotna Vas, Center z gričem, Podskrilje, Voglarija, Gorenji konec in Pod Vrhom, ki jih delijo obsežne zelene površine. Temeljna struktura naselja z naštetimi jedri in zaselki, razpršenimi po kotlini, naj se nadgradi z zgoščanjem pozidave okoli posameznih gruč na način, da ne prekinjajo vedut, saj je za ohranjanje oblikovne podobe kraja vedutna prehodnost kotline nujna, še posebej v smeri S–J, kjer se pogledi stekajo iz z gozdom zaprtega prostora kotline vzdolž travnikov na njene robove. Zato naj se širitve umeščajo na robove kotline, od koder imajo območja nove vedutne poglede, sama pa obstoječih ne ovirajo. Okrog edine grajene dominante prostora, cerkvice svetega Antona Padovanskega na griču sredi naselja, naj se razvije osnovni javni prostor. Danes poleg cerkve obsega še šolo, večja gostinska objekta Poldanovec in Paradiso ter Škafarski dom in je centralno območje razvoja kraja, kjer naj se s prenovami in novogradnjami pod gričem s cerkvijo omogoča razvoj turistične dejavnosti. Pozidava v centru Lokev je lahko večjega merila, vendar se ne sme razrasti v zeleno pobočje okoli cerkvice, hkrati pa ne sme zapirati vedut vzdolž kotline. Oblikuje naj se ustrezne peščeve površine, lahko kot trg, zagotovi naj se urbana oprema, urejene prometnice, parkirišča, parkovne in rekreacijske površine. Območje Centra z gričem naj se zaradi občutljivosti uredi na podlagi arhitekturnega natečaja. S peš ureditvami naj se center poveže z območjem smučišča ter območji pešpoti Za zidom, urejenimi piknik prostori na robovih naselja ter razgledno točko pod vrhom. Ustrezno naj se vključi posamezna dominantna osamela drevesa. Starejše stanovanjsko območje Krotne vasi, zgoščeno v dve manjši jedri, z obsežnejšo površino počitniških hišic, se na robu naselja lahko dopolni s površino enoetažnih počitniških hiš. Zelene površine naj ostanejo najbolj pomemben element območja. Območje Voglarija na skrajnem zahodnem robu naselja se lahko gručasto dopolnjuje z novimi centralnimi programi, med njimi tudi z zdravstveno dejavnostjo. Višinski gabariti novih stavb naj ne presegajo gabaritov obstoječih. Območje posameznih individualnih hiš, tudi kmetij, na robu obsežne travnate vrtače v enoti Podskrilje se lahko razvija navznoter, z zgoščevanjem, s stanovanjskim programom po obodu. Gorenji konec, kjer so posamezne individualne hiše, pretežno kmetije, se lahko zgošča z dejavnostmi kmetij in bivanja. Na območju pretežno kmetijskih površin Pod vrhom, naj se na severnem razglednem previsu uredi piknik prostor, na območju ob centru pa se lahko umešča površine za turizem. Novogradnje za namen turizma ne smejo zakrivati kvalitetnih pogledov na grič in travnate krake naselja, zato naj bodo locirane ob rob gozda.

(11)V manjših podeželskih naseljih je potrebno ohranjati identiteto naselja z obnovo važnejših objektov, z ohranjanjem morfološkega vzorca in tipologije gradnje, z zagotavljanjem zadostne količine zelenih in drugih odprtih javnih površin ter z ohranjanjem skladnega razmerja med odprtimi in grajenimi površinami v naselju.

(12)Urbanistično oblikovanje posameznih prostorov znotraj naselij, ki so za oblikovanje javnega prostora posebej pomembni, se določi z javnim urbanističnim natečajem.

(13)Kadar gre za večja območja širitev naselij, območja celostne prenove naselij, območja sanacije razpršene gradnje z vključevanjem le-te v obstoječe naselje ali z vzpostavljanjem novega naselja, se urbanistično oblikovanje določa z OPPN. 17. člen (zasnova prometne infrastrukture)

(1)Hitra cesta H4 Podnanos–Vrtojba, ki povezuje občino z Ljubljano na vzhodu ter z Vidmom, Benetkami in Trstom na zahodu, se bo dogradila in bo z obojestransko razširitvijo za en prometni pas nadgrajena v avtocesto. Med regionalnimi cestnimi povezavami bodo, glede na predviden razvoj turističnega centra na Lokvah, prednost imele rekonstrukcije cest Solkan–Lokve in Predmeja–Lokve–Čepovan–Most na Soči. Zgrajena bo obvozna cesta naselja Dornberk. Na mestnem območju je pomembna predvsem dogradnja primarnega omrežja z izgradnjo zahodne mestne ceste z novim predorom pod Panovcem ter priključitev ulice dr. Karla Lavriča na solkansko obvoznico. V sekundarnem omrežju je treba natančneje preučiti možnost podaljšanja ulice Gradnikove brigade do parka vile Bartolomei proti severu in Delpinove ulice proti jugu, izgradnje južne razbremenilne vzporednice kromberški vpadnici, izgradnje kromberške pobočne ceste ter povezovalne ulice vzdolž Korna na južnem robu mesta. Opredeliti je treba potek in zaključek Kidričeve ulice in možnost ukinitve dela Vojkove ceste. Ob tem je pomembna ureditev glavnih križanj, zahodne mestne ceste z Erjavčevo in Prvomajsko ulico, solkanske obvoznice z ulico dr. Karla Lavriča, slednje z Vojkovo cesto in Prvomajsko ulico ter Prvomajske z ulico IX korpusa. Prav tako je potrebna ureditev pomembnih križanj na obodu mesta, priključka s hitre ceste Pri treh hišah (R3 615-R2 444), križišča na Ajševici (R3 613-R2 444), v Solkanu (G2 103-R3 608) in v Rožni Dolini (na cesti G2 103 stičišče Vojkove in Vipavske ceste). Za navedene in morebitne nove ključne elemente prometne infrastrukture je treba zagotoviti ustrezne rezervate, natančno prostorsko umestitev pa doreči na podlagi podrobnejših projektnih rešitev.

(2)Omrežje kolesarskih poti na območju mesta bo temeljilo na dograjeni kolesarski poti v smeri sever–jug skozi Novo Gorico in Solkan naprej ob Soči do Plav ter novi poti v smeri vzhod–zahod ob Kornu in naprej po parkovni poti vzdolž Panovca do Ajševice in Lijaka. Središči Nove Gorice in Solkana bosta prednostno namenjeni pešcem in kolesarjem. V Novi Gorici se na Kidričevi ulici vzpostavi mirno območje, kjer je motorni promet na vsej dolžini v celoti podrejen pešcu, vzpostavi se izključna peš cona med mestnim parkom in trgovskim središčem ob Prvomajski ulici. Poleg samostojnih kolesarskih in pešpoti v smereh sever–jug in vzhod-zahod se tudi ob zbirnih in napajalnih cestah uredijo poti za kolesarje in pešce.

(3)Mirujoči promet se na območju mesta usmerja v večje javne parkirne hiše v centru ter parkirne ploščadi na robovih. Javna parkirišča so povezana z javnim potniškim prometom in služijo kot izhodiščne točke za obisk mestnega centra ali rekreacijskega roba.

(4)Mreža javnega potniškega prometa se bo razširila tako, da bo z Novo Gorico povezala celotno mestno območje, poleg Solkana, Šempetra, Vrtojbe in Gorice tudi razvojna področja mesta na Ajševici in v Lokah.

(5)Železniško infrastrukturo je potrebno rekonstruirati in posodobiti. Najpomembnejšo železniško povezavo v občini predstavlja navezava Nove Gorice na V evropski koridor, zato je nujna elektrifikacija trase Nova Gorica–Sežana. Trasa Nova Gorica–Jesenice je kot historična Bohinjska proga potniška žila velikega turističnega pomena. Železniško tovorno postajo je primerno iz središča mesta premestiti v skupni logistični terminal v Vrtojbi in Štandrežu ter v Novi Gorici ohraniti le potniško postajo. Zgraditi je potrebno novo potniško postajališče v Solkanu.

