Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Komen, stran 3830.

(1)OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.

(2)Tekstualni del OPN obsega poglavja: I. Uvodne določbe II. Strateški del II.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, II.2 Zasnove prostorskega razvoja občine, II.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture, II.4 Zasnova okvirnih območij naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, II.5 Določitev območij razpršene poselitve, II.6 Usmeritve za razvoj naselij, II.7 Usmeritve za razvoj v krajini, II.8 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, II.9 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, II.10 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. III. Izvedbeni del III.1 Splošna določila, III.2 Namenska raba prostora, III.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji, III.4 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji, III.5 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN. IV. Prehodne in končne določbe.

(3)Tekstualni del OPN ima 3 priloge: – Priloga 1 – dopustni nezahtevni in enostavni objekti, – Priloga 2 – posebni prostorski izvedbeni pogoji in usmeritve za OPPN, – Priloga 3 – regulacijski načrti in usmeritvene karte s prikazom možnega urejanja za posamezne EUP, v merilu 1:1000.

(4)Kartografski del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze: – grafični prikazi strateškega dela v merilu 1:50 000: – Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja, – Karta 2.1: Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Prometno omrežje, – Karta 2.2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Vodovodno in kanalizacijsko omrežje, – Karta 2.3: Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Energetsko in telekomunikacijsko omrežje, – Karta 3: Usmeritve za razvoj in prenovo naselij, – Karta 4.1: Usmeritve za razvoj v krajini, Razvoj dejavnosti v krajini, – Karta 4.2: Usmeritve za razvoj v krajini, Varovanja in omejitve, – Karta 5: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč. – grafični prikazi izvedbenega dela: –

1. Pregledna karta Občine Komen z razdelitvijo na liste v merilu 1:60.000, –
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:60.000, – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5.000, – Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:5.
4. člen (uporabljeni izrazi)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: – Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO

1. Za potrebe OPN se pri izračunu BTP za podstrešje upošteva le tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. – Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta. Šteje se, da je dozidava oziroma nadzidava objekta gradnja novega objekta takrat, ko je dozidava ali nadzidava večja od 50 % obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt. Prizidek je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje. Pri izračunu BTP za dozidavo ali nadzidavo objekta se ne upošteva površin kleti. – Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja prostora (EUP) je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP. – Etažnost objekta po OPN je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P) in ostala nadstropja (1,2,3). Etažnost po OPN se meri od najnižje točke terena ob objektu. Delni odkop terena ob stavbi zaradi dostopa do kletnih prostorov (odkop v širini dostopa), se ne upošteva pri določitvi najnižje točke terena ob stavbi. – Faktor zazidanosti funkcionalne parcele objekta (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi stavbami) in celotno površino funkcionalne parcele objekta. – Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino funkcionalne parcele objekta, ki mora ostati zelena (z zemljino in vegetacijskim slojem) in celotno površino funkcionalne parcele objekta. Zelene strehe objektov in površine nad podzemnimi stavbami se ne štejejo kot zelene površine. – Funkcionalna parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. – Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena. (ZPNačrt) – Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. (ZGO-1) – Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. (ZGO-1) – Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. (ZPNačrt) – Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Klet je možno graditi vedno, če terenske razmere to omogočajo. – Komunalna oprema so: – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna, – objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. (ZPNačrt) – Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred
2. decembrom
3. – Nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor. – Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev. – Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kopi. (ZGO-1) – Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. (ZGO-1) – Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. (ZGO-1) – Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje. (ZGO-1) – Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov. – Podstrešje je prostor neposredno pod poševno streho, lahko tudi bivalni, z notranjo svetlo višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etažo. – Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim. (ZPNačrt) – Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. – Pritličje (kratica P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu. (ZGO-1) – Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. – Regulacijske črte se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti. Regulacijske črte so: – regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra. – gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta. – gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. – okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra. – Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. (ZGO-1) – Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešnih ploskev in je hkrati najvišja točka strešne konstrukcije. – Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov. – Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico. (ZGO-1) – Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju. – Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti. (ZGO-1) – Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno steno ali njenim delom. – Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa. – Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca infrastrukture, kateri je koridor namenjen, v skladu s predpisi. – Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca. (ZGO-1) – Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje. – Višina stavbe (V), ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme). – Vodno zemljišče je zemljišče na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. – Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z rednimi in investicijskimi vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta, pri čemer je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. – Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo. – Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij. – Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. – Zelene površine naselja so površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(3)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(4)Izrazi, ki so v celoti povzeti po zakonodaji, imajo naveden zakon iz katerega so povzeti.

(5)Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen: Tabela 1 Kratica Pomen kratice BTP bruto tlorisna površina EUP enota urejanja prostora FZP faktor zelenih površin FZ faktor zazidanosti parcele GJI gospodarska javna infrastruktura GL gradbena linija GM gradbena meja KE krajinska enota NRP namenska raba prostora OPN občinski prostorski načrt OPPN občinski podrobni prostorski načrt P pritličje PIP prostorski izvedbeni pogoji PPIP posebni prostorski izvedbeni pogoji PM parkirno mesto RL regulacijska linija UN urbanistični načrt II. STRATEŠKI DEL II.1 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE 5. člen (usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)

(1)V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov: – Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), – Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), – Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023, – Regionalni razvojni program Južne Primorske, 2006, – sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi, – Strateški projekt Kras – Carso, Trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialna kohezija, julij 2013, – drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture. 6. člen (stanje in težnje prostorskega razvoja v občini) Poselitev

(1)Komen je majhna občina, meri 103 km². Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na

1. mesto. Pokriva le 0,5 % vsega slovenskega ozemlja. Tudi po številu prebivalcev je med manjšimi občinami. Sestavlja jo 35 naselij, v katerih je v letu 2013 živelo 3550 prebivalcev. Po številu prebivalcev se je uvrstila na
2. mesto. Gostota naseljenosti je 35 prebivalcev na km². Občino zaznamuje specifična obmejna lega v neposrednem zaledju večjih zaposlitvenih centrov ter pomembnih prometnih tokov. Značilna so majhna strnjena naselja. Kar 23 od 35 naselij ima manj kot 100 prebivalcev, od tega pa kar 17 manj kot
3. Z izjemo Komna in delno Štanjela so naselja pretežno bivalnega oziroma kmetijskega značaja s šibkimi oskrbnimi dejavnostmi.