(6)V primeru gradnje, rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih del na državnih in občinskih cestah naj se, v kolikor se izkaže za potrebno, načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke. 18. člen (zasnova energetske infrastrukture)

(1)Načrtuje se nadgradnja DV 400 kV Divača–Redipuglia v dvosistemski daljnovod 2x400 kV Divača–Redipuglia ter gradnja novega vzporednega dvosistemskega daljnovoda 2x400 kV. Dolgoročno je načrtovan prehod vseh obstoječih prenosnih enosistemskih daljnovodov na dvosistemske daljnovode. Uporaba kablovodov na prenosnem omrežju napetostnega nivoja 110 kV je skladno z Resolucijo o nacionalnem energetskem programu ter načrtom razvoja prenosnega omrežja RS pod določenimi pogoji izjemoma možna, na večjih napetostnih nivojih pa uporaba kablov ni predvidena. Distribucijsko omrežje v MONG bo v celoti 20 kV. Z namenom zagotavljanja zanesljive oskrbe z električno energijo bo skladno s potrebami gradnje potrebno zagotoviti ustrezno število dodatnih transformatorskih postaj. Vsi elektroenergetski vodi znotraj naselij morajo biti izvedeni podzemno. Kjer zaradi terenskih ali drugih tehničnih razlogov ni mogoča gradnja podzemnega voda, se ta lahko izvede nadzemno.

(2)Zgrajen bo prenosni plinovod M3/1 Ajdovščina–Šempeter in rekonstruiran prenosni plinovod M3 na odseku Ajdovščina–Šempeter. Distribucijsko omrežje zemeljskega plina na območju Nove Gorice, Solkana, Kromberka in Rožne Doline bo s širitvijo poselitve dograjevano skladno z energetsko zasnovo.

(3)Toplovodni sistem, ki oskrbuje stanovanjska območja z visoko gostoto pozidave in center mesta, bo povečal moč, tako da bo oskrboval še nova načrtovana območja v mestu ter tehnološko posodobljen (kogeneracijski agregati, daljinsko hlajenje). Novopozidana območja mesta z načrtovano visoko izrabo prostora se opremlja s toplovodom skladno z energetsko zasnovo.

(4)Za pridobivanje dodatne električne energije pri individualnih gradnjah, pa tudi za oskrbo objektov družbene infrastrukture, športnorekreacijskih objektov in območij za kmetijsko proizvodnjo, se spodbuja zlasti izrabo sončne energije in biomase. Na območjih strnjene pozidave Trnovske in Banjške planote ter Vipavske doline se spodbuja uvedba sistema daljinskega ogrevanja na biomaso. Spodbuja se pridobivanje dodatne električne energije z uporabo bioplina na živinorejskih kmetijah in energije vetra na Banjški planoti. 19. člen (zasnova komunalne opreme in varstva okolja)

(1)Oskrbo s pitno vodo zagotavljata povezana glavna vodna vira Mrzlek in Hubelj z vodarnama. Za območje Nove Gorice predstavlja rezervni vodni vir Lijak. Zaradi oporečnosti pitne vode je potrebno sanirati več vodovodov in zagotoviti ustrezno pripravo pitne vode na vseh izvirih, predvsem na Trnovski in Banjški planoti. Dograjevati in rekonstruirati je potrebno primarni vodovod, zgraditi več novih in obnoviti obstoječe vodohrane ter graditi in obnavljati črpališča. Zamenjati je potrebno vse salonitne vodovodne cevi. Na območju mesta bo zgrajen vodovod med MIP in Ajševico, čistilna naprava tehnoloških vod za vodarno Mrzlek in del magistralnega voda v Kromberku. Na področju Vipavske doline bodo na javno omrežje priključene gruče hiš v naseljih Šmihel, Ozeljan, Šempas, Vitovlje, Gradišče in Spodnja Branica. Na Trnovski in Banjški planoti je treba zagotoviti vodooskrbo še v Grgarskih Ravnah in okoliških zaselkih, Fobci ob Grgarju, Dolnjem Čepovanu, Puštalah, Ravnici–pri Peči, Trpinovšču, Podgozdu, v Lokovcu, na Lazni ter zagotoviti povezavo Bate–Sveto in Humarji–Podlaka z okoliškimi zaselki. Zavarovati je treba vse vodne vire, ki se bodo na novo vključili v javno vodovodno omrežje. Raziskani bodo potencialni novi viri pitne vode in zaščitena bo njihova kakovost. Zagotavljati bo potrebno tudi zadostne količine manj kvalitetne vode za gospodarsko izrabo.

(2)Za zagotavljanje požarne varnosti bo potrebno zlasti skrbeti za rekonstruiranje in dograjevanje omrežij.

(3)V skladu z operativnim programom čiščenja in odvajanja odpadnih voda bodo zgrajeni kanalizacijski sistemi s čistilno napravo za vsa naselja, ki teh še nimajo. Naselja Nova Gorica, Solkan, Kromberk, Pristava in Rožna Dolina bodo navezana na centralno čistilno napravo, locirano na območju občin Šempeter - Vrtojba in Miren - Kostanjevica. Predvidena je izgradnja kanalizacijskega omrežja na območju Kromberka in Lok ter posamezne dopolnitve v Novi Gorici in Rožni Dolini. Naselja Dornberk, Potok, Zalošče, Tabor, Draga, Brdo, Budihni, Saksid in Gradišče se bodo navezovala na čistilno napravo v Prvačini, vendar je potrebno za njihovo priključevanje dograditi povezovalne vode. Naselja Ozeljan, Šempas, Osek in Vitovlje se bodo navezala na skupno čistilno napravo, ravno tako naselja Branik, Spodnja Branica in Preserje. Samostojna čistilna naprava je predvidena za naselje Čepovan. Odpadne vode Grgarja bodo speljane na centralno čistilno napravo. Za območja širitve mesta proti vzhodu bo zgrajena čistilna naprava pod Lokami. Zaradi načrtovanega turističnega razvoja bo zgrajena čistilna naprava na Lokvah.

(4)Za izboljšanje odvodnih razmer v Rožni Dolini je potrebno usposobiti suhi zadrževalnik Pikol. V mestu je potrebno zgraditi kanala ZBDVs in BCs za odvajanje meteornih voda z zahodnega roba in severnega dela mesta v Sočo ter zadrževalni bazen na Ščednah za zadrževanje dela zalednih voda s pobočja Katarine nad obvoznico. Dolgoročno je predvidena tudi izgradnja vzporednega razbremenilnika ob trasi pokritega dela vodotoka Koren, ki je vezan na enak poseg na italijanski strani vodotoka.

(5)V skladu s Strategijo ravnanja z odpadki Vlade RS bo potrebno nadgraditi mrežo zbirnih in prevzemnih mest za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov, še zlasti nevarnih frakcij komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Na območju regijskega Centra za ravnanje z odpadki (CERO) Nova Gorica bo vzpostavljena mehansko biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov. Do CERO bo potrebno zagotoviti nov prometni dostop iz smeri hitre ceste. Na območju mesta bo potrebno vzpostaviti dva zbirna centra za komunalne odpadke, enega v Solkanu in enega v Novi Gorici. Evidenco divjih odlagališč odpadkov je potrebno nadgrajevati in predvideti sanacijo. Najprej je potrebno sanirati divja odlagališča na vodovarstvenih območjih. 20. člen (zasnova telekomunikacijske infrastrukture) Na območju občine bodo z najsodobnejšo telekomunikacijsko infrastrukturo opremljena vsa območja strnjene pozidave. Območja razpršene poselitve bodo pokrita z brezžičnimi povezavami. Postopno se bo povečevala opremljenost z omrežji optičnih kablov ter pokritost z radijskim in digitalnim televizijskim signalom, signalom za mobilno telefonijo ter drugimi signali. 21. člen (splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Razvoj krajine v občini mora biti usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti, ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini naj bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč. Na območjih, ki so spoznana za vrednejša zaradi naravnih, kulturnih in drugih kvalitet, naj bo zagotovljeno skupno varovanje. Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj posameznih krajin razvijale tudi turistične in rekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin.

(2)Z ohranjanjem in vzpostavljanjem kulturne in simbolne prepoznavnosti krajine naj se zagotavlja večja privlačnost območij, specifične razvojne možnosti, kvalitetno bivalno okolje in možnosti za identifikacijo prebivalstva s teritorijem občine. Kulturno in simbolno prepoznavnost ter doživljajsko vrednost krajine oblikujejo pestra kulturna krajina, stavbna in naselbinska dediščina podeželja ter naravne kakovosti, ki so dejavniki prepoznavnosti krajine in jih je zato potrebno obravnavati kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost tudi za investitorje in obiskovalce. Spodbujati je potrebno razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami, kar bo prispevalo h gospodarskemu razvoju občine.

(3)Poseben odnos je potrebno imeti do območij regionalne prepoznavnosti Trnovske in Banjške planote ter območij lokalne prepoznavnosti pobočij nad Goriško ravnico, Vipavske doline in zelenega obroča hribov okoli Nove Gorice, Sabotina, Svete Gore, Škabrijela, Danijela in Panovca. 22. člen (splošne usmeritve za razvoj kmetijstva)

(1)Najboljša kmetijska zemljišča, ki naj bodo namenjena za intenzivno kmetijsko proizvodnjo in za katera bo zagotovljeno trajno varstvo, je treba določiti po predhodnem usklajevanju z drugimi interesi v prostoru, z upoštevanjem ranljivosti prostora.

(2)Opravljanje kmetijske dejavnosti naj se na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom spodbuja, če se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine ali biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot.

(3)Na območjih, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda, burje, zmrzali in suše, je treba kmetovanje prilagoditi neugodnim terenskim in klimatskim razmeram.

(4)Območja, kjer so agrarne operacije povzročile krajinsko in ekosistemsko osiromašenje, je potrebno sanirati s stopnjevanjem deleža vegetacijskih prvin in renaturacijo vodotokov.

(5)Pri umeščanju drugih dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaženje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim potencialom, je treba zagotoviti dovolj velik odmik od kmetijskih zemljišč ali zasaditi zaščitne vegetacijske pasove.

(6)Drevesna in grmovna zarast med kmetijskimi zemljišči in ob vodotokih naj se ohranja.

(7)Kmetijska zemljišča v neposredni bližini naselij in med obstoječo pozidavo se lahko namenijo za poselitev le, če se s tem ne spremenijo ekološki in gospodarski pogoji v taki meri, da bi kvarno vplivali na zdravje ljudi. 23. člen (usmeritve za razvoj intenzivne kmetijske proizvodnje)

(1)Kmetijsko dejavnost se prednostno usmerja v Vipavsko dolino, kjer je proizvodni potencial tal največji. Območje intenzivnega kmetijstva bo Šempasko polje, kjer naj prevladuje njivska pridelava. Na tem območju so dovoljeni ukrepi za posodabljanje kmetijske proizvodnje, vendar je treba upoštevati poplavna območja ter ohranjati naravo ob vodotokih, obstoječo krajinsko strukturo, mrežo poti, prostorske smeri, naravne koridorje in logiko krajinskega vzorca.

(2)Območja vrtnarske proizvodnje, namenjena vzgoji zelenjadnic in okrasnih rastlin, so Šempasko polje, pobočja pod robom Trnovske planote od Lok do Vitovelj, ravninska območja ob Vipavi ter kmetijska območja pri Rožni Dolini. Objekti za vrtnarsko pridelavo smejo biti na teh območjih postavljeni le, če so v zadostnem odmiku od poselitve, da niso zanjo motilni.

(3)Na pobočjih južnega dela Vipavske doline naj se ohranja struktura večjih sklenjenih površin kmetijskih zemljišč med gozdom. Spodbuja naj se intenzivno vinogradništvo in sadjarstvo, pri čemer se novi trajni nasadi ne smejo umeščati na erozijska in plazovita območja.

(4)Na območju Trnovske in Banjške planote naj se spodbujata pašna živinoreja in ekološko kmetijstvo. Spodbuja naj se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem predelavo kmetijskih pridelkov, mesnih in mlečnih izdelkov ter lesa, zlasti pa še kmetijskega turizma. Preprečevati je treba zaraščanje kmetijskih zemljišč, zlasti na območju Banjške planote. Kmetijska dejavnost na Trnovski in Banjški planoti mora upoštevati vse potrebne omejitve zaradi varstva vodnih virov. Kmetijska dejavnost naj se na območju planote izvaja tako, da se ohranjajo naravne značilnosti in kakovosti območja ter prepoznavne značilnosti območja.

(5)Na pobočjih pod Trnovsko planoto in v dolini Branice, kjer se razvijata predvsem sadjarstvo in vinogradništvo, naj se kmetijska dejavnost izvaja tako, da se ohranja preplet kmetijskih zemljišč in poselitve. Upoštevati mora omejitve nestabilnega terena in zahteve ohranjanja narave.

(6)Pri prenovah obstoječih trajnih nasadov in vzpostavljanju novih naj se izbira tako obliko nasada, da bo nevarnost proženja erozije minimalna. 24. člen (usmeritve za razvoj gozdarstva)

(1)Posegi in obnovitvena, vzdrževalna ter varstvena dela v varovalnih gozdovih na skrajnem južnem delu Trnovske planote, ki večinoma sovpadajo tudi s krajinskim parkom Južni obronki Trnovskega gozda, in v najbolj strmih pobočjih severnih obronkov kraške planote nad Branico morajo biti skladni s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti in drugimi pravnimi akti. Gospodarjenje v teh gozdovih je omejeno na krepitev varovalne funkcije gozdov.

(2)V gozdnih rezervatih Kromberški hrasti, Lijak, Smrečje, Paradana, Govci, Golaki in nekaj manjših v Trnovskem gozdu ter delno v mestnem gozdu Panovec so prepovedane vse dejavnosti razen opravljanja nalog javnih služb s področja gozdarstva, ohranjanja narave in nadzora lova. Zaradi poučnih in turističnih funkcij rezervatov z blažjimi režimi je, v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, dovoljeno postavljanje informacijskih tabel.

(3)V gozdovih s posebnim namenom so posegi dovoljeni. Gospodarjenje z njimi mora biti prilagojeno vrsti in stopnji poudarjenosti posamezne funkcije gozda (ekološka, socialna, hidrološka, lesno proizvodna, biotopska …). Urejajo se na podlagi gozdnogospodarskih načrtov in drugih pravnih aktov. Med gozdove z izjemno poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami, zlasti rekreacijskimi, spadajo območje Trnovskega gozda, delno mestni gozd Panovec, Škabrijel, Sveta Gora, Sabotin, Sveta Katarina, območje Železnih vrat nad Dornberkom ter drugi. Trnovski gozd in Banjška planota imata pomembne hidrološke funkcije, gozdni kompleksi Stare Gore, Mandrije in Panovca pa biotopske funkcije.

(4)Na območjih sklenjenih in ohranjenih gozdnih kompleksov s poudarjenimi funkcijami gozdov, ki so ovrednotene v gozdnogospodarskih načrtih, mora biti gospodarjenje sonaravno in trajnostno ter mora upoštevati večnamensko vlogo gozdov.