(2)Komenski Kras (krajinsko del Goriško – Komenskega Krasa) zaznamuje predvsem urbano naselje Komen (skupaj z Divči), ki je oskrbno, storitveno in zaposlitveno najbolj razviti del občine. Na tem območju živi skoraj polovica prebivalcev občine (48 %). Med večja naselja na Komenskem Krasu sodita poleg Komna (642 prebivalcev) še Sveto (198 prebivalcev) in Škrbina (157 prebivalcev), ostala naselja imajo manj kot 100 prebivalcev.

(3)Območje Štanjela (krajinsko del Dutoveljsko Tomajskega Krasa) z Braniško dolino zaznamuje slikovito naselje Štanjel, ki skupaj s Kobdiljem tvori urbano območje Štanjela. V skupno 13 naseljih na tem območju živi tretjina prebivalcev občine (34 %). Med večja naselja poleg Štanjela (370 prebivalcev) sodijo Kobjeglava (189 prebivalcev), Kobdilj (179 prebivalcev), Tomačevica (166 prebivalcev), Hruševica (151 prebivalcev) in Gabrovica (114 prebivalcev). Ostala naselja imajo manj kot 100 prebivalcev.

(4)Na območju Braniške doline nobeno naselje, z izjemo Čehovinov (56 prebivalcev), po številu prebivalcev ne presega števila 50.

(5)Območje tržaškega Krasa zaznamuje suhi dol, ki se izteče v Doberdobsko jezero v Italiji. Območje je nekoliko odmaknjeno in zaprto. Najpomembnejše naselje na območju je Gorjansko (277 prebivalcev), pomembnejšo vlogo zaradi geografske konfiguracije območja zavzema še Brestovica pri Komnu (176 prebivalcev). Skupaj se na območju nahaja 7 naselij, v katerih živi 18 % prebivalcev občine.

(6)Občina se nahaja razpeta med vplivnimi območji središča nacionalnega pomena Nova Gorica, središč regionalnega pomena Sežana in Ajdovščina ter čezmejno Tržiča in Trsta.

(7)Povojni razvoj v zaledju Sežane in Nove Gorice, ter pretrgane gospodarske vezi s Trstom, Tržičem in drugimi centri, ki se nahajajo v Italiji, so zaznamovale predvsem demografski razvoj občine ter posledično stihijski in nesistematičen razvoj centralnih naselij.

(8)Občino zaradi nizke gostote prebivalcev (35 prebivalcev/km 2 ) ter negativnih trendov v strukturi in številu prebivalcev uvrščamo med demografsko ogrožena območja. Starostna struktura v občini je zelo slaba (biološki indeks za leto 2013 znaša 138, slovensko povprečje je 118), kar nakazuje na nizko število mladih prebivalcev v občini. Kljub temu, da se je po letu 2006 trend padanja števila prebivalcev zmanjšal, je še vedno opazen osip prebivalcev v večini naselij.

(9)Občinsko središče Komen je v odnosu z ostalimi središči (Sežana, Nova Gorica, Ajdovščina, Tržič, Trst), predvsem na račun velike delovne migracije v ta središča, trenutno prešibko in zato premalo privlačno, tako z vidika oskrbnih in storitvenih dejavnosti kot tudi z vidika zaposlitvenih možnosti in primernih stanovanj. Oskrbne in storitvene dejavnosti je potrebno izboljšati v celotnem omrežju centralnih naselij. Predvsem pa je v celotnem omrežju naselij potrebno okrepiti zaposlitvene možnosti, predvsem na področju turizma.

(10)Skladno s popisom Statističnega urada RS 2002 je za občino značilna individualna gradnja. Kar 70 % vseh stavb v občini predstavljajo samostojno stoječe hiše. Kar 25 % vseh stavb predstavljajo samostojne kmetije s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, medtem ko je delež dvojčkov ali vrstnih hiš 3 %, večstanovanjska gradnja pa predstavlja le 1 % stavb. 17 % stanovanjskih kapacitet je nenaseljenih, 6 % pa namenjenih le občasni rabi. Struktura stanovanj je glede na povprečno kupno moč prebivalcev ter glede na potrebe občine po povečanju števila mladih prebivalcev zelo neugodna.

(11)Družbena javna infrastruktura je v občini zadovoljivo razvita tako na področju zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, kulture kot športa in rekreacije. Večina družbene javne infrastrukture je skoncentrirane v Komnu, osnovna družbena javna infrastruktura pa je zagotovljena v vseh naseljih v skladu z nivojem naselij znotraj omrežja naselij.

(12)V Štanjelu delujejo nekatere upravne institucije regionalnega in nacionalnega pomena (Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Regionalna pisarna Štanjel).

(13)Edino večje zaposlitveno središče v občini je naselje Komen, v katerem je skoncentriranih približno 70 % delovnih mest v občini. Ostala delovna mesta se večinoma pojavljajo še v Štanjelu, Tomačevici in Gorjanskem. Zaradi gospodarske krize po letu 2000 se je število delovnih mest zmanjšalo. Delovnih mest v občini je glede na število delovno aktivnih prebivalcev premajhno, zato jih je več kot 60 % zaposlenih izven Občine Komen (Sežana, Nova Gorica, Ajdovščina in Tržič).