(5)Lesno proizvodna funkcija gozda se spodbuja na območjih, kjer so ustrezne naravne danosti in ni konfliktov z varstvom drugih naravnih virov. Lesno proizvodna funkcija gozda je izjemno poudarjena na območju Trnovskega gozda in dolinskega dela v južnem delu Vipavske doline. Lesna proizvodnja ni dovoljena v varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih. V gozdovih s posebnim namenom se lesna proizvodnja sme izvajati le v skladu z njihovim posebnim namenom.

(6)Posege v gozdni prostor je potrebno usmerjati na robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo, oziroma na območja zaraščajočih se površin kot povratne rabe kmetijskih površin. Primernost posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, krčitve gozdov in izkoriščanja za potrebe paše je potrebno oceniti glede na ovrednotenje funkcije gozdov. V večje sklenjene gozdne komplekse, še posebej kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v gozd in gozdni prostor za namene razpršene poselitve niso dopustni. Izjema so manjši objekti za potrebe gozdarstva in lova. V gozdnem prostoru se smejo urejati kolesarske in pešpoti, namenjene rekreaciji prebivalstva.

(7)Ravninskih gozdov, skupin dreves in posameznih dreves v kmetijski krajini naj se ne krči. Gozdove v naseljih naj se ohranja in vključuje v zelene sisteme naselij. Gozdove v bližini naselij se sme nameniti poselitvi le, če to bistveno ne spreminja ekološkega ravnovesja. 25. člen (usmeritve za gospodarjenje z vodami)

(1)Vode v občini se smejo izkoriščati za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene le ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena. Pri načrtovanju rabe prostora je kot omejitev potrebno upoštevati poplavnost, erozijo in plazovitost. Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da upoštevajo morfološke značilnosti voda in drugih krajinskih kvalitet. Območja vodnih in priobalnih zemljišč, ki niso namenjena bivanju ali opravljanju dejavnosti, bodo prepuščena naravni dinamiki prostora. Rabo prostora, ki lahko vpliva na spremembe odtočnega režima, bomo usmerjali izven teh območij. Nadaljnje regulacije vodotokov niso dopustne. Zaradi kmetijstva regulirane vodotoke Vipavo in Lijak bomo renaturirali.

(2)Največji potencial vodnega vira je bazen pod Trnovsko in Banjško planoto na razpoklinskih in kraških vodonosnikih z veliko izdatnostjo. Potencialni vodni viri v prodih in peskih se nahajajo tudi na ravninskem delu občine na območjih Vipave, Branice in Lijaka, večje zaloge vode so tudi na območju med Dornberkom in Prvačino. Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem, zato bo potrebno sprejeti še zaščito vodnih virov Trnovske in Banjške planote. Dejavnosti je treba v skladu s sprejetimi načrti v največji možni meri usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode, oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za onesnaževanje voda. Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati pogoje in omejitve iz državnih in občinskih predpisov, ki se nanašajo na ta območja, ter področno zakonodajo.

(3)Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima tako, da se ohranjajo naravne retenzijske sposobnosti prostora oziroma zagotavlja njegovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Ob izkazanem javnem interesu se retenzijske površine ali obseg vodnega režima lahko zmanjšuje, vendar le ob ustrezni nadomestitvi teh površin oziroma izvedbi drugih izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšajo poplavna varnost, vodni režim in stanje voda.

(4)Obstoječo poplavno ogroženost bomo zmanjševali v skladu s podrobnejšim načrtom zmanjševanja ogroženosti pred poplavami. Posebej je to pomembno na poplavnem območju, ki sega na območje Gorice v Italiji. Na podlagi hidrološko hidravlične študije bo zgrajen vzporedni razbremenilnik ob trasi pokritega dela vodotoka Koren. Razbremenilnik dimenzije manj kot tri metre premera bo izveden s tehniko usmerjenega vrtanja v veliki globini (več kot deset metrov). Na vhodnem delu bo izveden s prelivnim objektom iz vodotoka Koren in uvajalnim jaškom. Enak poseg bo razbremenilnik dopolnjeval na italijanski strani vodotoka. Poseg je v pristojnosti države in se načrtuje dolgoročno.

(5)Za potrebe nižanja visokovodnih pretokov reke Vipave bo na območju Stesk (na območjih k.o. Dornberk in Branica), za lociranje suhega zadrževalnika visokih voda, na območju od lokacije Mlina vzdolž vodotoka Vipava do meje z občino Ajdovščina, zagotovljena dolgoročna strateška rezervacija prostora za potrebe zadrževanja visokovodnih pretokov.

(6)Na območjih naselij mora biti zagotovljeno okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba načrtovati tako, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, torej jih je potrebno pred iztokom v površinske odvodnike zadrževati.

(7)Vodna infrastruktura se lahko uporablja tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja osnovnega namena. Dejavnosti, ki so na območjih zadrževalnikov Pikolud in Pikol dopustne za čas do celostne rešitve odvodnje Nove Gorice, so dopustne le, če ne zmanjšujejo kapacitete tehničnih objektov in njune funkcionalnosti.

(8)Območja rekreacije na vodi na Soči in Vogrščku je treba urejati tako, da upoštevajo morfološke značilnosti voda in da rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.

(9)Spodbujali bomo varčno in smotrno rabo pitne vode. Z dograditvijo kanalizacijskega sistema, s pravilnim in nadzorovanim odstranjevanjem odpadkov ter nadzorovano uporabo nevarnih snovi bomo odpravili oziroma maksimalno zmanjšali možnost ogrožanja vodnih virov. Odvajanje odpadnih voda neposredno v podzemne vode je prepovedano. 26. člen (usmeritve za pridobivanje mineralnih surovin)

(1)Na območju občine je treba varovati in nadzorovati smotrno gospodarjenje z apnencem, dolomitom, glino, laporjem in flišem ter preprečevati možna razvrednotenja območij mineralnih surovin. Izkoriščanje mineralnih surovin se dovoljuje v obstoječih in razširjenih kopih v Solkanu, na Okroglici, v Malin Dolu pri Lokovcu in na Lazni.

(2)Pridobivanje gline, laporja in fliša naj se omeji le na nahajališče Turjak na Okroglici, ki je nadzemni pridobivalni prostor. Ker je območje kopa v večjem delu zunaj občine, območje nahajališč rude pa sega tudi na območje občine, bo potrebno z regionalnim prostorskim načrtom urediti vzporedno koriščenje rude in sanacijo pridobivalnih površin.

(3)Pridobivanje apnenca in dolomita bo dovoljeno na več območjih: – V kamnolomu Solkan, ki je nadzemni pridobivalni prostor karbonatne surovine, apnenca. Območju kamnoloma je potrebno določiti končno namensko rabo prostora. Za ta namen je potrebno pridobiti temeljne podatke o prostoru (nosilnost tal, prevetrenost ...) ter analizirati razvojne potrebe občine oziroma regije. Potrebno je načrtovati okoljsko in krajinsko sanacijo območja, ki mora posebno pozornost nameniti bližnjemu historičnemu jedru Solkana in krajinski sliki naravnih vrat v Soško dolino. – V kamnolomih Lokovec in Lazna, ki sta nadzemna pridobivalna prostora tehničnega kamna, namenjenega za lokalno oskrbo. Tam povečevanje proizvodnje ni dovoljeno, po končanem izkoriščanju pa je kope potrebno sanirati. – V nahajališčih Sedovec pri Ravnici in Jelenk nad Anhovim, ki sta potencialna prostora pridobivanja tehničnega kamna, apnenca in sta že geološko raziskana.