(14)Tudi struktura delovnih mest po dejavnostih je zelo neugodna. Več kot polovica vseh delovnih mest je v predelovalnih dejavnostih, po številu delovnih mest nekoliko izstopajo le še trgovina in druge javne storitve.

(15)Izobrazbena struktura prebivalstva se v občini sicer izboljšuje, čeprav še vedno ostaja velik delež oseb, ki imajo zaključeno le osnovno šolo ali pa so celo brez zaključene osnovne šole (29 %). Vse večji odstotek prebivalcev občine študira na višjih oziroma visokih šolah. Trenutna ponudba delovnih mest ni primerna za zagotavljanje zaposlovanja oseb z višjo izobrazbo. Občina Komen ima v primerjavi z okoliški občinami najvišji delež zaposlenih v industriji ter najvišji delež zaposlenih v kmetijstvu.

(16)V občini je pet gospodarskih con, od tega sta dve v Komnu ter po ena v Kobdilju, Tomačevici in Hruševici. Obe gospodarski coni v Komnu sta industrijski, medtem ko so ostale obrtne. Gospodarska cona v Kobdilju je nepozidana.

(17)Poleg gospodarskih con so v občini še tri območja proizvodnih dejavnosti namenjena kmetijski proizvodnji (Brje pri Komnu, Hruševica, Coljava).

(18)Pojavljajo se težnje po širitvi gospodarskih con v Komnu ter interes po odpiranju manjših proizvodnih območij obrtnega značaja v manjših naseljih. Večji interes po proizvodnih površinah v Kobdilju se ne izkazuje, kar lahko delno pripisujemo dejstvu, da je cona komunalno neopremljena ter oteženemu dostopu preko centra naselja Kobdilj. Gospodarska javna infrastruktura Prometna infrastruktura – Cestno omrežje

(19)Hrbtenico prometnega omrežja tvorijo ceste: – regionalna cesta R1-204 Dornberk–Štanjel–Sežana, – regionalna cesta R3-614 Štanjel–Komen–Opatje selo–Miren z navezavo na regionalno cesto R3-614 Štanjel–Manče (HC) ter – regionalna cesta R3-617 Komen–Gorjansko–Italija (Šempolaj, AC).

(20)Na hrbtenico se navezujejo pomembnejše prometne osi: – regionalna cesta R3-618 Branik–Komen–Krajna vas–Dutovlje, – regionalna cesta R3-616 Gorjansko–Brestovica–Italija (Jamlje) ter – regionalna cesta R3-620 Štanjel–Štorje–Senožeče (AC)

(21)Občinsko cestno omrežje povezuje vsa naselja v občini. Občina ima v upravljanju približno 40 km lokalnih cest in 52 km javnih poti, precej pa je tudi gozdnih poti (24 km). Med njimi imajo zelo močno vlogo lokalne ceste, ki povezujejo občino s sosednjimi občinami in čezmejno. To so: – LC Komen–Škrbina–občinska meja (Lipa), – LC Brestovica–občinska meja (Sela na Krasu), – LC Komen–Volčji Grad–občinska meja, – LC Tomačevica–Gabrovica-občinska meja (Pliskovica), – LC Gorjansko–Brje pri Komnu–občinska meja (Veliki dol), – LC Štanjel–občinska meja (Šmarje, HC), – LC Kodreti–Dolanci–občinska meja (Gabrje).

(22)Prometne povezave v občini so sicer zadovoljive, vendar je tako na državnem kot na občinskem omrežju več pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno postopoma odpraviti (prenizek železniški podvoz na regionalni cesti R1-204 Dornberk–Štanjel–Sežana, prometna ureditev centra Komna in Gorjanskega, neurejeni priključki občinskih cest na državne v Štanjelu, rekonstrukcija nekaterih medobčinskih in čezmejnih povezav predvsem z namenom boljšega navezovanja na avtocestno omrežje).

(23)Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi sistemu zbirnih poti predvsem v urbanih naseljih Komna in Štanjela. Stanje je problematično predvsem v slednjem, kjer se na območju novega Kobdilja ter novega Štanjela posamezne hiše navezujejo neposredno na regionalno cesto.

(24)Na območju Občine Komen sta bila dva mejna prehoda. Območja bivših mejnih prehodov nimajo več funkcije, zato jih je treba prestrukturirati. Mirujoči promet

(25)Mirujoči promet se je v preteklosti v občini reševal stihijsko. To je posebno vidno v urbanih območjih Komna in Štanjela, kjer mirujoči promet ovira nadaljnji razvoj centrov naselij. Mirujoči promet predstavlja večji problem tudi za razvoj naselja Gorjansko, kjer se storitvene in oskrbne dejavnosti razporejajo ob regionalni cesti Komen–Gorjansko. Kot problematika je zaznan v vseh naseljih občine.

(26)Parkirnih mest primanjkuje tudi znotraj gospodarske cone »Alukomen«. V naseljih Komen in Štanjel so problematična tudi postajališča in obračališča za avtobuse. Železniško omrežje

(27)Na območju Občine Komen preko naselja Štanjel poteka del železniške povezave med Novo Gorico in Sežano.

(28)Obstoječe železniške proge ne ustrezajo več sodobnim prevoznim potrebam kar zadeva hitrost, večjo frekvenco vlakov, izboljšano zanesljivost in predvidljivost, višjo kakovost storitev pri potniškem in tovornem prometu. Kolesarska infrastruktura

(29)Čeprav je občina privlačna za rekreativno kolesarjenje, kolesarska infrastruktura v občini ni dovolj razvita. Na območju občine ni kategorizirana nobena kolesarska pot. Možne kolesarske povezave, ki jih kolesarji tudi uporabljajo, pa so bile obdelane v številnih projektih. Javni potniški promet

(30)Javni potniški promet v občini opravlja podjetje Avrigo d.d., ki ima dve liniji v javnem linijskem prometu na relaciji Sežana–Komen (ena preko Štanjela in ena preko Brij in Gorjanskega). Preko občine poteka tudi linija Nova Gorica–Sežana (preko Štanjela) ter linija Ajdovščina–Čehovini. V poletnem času pa je aktivna tudi avtobusna povezava med Štanjelom in Devinom (Italija). Dostopa do javnega potniškega prometa med centralnimi naselji nima edino Brestovica pri Komnu.