(4)Na območju občine je še več manjših opuščenih ali manjših občasno aktivnih nelegalnih kopov. Nelegalne kope, tudi opuščene, bomo evidentirali in sanirali z ustrezno nadomestno rabo prostora ali pa jih prepustili naravni sukcesiji. 27. člen (usmeritve za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju)

(1)Razvoj turističnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem s poselitvijo in kmetijstvom. Razvoj turizma naj temelji na naravnih in kulturnih kvalitetah občine. Turistična, športna in rekreacijska območja je treba infrastrukturno opremiti in jim zagotoviti razvojnim potrebam ustrezno velike servisne površine. Zaradi ohranjanja naravnih kakovosti naj se izvajanje posameznih športnih in rekreacijskih dejavnosti ustrezno omeji. Območja kopalnih voda smejo biti vzpostavljena le tam, kjer izpolnjujejo z zakonom predpisane kriterije.

(2)Turistična infrastruktura naj se koncentrira v turističnih centrih v Novi Gorici, Solkanu, na Ajševici in Lokvah. V pomembnejša rekreacijska izhodišča z osnovno infrastrukturo, gostiščem, informacijsko točko in parkiriščem, naj se razvijejo Banjšice, Lokovec, Čepovan, Trnovo, Šempas, Dornberk in Branik.

(3)Vinogradniška in kulinarična ponudba naj se razvija v naseljih južnega dela Vipavske doline, Braniku, Preserjah, Saksidu, Steskah, Budihnih, Zaloščah, Taboru, Potoku pri Dornberku, Dornberku, Dragi, Brdu, Prvačini in Gradišču nad Prvačino ter v naseljih severnega dela Vipavske doline, Oseku, Vitovljah, Šempasu, Ozeljanu, Šmihelu, Lokah in Kromberku, ki so povezana z vinskimi cestami. Naselja naj se razvijajo ob ohranjanju naselbinskih in drugih kulturnih kakovostih ter ob zagotavljanju prostorskih možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, povezanih s turizmom.

(4)Športne in rekreacijske dejavnosti naj se razvijajo zlasti na Lijaškem polju s Panovcem, na Soči, Vogrščku, na Trnovski in Banjški planoti ter v dolini Branice s Krasom. Območja nižinskega dela občine naj bodo povezana s kolesarskimi potmi.

(5)Območje Panovca z Lijaškim poljem naj se v povezavi z območjem ob Soči in Vogrščku razvije v glavno rekreacijsko cono širšega mestnega območja kot dodatna ponudba zabaviščnemu turizmu Nove Gorice. Na območju Panovca je potrebno urediti ustrezno rekreacijsko infrastrukturo in servisne dejavnosti, zlasti na vstopnih točkah, peš poti, otroška igrišča, parkirišče, gostinski objekt. Na območju Lijaškega polja naj se razvijajo alternativni športi kot so jadralno padalstvo, zmajarstvo, prosto plezanje, letenje z lahkimi in ultra lahkimi letali ter modelarstvo, konjeništvo, opazovanje ptic, s potrebnimi servisnimi objekti in površinami. Na površinah pod Ozeljanom naj se uredi igrišče za golf. Za obiskovalce je potrebno urediti območje izvira Lijaka, ki naj bo dostopno s peš in kolesarskimi potmi.

(6)Ob Soči naj se razvijajo vodne in obvodne športno rekreacijske dejavnosti, predvsem kajakaštvo, in kopanje. Tudi območje ob Vogrščku naj se uredi za sprehode in rekreacijo ter se s peš in kolesarskimi potmi poveže z bližnjimi rekreacijskimi območji. Vodno akumulacijo severno od avtoceste, kjer vodna gladina ne niha, naj se uredi za kopanje in vodne športe, južno od avtoceste pa naj se ureditve za takšno dejavnost priredijo osnovnemu namenu vodnega zadrževalnika. Dejavnosti na in ob Vogrščku se smejo izvajati le tako, da ne škodijo kvaliteti vode v akumulaciji.

(7)Na Trnovski in Banjški planoti naj se dopušča in spodbuja razvoj športno rekreacijske in turistične dejavnosti v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja, ob skrbi za njihovo ohranjanje in s čim manjšimi posegi v prostor. Gradnja potrebne infrastrukture naj se usmerja na neizpostavljena območja, upoštevaje okoljske in naravovarstvene kriterije ter zahteve varstva kulturne dediščine. Posodablja naj se obstoječa turistična infrastruktura, zlasti smučišča. Uredijo in sanirajo naj se točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo, parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti in tekaške proge. Ureditve morajo biti take, da ne ogrožajo virov pitne vode ter upoštevajo omejitve varstva narave. Upošteva naj se območje medveda. Pri zasneževanju smučišč se ne sme uporabljati sredstev za utrjevanje snega. Upoštevati je treba veliko požarno ogroženost območja zaradi pomanjkanja površinskih voda. Turističnih točk, ki omogočajo daljše zadrževanje večjih skupin ljudi, se ne sme urejati v neposredni bližini naravnih vrednot. Športna in rekreacijska ponudba Trnovske in Banjške planote naj bo dopolnjevana s ponudbo ekoloških in turističnih kmetij ter z etnološko dediščino območja. Zaradi lažjega varstva območja, upravljanja območja ter pridobivanja sredstev za razvoj območja, je potrebno ustanoviti regijski park Trnovski gozd.

(8)Sakralni turizem naj se razvija v območju sakralnih centrov Sveta Gora in Kostanjevica, ki sta tudi pomembni dominanti nad mestnim prostorom. Za turistično dejavnost je potrebno bolje izrabiti tudi kulturne spomenike, kot sta gradova Rihemberg in Kromberk, Solkanski kamniti most in Laščakova vila v Rafutskem parku ter zanimiva lokalna posebnost, novi skupni trg obeh Goric pred železniško postajo.

(9)Posebna oblika kulturno zgodovinske turistične dejavnosti naj se razvija na območjih Parka miru in Poti miru, po katerih je potekala Soška fronta v prvi svetovni vojni, na Sabotinu, Sveti Gori, Sveti Katarini, Škabrijelu in Danijelu. Ta območja se z območji parkov v zgornji Soški dolini in na Krasu lahko povezujejo v vsegoriški in čezmejni kulturno zgodovinski turistični kompleks.

(10)Občina naj za razvoj turizma bolje izkoristi prednosti geografske lege, ki jih ponuja bližina velikih Italijanskih mest, predvsem Benetk, z mrežo letališč, Ronke, Benetke, Treviso. 28. člen (usmeritve za varstvo naravnih in kulturnih kakovosti)

(1)Z ohranjanjem naravnih procesov je z ustreznimi rabami treba zagotoviti ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov na območjih in objektih varstva naravnih kakovosti, kot so zavarovana območja, območja predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi in posebna varstvena območja Natura 2000. Za zagotavljanje sprejemljivosti načrtovanega prostorskega razvoja občine je na območjih Nature in zavarovanih območjih potrebno upoštevati predpisane omilitvene ukrepe.

(2)Preprečevati je potrebno posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednost objektov kulturne dediščine, omogočanje dostopa do dediščine, predstavljanje dediščine javnosti ter celostno ohranjanje dediščine.

(3)Na območju SCI SI3000255 Trnovski gozd–Nanos naj se obiskovalci usmerjajo na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in primerno oddaljena od njegovega življenjskega prostora (brlogi, mrhovišča). Zagotovljen mora biti reden odvoz smeti. Na gnojišča naj se ne odlaga ostankov hrane. Za vsa območja površin za oddih, rekreacijo in šport je treba določiti upravljavca, ki bo odgovoren za redno in ustrezno vzdrževanje. Postaviti je treba informacijske table, ki bodo obiskovalce obveščale, da se nahajajo na območju medveda in jih seznanjale s pravili ravnanja na območju. Zaradi navzočnosti medveda naj se paša drobnice omeji.