(31)Linije javnega potniškega prometa ne omogočajo primerne povezanosti znotraj občine in med občinami (manjkajoče so povezava Čehovini–Štanjel, Brestovica–Komen, Škrbina–Komen, Sveto–Komen ter Miren–Komen), kar pa delno nadomešča šolski avtobusni prevoz. Energetska infrastruktura

(32)Za prenos električne energije v Občini Komen skrbi Eles d.d.. Na območju Občine Komen potekajo naslednji obstoječi visokonapetostni prenosni objekti: – DV 400 kV Divača–Sredipolje in – DV 2x110 kV Gorica–Divača.

(33)S srednjenapetostnim in nizkonapetostnim omrežjem v Občini Komen upravlja Elektro Primorska d.d. Na območju občine distribucija poteka po 20 kV daljnovodih. Znotraj občine je 63 razdelilnih transformatorskih postaj. Pojavljajo se motnje v oskrbi z električno energijo.

(34)Na območju Občine Komen ni plinovodnega omrežja. Komunalna infrastruktura

(35)V Občini Komen je na javno vodovodno omrežje priključenih več kot 99 % vseh prebivalcev.

(36)Za oskrbo s pitno vodo v Občini Komen skrbi Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o.. Vodovodno omrežje je del sistema Kraškega vodovoda, ki se oskrbuje iz vodnega vira Klariči. Naselja v dolini Branice (Koboli, Večkoti, Čehovini, Dolanci, Kodreti in Trebižani) se napajajo iz lokalnih vodnih virov v upravljanju Javnega podjetja Kraški vodovod Sežana d.o.o..

(37)Naselji Čipnje in Lisjaki se povezujeta na vodovodno omrežje Branika, ki je del vodovodnega sistema Hubelj, ki se napaja iz zajetja Hubelj v Občini Ajdovščina. Upravljavec vodovodnega sistema Hubelj je podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d..

(38)Brez javnega vodovodnega omrežja so le nekatere posamezne hiše izven poselitvenega območja. Zahteve glede oskrbe s požarno vodo so zadostno izpolnjene.

(39)Za odvajanje in čiščenje voda v Občini Komen skrbi Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o.. Naselja v občini nimajo ustreznega kanalizacijskega omrežja in naprav. Obstoječi sistem obdelave odpadnih voda predstavljajo le individualne, pretežno pretočne greznice, katerih kataster je v izdelavi. V Štanjelu deluje čistilna naprava, ki služi izključno čiščenju komunalnih vod, ki nastanejo v osnovni šoli in vrtcu Štanjel ter v starem delu Štanjela. V Komnu je izgrajena fekalna in meteorna kanalizacija s pripadajočo čistilno napravo.

(40)Za ravnanje z odpadki v Občini Komen skrbi Komunalno in stanovanjsko podjetje d.d. Sežana. Trenutno je v Občini Komen skupaj 27 zbiralnic za ločeno zbiranje odpadne embalaže. V občini je urejen tudi zbirni center za individualni dovoz odpadkov iz gospodinjstev (Zbirni center Komen) namenjen individualnemu dovozu kosovnih in nekaterih drugih odpadkov iz gospodinjstev. Zbirni center Komen se razteza na 2500 m 2 . Zbrani odpadki se zbirajo v Centru za ravnanje z odpadki Sežana (CERO Sežana). Telekomunikacijska infrastruktura

(41)Obstoječe telefonsko omrežje na območju Občine Komen je prisotno v vseh naseljih. Izvedeno je delno s sistemom kabelske kanalizacije, delno s podzemnimi kabli prosto položenimi v zemljišče in delno z nadzemnimi kabli. Gravitira na telefonske centrale Komen, Štanjel in Brestovica.

(42)S signalom mobilne telefonije je pokrit večji del občine, nepokrita oziroma slabše pokrita so manjša območja na Krasu ter del Braniške doline.

(43)Širokopasovno optično omrežje je prisotno v vseh krajih občine, razen v Brestoviški dolini.

(44)RTV signal ni zadovoljiv in ne pokriva celotne občine. Krajina Kulturna krajina

(45)Krajino na Krasu najbolj zaznamujejo kmetijske površine, kraška naselja in gozd v povezavi z naravno geografskimi danostmi. Kraška krajina je drobno strukturiran preplet kmetijskih površin (vinogradov, travnikov, pašnikov, njiv v vrtačah, travniškega gozda) z gozdom (kraške gmajne in borovih gozdov), ki obdajajo kraške vasi in naselja. Opredeljuje jo kraški relief (vzpetine, doli, vrtače, koliševke, brezna in jame), lokalni materiali (kraški kamen – apnenec) in značilni klimatski pogoji (veter). V prepletu teh naravnih danosti in človeške dejavnosti so se skozi stoletja razvile nekatere kulturne prvine, kot so suhi zidovi, kali in specifična arhitektura. Kmetijske površine

(46)Kmetijstvo v Občini Komen je ekstenzivno in je večinoma omejeno na naselja in njihovo ožjo okolico. Največje površine v kmetijski rabi so trajni travniki, ki obdajajo kraška naselja in se prepletajo z njivami in vinogradi. Med kmetijskimi panogami je najbolj razvito vinogradništvo, medtem ko se z mešano oziroma pašno živinorejo ukvarja skupaj le 7 % kmetijskih gospodarstev. Več kot polovica kmetijskih gospodarstev je manjših od 2 ha. Zaskrbljujoč je trend opuščanja kmetijske dejavnosti. Po podatkih rabe kmetijskih zemljišč MKGP skoraj 17 % kmetijskih zemljišč predstavljajo trajni travniki in pašniki, vinogradov je slabih 2 %, njive predstavljajo 0,9 % vseh kmetijskih zemljišč, zemljišč v zaraščanju je 2 %, dobrih 7 % pa predstavljajo kmetijska zemljišča porasla z gozdnim drevjem in grmičevjem. Gozd

(47)Poleg travnikov, ki se prepletajo z njivami in vinogradi je glavni tvorec kraške krajine gozd, ki v občini pokriva kar 62 % vseh zemljišč, poleg tega pa je v zaraščanju še 2 % ozemlja občine.

(48)Gozd pokriva predvsem strma in skalovita pobočja ter druga težje dostopna območja, ki so kot taka manj primerna za kmetijsko in druge vrste rabe. Revnim in sušnim rastiščem je prilagojena tudi drevesna sestava, struktura in kakovost gozda. Gozd je po večini nastal z zaraščanjem nekdanjih kmetijskih površin, obsežne površine pa so nastale tudi s pogozdovanjem krasa s črnim borom. Trenutno predstavlja večino lesne zaloge gozdov črni bor, ostalo pa so termofilni listavci, med katerimi prevladujejo hrasti. Les je ekonomsko manj zanimiv, saj se zaradi slabe kakovosti po večini uporablja za kurjavo (listavci) oziroma za celulozo, pilote in hlodovino (iglavci). Kakovost gozdov je boljša na flišni matični podlagi (območje ob reki Branici) in na globljih tleh na apnenčasti matični podlagi (okolica Komna). Gozdovi v krajini opravljajo tako predvsem ekološke funkcije, saj varujejo tla pred vodno in vetrno erozijo ob hkratnem varstvu virov čiste vode. Gozdovi predstavljajo tudi pomemben habitat rastlinskih in živalskih vrst ter so pomemben gradnik kraške krajine.

(49)Gozdovi so z gozdnimi prometnicami dokaj dobro odprti, pri čemer pa so predvsem gozdne vlake, zaradi nizke intenzitete gospodarjenja, v dokaj slabem stanju, saj se njihova prevoznost ne vzdržuje.

(50)Varovalni gozd se na območju občine pojavlja na strmejših pobočjih. To je predvsem na območju Lukovške gore, Rohotnice in Pleše ter na pobočju nad Brestoviškim dolom.

(51)Na območju Občine Komen je 98 % gozdov požarno ogroženih, kar se tudi dejansko odraža v velikem številu požarov v naravi. Vode

(52)Edini površinski vodotok na območju občine sta reki Raša in Branica v delu Braniške doline. Zaradi neopremljenosti naselij s kanalizacijskimi sistemi se večji del vodotokov uvršča v 2. in 2–3. kakovostni razred, na posameznih odsekih (ob točkovnih izpustih) pa tudi v 3. kakovostni razred.

(53)Za občino so izrednega pomena viri pitne vode okoli Brestovice pri Komnu ter viri ob reki Branici. Viri so ustrezno zaščiteni z odloki. Kar 94 % površine občine je pod različnimi razredi vodovarstvenih območij.

(54)Posebno mesto v kraški krajini zasedajo kali, ki so bili ob pomanjkanju površinskih vodotokov v preteklosti pomemben vir vode predvsem za napajanje živine, danes pa so predvsem pomembni z vidika biotske raznovrstnosti in kulturne identitete prostora. Mineralne surovine

(55)Na območju Občine Komen je predvideno eno območje površin nadzemnega pridobivalnega prostora (Štanjel). Zanj je država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin (naravnega kamna in tehničnega kamna – dolomita).

(56)Med razvrednotena območja v občini lahko štejemo območje kamnoloma pod Štanjelom. Ohranjanje narave

(57)Celotna občina ima z vidika ohranjanja narave posebno vrednost. Zaradi visoke stopnje biotske raznovrstnosti je skoraj v celoti varovana kot posebno varstveno območje NATURA 2000 in ekološko pomembno območje. Številni naravni pojavi, še zlasti številne jame in brezna, so varovani kot naravne vrednote. Najpomembnejše so posebej zavarovane kot krajinski park (KP Štanjel) in naravni spomeniki. Kulturna dediščina

(58)Območje Občine Komen je izjemno bogato tudi z vidika kulturnih vrednot. Celoten kraški del občine sodi v območje kompleksnega varstva kulturne dediščine v odprtem prostoru – Kras. V registru kulturne dediščine je za območje Občine Komen vpisanih 155 enot. Med njimi je 62 območij in 93 objektov, delov objektov ali skupin objektov kulturne dediščine. Med njimi je glede na režim varstva 51 območij kulturnih spomenikov, 12 registriranih arheoloških najdišč, 88 območij kulturne dediščine iz strokovnih zasnov varstva in 4 vplivna območja. Med vrednotami ima zaradi velike prepoznavnosti posebno vlogo vas Štanjel s kulturno krajino, na samo prepoznavnost občine pa izjemno vplivajo številna območja naselbinske dediščine (30 naselij) s posameznimi izjemnimi objekti stavbne dediščine. Specifika so tudi številna vojaška pokopališča iz časa prve svetovne vojne. Turizem in rekreacija

(59)Glede na naravne ter kulturne danosti predstavlja celotna občina velik potencial za razvoj turizma. Občina v zadnjem obdobju aktivno deluje v smeri razvoja široke in kvalitetne ponudbe tudi z medobčinskim in čezmejnim povezovanjem.