(4)Na območju SPA SI5000025 Trnovski gozd naj se na celotnem območju poseki, izvedeni zaradi prostorskih ureditev, opravljajo le med prvim septembrom in prvim marcem. Za vsa območja površin za oddih, rekreacijo in šport je treba določiti upravljavca, ki bo odgovoren za redno in ustrezno vzdrževanje. Postaviti je treba opozorilne table za omejitev gibanja. Obiskovalce je potrebno zadržati na informacijskih rekreacijskih točkah, ki naj ne služijo kot izhodišče za prosto gibanje v gozdu. Vsebino tabel je potrebno uskladiti z ZRSVN.

(5)Na območju SPA-IBA SI 5000021 Trnovski gozd južni rob in Nanos se je potrebno izogibati poseganju v ekstenzivne sadovnjake, travnike in mejice. Delež pozidanih travnikov in sadovnjakov ne sme preseči 3 % površine vseh na celotnem območju IBA-SPA v MONG. Pozida oziroma uniči se lahko največ 1,3 ha ekstenzivnih sadovnjakov ter 9,6 ha travnikov.

(6)Na območju SPA-IBA SI 5000021 Trnovski gozd južni rob in Nanos na kmetijskih površinah ni dovoljeno intenzivno kmetijstvo. Večjim organiziranim množičnim prireditvam se je, zaradi zaščite tam gnezdečih ogroženih vrst ptic, potrebno izogibati. Za območje je potrebno zagotoviti redno upravljanje z natančno določenim režimom rabe in nadzorom območja. Načrt upravljanja mora vsebovati ukrepe: – uvedbo rednega nadzora s pomočjo naravovarstvenih nadzornikov; – omejitev vseh del na čas med prvim septembrom in prvim marcem; – postavitev opozorilnih označevalnih tabel z opozorili planincem in pohodnikom, naj se držijo označenih planinskih poti; – na južnih pobočjih sanacijo (vzpostavitev naravnega stanja) vseh nelegalnih pešpoti na Sabotin in usmerjanje pohodnikov na legalne poti z opozorilnimi tablami ter – prepoved ekstremnih športov, kot so prosto plezanje, jadralno padalstvo in zmajarstvo. Za območje vzletišča jadralnih padalcev in zmajarjev nad Lijakom naj se pri letenju upošteva režim: – prepoved vseh poletov med 1. februarjem in 30. junijem; – omejitev letov na čas med 30. septembrom in 1. januarjem ter – omejitev jadranja v območju Ozeljan, Trnovo, Ravnica in Kromberk na čas med 30. junijem in 1. februarjem.

(7)Izdelati je potrebno podroben načrt razvoja jadralnega padalstva in letenja na območju celotne Vipavske doline, ki naj predvidi in natančno določi obseg množičnih prireditev, čas letenja in odmik letenja od sten. Za načrt mora biti opravljena presoja vplivov na kvalifikacijske vrste ptic. Na celotnem IBA-SPA ni dovoljeno vzpostavljanje novih vzletnih mest.

(8)Na območju NS Panovec je pred izdajo uporabnega dovoljenja potrebno natančno določiti režim upravljanja in vzdrževanja vodnega zadrževalnika in še predvsem sečnje. 29. člen (usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)Pri gradnji je potrebno upoštevati zakonska določila o protipotresni gradnji. Izdelati je potrebno študijo o inventarju potresno ogroženih stavb ter o vplivu potresnega sunka nanje.

(2)Na območjih nestabilnega terena s srednjim in velikim tveganjem plazenja tal, zlasti na pobočjih pod celotnim robom Trnovske planote, pod Škabrijelom ter v Gradišču nad Prvačino, so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo zemeljskih del morajo investitorji pridobiti geološko mnenje in predloge za ustrezno delo. V poplavnih, erozijskih, hudourniških in plazovitih območjih naj se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti in prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.

(3)Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno, v kolikor imajo posegi ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Ko se taki posegi le načrtujejo, je potrebno izvesti protipoplavne ukrepe.

(4)Pri umeščanju dejavnosti na območju Ajševice se retenzijske površine Lijaka ne smejo zmanjševati. V primeru izvzema delov poplavnih površin je potrebno predvideti ukrepe za odpravo negativnih vplivov.

(5)Jez male HE Gradišče na Vipavi je potrebno sanirati in funkcionalno prilagoditi. Nasipe na desnem bregu reke Vipave gorvodno od jezu Gradišče je potrebno sanirati.

(6)Potrebno je sanirati vodotok Branica na odsekih naselja Cvetrož v Podčuku ter Vas v Braniku. Zgraditi je potrebno obrambni nasip ali zid ob ogroženih objektih.

(7)Vsi posegi na območju potoka Slatna, požiralnikov Kloštre in Pavlinov bezen, s katerimi bi se povečala poplavna varnost območja Grgarske kotline, morajo biti izvedeni v skladu z varstvenim režimom zavarovanega območja ter ob sodelovanju strokovne krasoslovne inštitucije. Zemeljska dela v ožjem območju jam oziroma brezen so prepovedana.

(8)Za izboljšanje stanja oziroma za povečanje varnosti zaradi poplav je potrebno urediti sistem alarmiranja na namakalnem sistemu Vogršček.

(9)Za zagotavljanje varnosti pred požari so, predvsem na območju gozdov Trnovske in Banjške planote ter Krasa nad Branikom in na območjih ob železniški progi Jesenice–Nova Gorica–Sežana, potrebni dobra organizacija, preventiva, nadzor in osveščanje.

(10)Zaradi občasnega pojavljanja močnih vetrov, ki dosegajo hitrosti do 200 km/h, je potrebno pri gradnjah vse dele konstrukcij in vse pritrditve dimenzionirati tako, da jih sunki vetra ne morejo odtrgati.

(11)Na območju občine je potrebno urediti območje za varno shranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, zlasti ostankov iz prve svetovne vojne. 30. člen (zaščita in reševanje)

(1)Za potrebe zaščite in reševanja je potrebno urediti območja: – za pokop ljudi na obstoječih pokopališčih z bližnjo okolico; – za pokop živali v okolici objektov Veterinarskega zavoda in bivšega MIPa; – za deponijo ruševin na CERO Nova Gorica in v zapuščenem kamnolomu na Skalniški cesti; – za skladiščenje neeksplodiranih ubojnih sredstev v bližini naselja Grgar; – vzletišča za športna letala in helikopterje na Ajševici; – za evakuacijo na območjih varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in parkirišča.

(2)Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje, je treba urejati v skladu z načrtom civilne zaščite.

(3)Na ureditvenem območju mesta je obvezna gradnja zaklonišč osnovne zaščite v določenih objektih namenjenih za izobraževanje, zdravstvo, vzgojo in varstvo, telekomunikacije, objektih javnega potniškega prometa, pomembnejših energetskih in industrijskih objektih ter objektih za delo državnih organov. V muzejih, galerijah, arhivih in knjižnicah nacionalnega pomena se zaklonišča gradijo kot depoji. V vseh novih objektih na območju je potrebna ojačitev prve plošče.

1. člen (območja za potrebe obrambe) Območji izključne rabe za potrebe obrambe sta območje Plato 7 pri Rijavcih in območje vojašnice Ajševica. Poleg območja vojašnice Ajševica se nahaja tudi območje možne izključne rabe za potrebe obrambe. Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Območja možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, vendar se jih lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje, uporabi za obrambne potrebe oziroma so za potrebe obrambe v souporabi.
2. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)V strateškem delu OPN so na podlagi usmeritev glede razvoja poselitve, razvoja v krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture prikazane usmeritve za opredelitev namenske rabe stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč. Območja stavbnih zemljišč so na podlagi urbanističnih načrtov določena pretežno znotraj območij naselij. Določena so zemljišča, ki na podlagi demografskih in gospodarskih analiz ter smernic za razvoj družbenih dejavnosti zadoščajo za nadaljnji dvajsetletni razvoj.