(60)Turistična in rekreacijska ponudba Krasa ima nacionalni pomen. Temelji na izjemnih naravnih in kulturnih danostih prostora ter dediščini prve svetovne vojne. Posebno mesto v razvoju turizma na območju Občine Komen predstavlja Štanjel, ki je nacionalno prepoznavna naselbinska dediščina ter simbolno predstavlja Kras in Slovenijo v širšem prostoru. Posebno vlogo imata tudi enogastronomski in kmečki turizem. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Erozijska območja

(61)Erozijska območja se pojavljajo na območju Gornje Branice, na pobočjih nad rekama Rašo in Branico. Vsa sodijo v kategorijo erozijskih območij, kjer so potrebni strogi zaščitni ukrepi varstva pred erozijo. Skupno obsegajo 5,8 % območja občine. Večina erozijskih zemljišč je poraščenih z gozdom (73,5 %), 3 % pa je pozidanih. Na tem območju je 272 stavb. Plazovi in poplave

(62)Na kraškem predelu občine ni evidentiranih območij plazov in podorov, prav tako ni evidentiranih poplavnih območij. Manjši plazovi in poplave pa se pojavljajo v Braniški dolini. Požari

(63)Zaradi suhe in tople submediteranske klime, degradiranih rastišč in obojemu prilagojenega rastja sodi kraško gozdno gospodarsko območje v sam slovenski vrh požarne ogroženosti naravnega okolja. Dodatno jo povečujejo prometni koridorji skozi območje, predvsem železnica. Na območju Občine Komen je kar 98 % vseh gozdnih površin požarno ogroženih, zaradi mozaične razpršenosti gozdov in kmetijskih površin pa enako velja tudi za slednje.

(64)Na gozdnih površinah oziroma celotnem naravnem okolju se iz vidika preventivnega protipožarnega varstva izvaja preventivna varstvena dela. Infrastruktura za zagotavljanje požarne varnosti je sestavljena iz mreže javnih, gozdnih in protipožarnih gozdnih prometnic, ki zadovoljivo odpirajo prostor. Primanjkuje ustreznih vodnih virov za gašenje požarov (nezadosten tlak in podobno). Drugo

(65)Območje Občine Komen spada iz vidika potresne nevarnosti v območje s projektnim pospeškom tal 0,150 g, manjši del pa v območje s projektnim pospeškom 0,125 g.

(66)Na območju občine sta pogosti toča in burja, nevarni sta zlasti vinogradom in sadovnjakom, močnejša toča pa ogroža tudi poljščine in nekatere starejše oziroma slabo grajene objekte. Pogost pojav je tudi suša.

(67)V občini ni zaklonišč. 7. člen (razvojne potrebe regijskega in državnega pomena)

(1)Občina, še posebej naselji Komen in Štanjel, imata v regionalnem in državnem omrežju pomembno vlogo pri ohranjanju in razvoju poselitve na severnem delu Krasa ter pri ohranjanju slovenskega kulturnega prostora v kraškem čezmejnem območju.

(2)Komen kot občinsko in edino večje oskrbno ter storitveno središče na Goriško-Komenskem krasu mora postati konkurenčnejši in krepiti svojo funkcijo v širšem prostoru na področju zaposlitvenih možnosti ter na povečanju privlačnosti stanovanjskega okolja. V Komnu je treba v okviru regionalnega razvoja spodbujati razvoj gospodarstva.

(3)Spodbujati je treba razvoj Štanjela kot enega od pomembnejših kulturnih in turističnih središč celotnega Krasa ter njegovo upravno vlogo, ki že danes presega občinski nivo, saj je prevzel nekatere funkcije regijskega in nacionalnega pomena.

(4)Med prometnicami nacionalnega pomena, ki povezujejo regionalna središča in se navezujejo na omrežje daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena, je najpomembnejša povezava med Sežano in Novo Gorico preko Štanjela.

(5)V okviru regionalnih ukrepov, ki povečujejo prometno dostopnost in prehodnost regije ter zmanjšujejo transportne in komunikacijske stroške v gospodarstvu, je na območju Občine Komen predvidena tudi modernizacija prečne cestne povezave Idrija–Ajdovščina–Štanjel–Komen–Nabrežina–Sesljan.

(6)Tako na nacionalnem nivoju kot na regionalnem nivoju se predvideva razvoj daljinskih kolesarskih poti. V okviru regionalnega razvoja se predvideva razvoj severne (Nova Gorica–Miren–Komen–Štanjel–Vipava) in južne (Italija–Brestovica–Gorjansko–Dutovlje–Sežana) kraške transverzale s sistemom prečnih povezav.

(7)Kras, Goriška in Obala so opredeljena kot temeljna turistična območja na nivoju države. Pri nadaljnjem razvoju turizma in rekreacije na Krasu, kjer je nekaj turističnih produktov že uveljavljenih, je nujna nadgradnja turistične ponudbe, investicije v turistično infrastrukturo (predvsem prenočitvene zmogljivosti), razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter povezovanje med kraškimi občinami tako znotraj regije kot tudi medregijsko in čezmejno.

(8)Sodelovanje med občinami ter medregijsko in čezmejno sodelovanje je potrebno tudi na področju ohranjanja naravnih in kulturnih kakovosti.

(9)Sodelovanje se na nacionalnem nivoju spodbuja tudi skladno z Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 v okviru projekta 'Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa'. 8. člen (cilji prostorskega razvoja Občine Komen)

(1)Cilji prostorskega razvoja Občine Komen so opredeljeni z namenom zagotavljanja dobrih pogojev za bivanje ter gospodarski razvoj, ob hkratni skrbi za ohranjanje kvalitet okolja ter racionalne rabe prostora in njegove urejenosti. Upoštevajo načela trajnostnega prostorskega razvoja nacionalne zakonodaje in načela trajnostnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil, razvojnih dokumentov nosilcev urejanja prostora ter njihovih smernic, rezultatov analize stanja in teženj prostorskega razvoja občine ter drugih strokovnih podlag.