(2)V izvedbenem delu OPN so določena območja zemljišč osnovne namenske rabe, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča, ter stavbna zemljišča podrobnejše namenske rabe: – Stavbna zemljišča podrobnejše namenske rabe za urbano območje Nove Gorice ter drugih naselij, ki načrtujejo intenzivnejši razvoj, so določena na podlagi usmeritev iz strateškega dela in urbanističnih načrtov, upoštevaje aktualne razvojne potrebe. Stavbna zemljišča za ostala naselja so določena na podlagi potreb naselij v skladu z njihovo funkcijo v omrežju naselij, dejanskim stanjem namenske rabe ter potrebnimi manjšimi širitvami. Razpršena poselitev v občini je določena na podlagi stanja prostora oziroma prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu občine in njenih širitev. – Kmetijska zemljišča so prikazana ločeno glede na varstvo in sicer kot najboljša in druga kmetijska zemljišča. Določena so na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč, kategorizacije kmetijskih zemljišč in drugih uradnih kmetijskih prostorskih evidenc ter na podlagi potreb po zmanjševanju zaradi razvojnih potreb občine. – Gozdna zemljišča so določena na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč, kategorije gozdov in na podlagi zmanjševanja ali širitve stavbnih zemljišč naselij in razpršene poselitve. – Vodna zemljišča so določena kot vodna telesa površinskih voda na podlagi prikaza stanja prostora. – Druga zemljišča, predvsem za infrastrukturo, so določena na podlagi prikaza stanja prostora, ob upoštevanju dejanskega stanja in projektnih preveritev. II / 2 IZVEDBENI DEL 33. člen (vsebina izvedbenega dela)

(1)Izvedbeni del določa: – namensko rabo prostora (NRP), – gospodarsko javno infrastrukturo (GJI), – enote urejanja prostora (EUP), – prostorske izvedbene pogoje (PIP) ter – območja, za katera se pripravi OPPN, in usmeritve za izdelavo OPPN.

(2)Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov in rabe prostora ter pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3)Poleg določb izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov in rabe prostora ter pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. 34. člen (stopnja natančnosti mej)

(1)Meje EUP in NRP so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2)Položajna natančnost mej EUP in NRP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja sovpada s parceln omejo. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo opografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3)V primerih, ko je za določitev meje med območji NRP ali meje med EUP uporabljen topografski podatek in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacijo poda občinska služba, pristojna za urejanje prostora.

(4)Drugi grafični prikazi iz predhodnega člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(5)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajood dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

1. člen (členitev prostora) Za potrebe določitve PIP je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na EUP, ki se združujejo v prostorske enote po naseljih. EUP se podrobneje delijo na podenote po vrstah namenskih rab. Členitev prostora je prikazana na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
2. člen (enote urejanja prostora)

(1)Celotno območje občine je razdeljeno na EUP.

(2)Enote urejanja prostora v naseljih so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: – oznake naselja, – zaporedne številke prostorske enote znotraj naselja, – zaporedne številke podenote urejanja prostora. Primer: NG–20/01 37. člen (prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)

(1)Za vsako enoto urejanja prostora so določeni PIP.

(2)PIP se delijo na splošne PIP in podrobne PIP.

(3)Splošni PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi PIP določeno drugače.

(4)Podrobni PIP dopolnjujejo ali spreminjajo splošne PIP po posameznih EUP. V primeru, ko so podrobni PIP drugačni od splošnih PIP, veljajo podrobni PIP.

(5)Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v 106. členu tega odloka.

(6)EUP, na katerih veljajo izvedbeni prostorski načrti, se urejajo na podlagi le-teh. 38. člen (vrste namenske rabe prostora)

(1)Vsaka EUP ima predpisano vrsto namenske rabe.

(2)Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč. Izven stavbnih zemljišč so dovoljene le gradnje, ki jih dopuščata zakon in ta odlok.

(3)Namenska raba prostora je prikazana na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(4)Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica: OSNOVNA NAMENSKA RABA PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S – OBMOČJA STANOVANJ SS – stanovanjske površine SSe – območja stanovanjske prostostoječe individualne gradnje SSs – območja stanovanjske strnjene individualne gradnje SSv – območja kolektivne gradnje SB – stanovanjske površine za posebne namene SK – površine podeželskega naselja SP – površine počitniških hiš C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI CU – osrednja območja centralnih dejavnosti CD – druga območja centralnih dejavnosti CDi – območja namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa CDz – območja namenjena dejavnostim zdravstva in socialnega varstva CDk – območja namenjena dejavnostim kulture in verskim objektom s pripadajočimi ureditvami CDo – območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, gostinskim dejavnostim in manjši obrti CDv – območja namenjena verskim objektom s pripadajočimi ureditvami I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI IP – površine za industrijo IG – gospodarske cone IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo B – POSEBNA OBMOČJA BT – površine za turizem BD – površine drugih območij BC – športni centri Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport ZP – parki ZD – druge urejene zelene površine ZK – pokopališča P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE PC – površine cest PŽ – površine železnic PO – ostale prometne površine T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G – GOZDNA ZEMLJIŠČA IV. OBMOČJA VODA VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE VI – VODNA INFRASTRUKTURA V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora, N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ 39. člen (vrste dopustnih gradenj)

(1)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj: – gradnja objekta, – dozidava in nadzidava objekta, – rekonstrukcija objekta, – odstranitev objekta.

(2)Rekonstrukcija objektov je mogoča na vseh vrstah namenskih rab. 40. člen (spremembe namembnosti objektov)

(1)Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora.

(2)Na objektih in njihovih parcelah objektov, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo prostora in je zato sprememba njihove namembnosti nujna, so do takrat dopustna samo vzdrževalna dela, rekonstrukcija in odstranitev objekta. Šteje se, da je namembnost nezdružljiva z namensko rabo prostora, ko gre za med seboj izključujoče se dejavnosti po tem odloku. 41. člen (dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah)

(1)Za vsako namensko rabo prostora so določene osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.

(2)Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta, vendar ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin podeželskega naselja – SK in območja razpršene poselitve – A, lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 %.

(3)Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.

(4)Spremljajoče in izključujoče dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti. Za potrebe tega odloka so poimenovanja dejavnosti poenostavljena ali združena iz več kategorij iz predpisa: Izraz, uporabljen v tem odloku Standardna klasifikacija dejavnosti kmetijstvo in gozdarstvo A – kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo rudarstvo B – rudarstvo proizvodne dejavnosti C – predelovalne dejavnosti D – oskrba z električno energijo, plinom, paro E – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja F – gradbeništvo obrtne dejavnosti C – predelovalne dejavnosti (v obsegu skladnem z zakonodajo s področja obrti) F – gradbeništvo (v obsegu skladnem z zakonodajo s področja obrti) trgovske in storitvene dejavnosti G – trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil promet in skladiščenje H – promet in skladiščenje gostinstvo in turizem I – gostinstvo poslovne dejavnosti J – informacijske in komunikacijske dejavnosti K – finančne in zavarovalniške dejavnosti L – poslovanje z nepremičninami M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti dejavnosti javne uprave O – dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstva izobraževanje P – izobraževanje zdravstvo in socialno varstvo Q – zdravstvo in socialno varstvo kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti R – kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti druge dejavnosti S – druge dejavnosti T – dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo U – dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles družbene dejavnosti P – izobraževanje Q – zdravstvo in socialno varstvo R – kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti O – dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstva

(5)Vrste osnovnih, spremljajočih in izključujočih dejavnosti so določene v določbah o splošnih PIP po posameznih namenskih rabah. 42. člen (dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora)

(1)Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI), pri čemer: – so vrste objektov označene s šifro iz predpisa, – se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov, podrazred, brez navedbe višjih ravni.

(2)Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o splošnih PIP po posameznih namenskih rabah.