(2)Cilj – ohranitev in razvoj tipične kulturne kraške krajine Temeljni cilj občine je ohranitev in razvoj tipične kulturne kraške krajine z naravno in kulturno dediščino, ki je dobro prepoznavna v svetovnem merilu. Krajina je tista, ki ima največji potencial za krepitev prepoznavnosti Krasa, saj določa podobo prostora v velikem merilu. Preplet naravnih in kulturnih prvin, ki skupaj določajo Kras kot celosten prostor, je pri krajini najbolj očiten.

(3)Cilj – uravnotežen razvoj urbanega sistema – Spodbujanje razvoja urbanih naselij Komen z Divči in Štanjel s Kobdiljem kot pomembnejših središč v širšem slovenskem in italijanskem kraškem prostoru. – Krepitev oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter zaposlitvenih možnosti naselja Komen z namenom spodbujanja vloge središča v občinskem prostoru in širše. – Spodbujanje razvoja upravnih funkcij regionalnega in nacionalnega pomena v naselju Štanjel. – Razvoj družbene infrastrukture in kulturnih ustanov v vseh naseljih, predvsem pa v naseljih Komen, Štanjel, Brestovica pri Komnu, Sveto, pri čemer se aktivira že obstoječe stavbe (stare šole …) in območja. – Spodbujanje razvoja drugih naselij v skladu z njihovo funkcijo v omrežju naselij. Pomembnejša naselja so predvsem Gorjansko, pa tudi Brestovica pri Komnu in Kobjeglava. – Nadgradnja prometnega omrežja tako, da se izboljšuje prometno dostopnost in prehodnost občine, zagotavlja ustrezne meddržavne, regijske in občinske povezave, s ciljem povečanja dostopnosti vseh naselij.

(4)Cilj – povečanje konkurenčnosti občine v slovenskem in čezmejnem prostoru z zagotavljanjem prostorskih možnosti za pomembnejše dejavnosti – Razvoj turističnega centra Štanjela s Kobdiljem s poudarkom na programih kulturnega, izobraževalnega, enogastronomskega in sonaravnega turizma ter športa in rekreacije na podlagi bogatih naravnih in kulturnih danosti. – Razvoj občinskega središča Komna s poudarkom na zaposlitvenih, stanovanjskih in oskrbnih dejavnostih. – Zagotavljanje vključevanja varstva kulturne dediščine pri izvajanju novogradenj, urejanju in prenovi naselij ter ohranjanju njihovih arhitekturnih in urbanističnih kvalitet. – Razvoj turističnih in turizmu sorodnih oblik dejavnosti z zagotavljanjem površin za turizem, površin za športne centre in za centralne dejavnosti (Štanjel, Komen – športni center, Brestovica – mejni prehod, Kobdilj …). Posebno pozornost se posveča ureditvi skupnih parkirnih površin ob strnjenih jedrih naselij. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj konkurenčnega kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah z zagotavljanjem zadostnih površin za objekte za kmetijsko proizvodnjo. – Uravnotežen razvoj gospodarskih con (večji v Komnu, manjše cone po ostalih naseljih). – Zagotavljanje organiziranih stanovanjskih površin nizke izrabe za razvoj kompleksno načrtovanih območij gradnje individualnih hiš (Komen, Štanjel, Kobdilj).

(5)Cilj – racionalna raba prostora in naravnih virov – Spodbuja se revitalizacija, valorizacija in sanacija jeder naselij s poudarkom na ohranitvi arhitekturne in urbanistične identitete. Omogoča se smiselno vključevanje novih programskih vsebin. – Spodbujanje prenove in prestrukturiranja obstoječega stavbnega fonda v naseljih. Prenova ima prednost pred novogradnjo. Spodbuja se mešana, mozaična raba prostora. V obstoječem stavbnem fondu se ob bivanju zagotavlja tudi možnosti za delo. – Spodbujanje izrabe nezazidanih stavbnih površin znotraj naselij. – Zagotavljanje novih potrebnih površin za razvoj gospodarstva, turizma in bivanja upoštevajoč naravne omejitve in nadgradnjo kompozicije naselja.

(6)Cilj – Razvoj za bivanje in delo privlačnih naselij – Zagotavljanje kvalitete bivanja v naseljih z ustrezno infrastrukturno opremljenostjo, z dostopnostjo do družbene infrastrukture, storitvenih dejavnosti in delovnih mest. – Zagotavljanje vključevanja varstva kulturne dediščine v urejanje in prenovo naselij ter s tem ohranjanje obstoječih urbanistično arhitekturnih kvalitet grajenega prostora. – Zagotavljanje skladnosti oblikovanja novogradenj s tipiko tradicionalne kraške arhitekture. – Zagotavljanje urejenosti naselij z urbano opremo ter z zelenimi površinami. – Zagotavljanje pogojev in spodbujanje razvoja javnih prevoznih sredstev. – Zagotavljanje urejenih peš in kolesarskih povezav v in med naselji. – Zagotavljanje dostopnosti do družbene infrastrukture, storitvenih dejavnosti in druge, tudi turistične ponudbe tudi za gibalno ali drugače hendikepirane. – Zagotavljanje skupnih parkirnih površin ob strnjenih jedrih naselij. – Odpiranje novih zaposlitvenih možnosti blizu delovne sile.

(7)Cilj – ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti – Zagotavljanje varstva naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. – Zagotavljanje ohranjanja pestrosti kulturne krajine v občini (ohranjanje in spodbujanje obdelovanja kmetijskih površin, preprečevanja zaraščanja, preprečevanjem pojava razpršene gradnje). – Vključevanje kulturne dediščine v trajnostni prostorski razvoj občine ob spoštovanju njene narave in družbenega pomena. – Sodelovanje s sosednjimi občinami, regijami in čezmejno na področju ohranjanja naravnih in kulturnih kakovosti Krasa.