(3)Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi

2. člen (regulacijske črte) Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati regulacijske črte, grafično prikazane v Prilogi
4. člen (odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1)Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno tehnični, požarno varnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da sta možna vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.

(2)Najbolj izpostavljen del novega objekta (nad in pod terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen: – pri zahtevnih in manj zahtevnih objektih najmanj 4 m. Gradbeno inženirski objekti, ki niso stavbe in so del omrežij gospodarske javne infrastrukture, se lahko gradijo do parcelne meje. – pri nezahtevnih in enostavnih objektih najmanj 1,5 m, če gre za stavbe, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 m. Gradbeno inženirski objekti, ki niso stavbe in so del omrežij gospodarske javne infrastrukture, se lahko gradijo do parcelne meje. – pri rekonstrukciji objekta, ki ohranja enake gabarite, ni potrebno pridobiti soglasja sosedov, čeprav je njegov odmik od parcelne meje manjši od 4 m.

(3)Če so odmiki objektov od meja sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi do parcelne meje sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.

(4)Na parcelni meji je mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih podeželskih naselij, ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist.

(5)Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega jedra, obstoječih uličnih nizov in pri atrijskih hišah. Na območjih strnjene gradnje je dovoljena gradnja novega objekta na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta (nadomestna gradnja). V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o gradnji na parcelni meji ne soglašata, je lahko objekt postavljen največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.

(6)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov razdalja med licema dveh stanovanjskih stavb ne sme biti manjša od višine kapi višje stavbe. Kadar se nova stanovanjska stavba gradi južno od obstoječe stanovanjske stavbe, mora razdalja med njunima licema znašati 1,5 višine kapi nove stavbe, če pa tako izračunana razdalja ne preseže višine kapi obstoječe stavbe, mora biti razdalja med njunima licema vsaj enaka višini kapi obstoječe stanovanjske stavbe. V kolikor so spodnje etaže stanovanjskih stavb v celoti namenjene drugi dejavnosti, se določbe o razdaljah med lici stanovanjskih stavb smiselno upoštevajo le za stanovanjske etaže stavb.

(7)Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se medposestne ograje praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.

(8)Oporni zid lahko sega do parcelne meje. Objekti na zemljišču z opornim zidom ne potrebujejo odmika od opornega zidu, če njegove višine ne presegajo.

(9)Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od ceste 1,0 m, razen, če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.

(10)Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih in garažnih mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje, če tako zahteva upravljavec ceste.

(11)Navedeni odmiki veljajo, če ni z regulacijskimi črtami določeno drugače. 45. člen (določanje velikosti objektov)

(1)Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z: – največjim dovoljenim faktorjem izrabe parcele (FI), – največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti parcele (FZ), – največjim dovoljenim faktorjem gradbene prostornine na parceli (FP), – najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin na parceli (Z), – najmanjšim dovoljenim faktorjem odprtih javnih površin (FJP) in z – najvišjo dovoljeno višino objektov (V).

(2)Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja parkirnih mest pod nivojem terena.

(3)Ko je faktor zelenih površin na parceli (Z) manjši od predpisanega, ga ni dovoljeno dodatno zmanjševati.

(4)V primeru, ko je stavba umeščena na naravno raščen teren v naklonu tako, da višinska razlika med dvema vzporednima fasadama premošča eno etažo, je dovoljena vzpostavitev ene dodatne etaže.

(5)V primeru, ko so v nizu zgrajene najmanj 3 stavbe, se lahko višina stavbe poveča do višine kapi sosednje višje stavbe, ne glede na etažnosti, določene v splošnih pogojih po namenskih rabah. 46. člen (oblikovanje objektov)

(1)Vsi objekti in prostorske ureditve morajo spoštovati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora ter morajo biti oblikovani po načelih dobre arhitekturne prakse. V tistih EUP, kjer je to posebej predpisano, je nove stavbe dovoljeno načrtovati le z javnim arhitekturnim natečajem. Izjemoma lahko župan, po predhodnem mnenju Društva primorskih arhitektov, odloči, da se v primeru, če investitor zagotovi avtorstvo mednarodno priznanega projektanta, izdelava načrta poveri neposredno. O svoji odločitvi mora župan obvestiti javnost.

(2)Barva in tekstura fasade objekta morata biti določeni v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(3)Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom.

(4)Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter objektih kolektivne stanovanjske gradnje je potrebno upoštevati naslednja pravila: – pri obnovi fasad je potrebno upoštevati barvo, ki je določena z gradbenim dovoljenjem za stavbo; – dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo; – če barva fasade, velikost, oblika in barva oken in vrat v gradbenem dovoljenju niso bile določene, je potrebno upoštevati prvotno barvo fasade, velikost, obliko in barvo oken in vrat, spremenijo se lahko le s soglasjem občinske službe, pristojne za urejanje prostora; – na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata); – na podlagi risb fasad iz načrta arhitekture za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav, umestitve dvigal in gradnje za potrebe invalidnih oseb, vendar le s soglasjem občinske službe, pristojne za urejanje prostora.

(5)Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na izpostavljene dele uličnih fasad objektov, razen če drugače ni mogoče. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).

(6)Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na izpostavljenih delih uličnih fasad objektov, razen če drugače ni mogoče. 47. člen (velikost, urejanje in oblikovanje javnih odprtih površin)

(1)Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih (Z) in drugih javnih odprtih površin (FJP).

(2)Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi ter za vsako posteljo v objektih s posebnim namenom je potrebno na parcelah objekta zagotoviti zelene površine, zahtevane po posameznih namenskih rabah.

(3)Najmanjša velikost otroškega igrišča je 50 m 2 , najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m 2 .

(4)Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na parceli objekta ni možno posaditi s tem odlokom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih občina v ta namen določi.

(5)Na območju naselja naj se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Če obstoječih dreves zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je potrebno nadomestiti, ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo, s funkcionalnimi drevesi. Posebno pozornost je potrebno nameniti senčenju površin, namenjenih pešcem in kolesarjem.

(6)Ostanke gozdnih površin znotraj naselij naj se ohranja in vključuje v zelene sisteme naselij. Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je potrebno nadomestiti oziroma stanje sanirati.

(7)Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo na javnih površinah pred poškodbami.

(8)Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo lokalne klimatske razmere. Minimalni pogoji so: – na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in visoko alergenih rastlin; – pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce; – na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija. 48. člen (gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1)Pri gradnjah novega objekta in spremembi namembnosti je potrebno na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne ali garažne površine, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce. Če gradnja ne povečuje kapacitete objekta, ni potrebno zagotavljati novih parkirnih mest.

(2)Kadar na funkcionalni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah znotraj naselja, na katerih je stanovalcem, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova uporaba. Površina takšnih parkirnih mest se lahko šteje v velikost funkcionalne parcele objekta, vendar le v primeru gradnje eno in dvostanovanjskih stavb in ob investitorjevi izkazani pravici graditi.

(3)Na območju zazidave z večstanovanjskimi stavbami, z objekti za poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti, zlasti pa na območju zazidave s kombinacijo navedenih dejavnosti, naj se parkirišča praviloma izvedejo kot skupne naprave.

(4)Možnost parkiranja osebnih vozil in avtobusov je potrebno zagotoviti tudi objektom brez stanovalcev in delovnih mest, vendar z velikim občasnim obiskom (pokopališčem, športnim, rekreacijskim objektom ipd). Zmogljivost parkirišč za te objekte se določi z vsakokratno presojo okoliščin, ki vplivajo na njihov obisk.

(5)Števila obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi enotami je potrebno najmanj 75 % parkirnih mest zagotavljati v stavbah.

(6)Garažne hiše na območjih večstanovanjske gradnje se lahko gradi le, če pretežno služijo tam stanujočim prebivalcem.

(7)Parkirne površine na nivoju terena, ki obsegajo več kot 10 PM, je potrebno ozeleniti z najmanj enim funkcional