(8)Cilj – skrb za varstvo in izboljšanja stanja okolja – Zmanjšanje onesnaženja površinskih in podzemnih voda. – Zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih stavbnih zemljišč. – Zagotavljanje ustreznega razvoja na območjih varstva pitne vode. – Spodbujanje energetsko varčne gradnje. – Spodbujanje razvoja ekološkega kmetovanja. – Spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije.

(9)Cilj – s prostorskimi omejitvami usklajen prostorski razvoj – Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče. – Izboljšanje zaščite ogroženih območij, predvsem iz vidika varstva pred požarom. II.2 ZASNOVE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

1. člen (prikaz zasnove prostorskega razvoja) Zasnova prostorskega razvoja je prikazana na strateški karti Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja.
2. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti)

(1)Zasnova prostorskega razvoja občine izhaja iz stanja, problemov in teženj v prostoru ter ciljev občine na področju prostorskega razvoja. Z zasnovo prostorskega razvoja so določene smeri razvoja in glavna razvojna območja.

(2)V skladu z uravnoteženim razvojem omrežja naselij bosta glavna nosilca razvoja še naprej naselji Komen in Štanjel, kjer se bo spodbujal intenziven urbani razvoj.

(3)V Komnu se bo spodbujala koncentracija stanovanj in proizvodnih, družbenih, storitvenih ter oskrbnih dejavnosti, s čimer se bo krepila njegova vloga občinskega središča. Razvijal se bo v povezavi z Divči, ki ga lahko dopolnjuje predvsem s stanovanjskim programom.

(4)Štanjel bo še naprej razvijal in krepil vlogo upravnega in turističnega središča regijskega pomena ter oskrbnega središča prebivalcem naselij v njegovem zaledju. Razvijal se bo v povezavi s Kobdiljem, ki ga dopolnjuje predvsem na področju turizma in zagotavljanja stanovanj.

(5)Ostala naselja se bodo razvijala v skladu z razvojnimi potrebami. V naseljih Brestovica pri Komnu, Kobjeglava in Gorjansko je treba zagotavljati osnovno oskrbo prebivalstva, ki naj služi tudi njihovemu zaledju.

(6)Pri razvoju vseh naselij je pomembno upoštevanje racionalne rabe prostora, ranljivosti prostora in okolja, kakovosti stavbne in naselbinske dediščine ter potrebe po njeni obnovi. Prednostno so območja razvoja naselbinska jedra naselij. V njih se spodbuja revitalizacija degradirane naselbinske dediščine, tudi z oživitvijo z novimi vsebinami. Novogradnje se mora oblikovno prilagoditi celostni podobi naselja.

(7)Celotna občina se razvija kot turistično območje, predvsem na podlagi kulturnih in naravnih danosti. Center razvoja turistične ponudbe predstavljata območji naselij Štanjel in Kobdilj, kjer se poleg nastanitvenih kapacitet zagotavlja kulturna, izobraževalna, kongresna, enogastronomska in rekreacijska ponudba.

(8)Posamezne točke turistične ponudbe Krasa povezuje mreža kolesarskih in peš poti, ki se vzpostavlja v okviru različnih projektov (Inter-bike, Kras–Carso in drugi). Kolesarske poti so vpete v mreže regijskih in daljinskih kolesarskih poti.

(9)Sklenjeni lesno proizvodni gozdovi se ohranjajo. Območja v zaraščanju naj se v čim večji možni meri vrnejo v kmetijsko rabo. 11. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo pomembnejših naselij)

(1)Občina Komen bo spodbujala policentrični urbani sistem, ki ga tvori dvo-stopenjsko strukturirano omrežje lokalnih središč ter ostalih naselij.

(2)Naselji Komen in Štanjel se bosta razvijali kot lokalni središči, pri čemer Komen opravlja tudi vlogo občinskega središča.

(3)Naselje Komen se bo še naprej krepilo kot občinsko in subregionalno središče, središče dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejše gospodarsko območje v severnem delu Krasa.

(4)Naselje Štanjel bo krepilo svojo vlogo kot pomembno turistično, kulturno in upravno središče v regionalnem merilu ter zaposlitveno središče svojega gravitacijskega zaledja.

(5)Med ostalimi naselji imajo pomembnejšo vlogo naselja Brestovica pri Komnu, Kobjeglava s Tupelčami in Gorjansko, zato so izpostavljena kot pomembnejša ostala naselja. V njih se zagotavlja osnovna oskrba za prebivalce teh naselij ter naselij v njihovem zaledju. Razvoj teh naselij se spodbuja predvsem s ciljem ohranjanja prebivalstva na območju zaledja lokalnih središč. 12. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Glavno prometno povezavo v občini predstavlja povezava Sežane in Nove Gorice preko Štanjela, ki je opredeljena kot povezava nacionalnega pomena, saj omogoča tudi priključitev na mednarodno povezavo Slovenije in Italije (hitra cesta H4) in hkrati predstavlja povezavo občine z Ljubljano in Benetkami oziroma Trstom.

(2)Pri navezovanju občinskih naselij s središčem nacionalnega pomena Novo Gorico, središčema regionalnega pomena Ajdovščino in Sežano, sosednjima občinskima središčema Mirnom in Vipavo ter čezmejno, pa so pomembne predvsem prometne povezave: – Komna z Novo Gorico preko Branika, s Sežano preko Krajne vasi, z Mirnom preko Kostanjevice na Krasu ter z Italijo preko Gorjanskega in Brestovice pri Komnu, – Štanjela z Ajdovščino in Komnom. 13. člen (druga za občino pomembna območja)

(1)Kraška krajina sodi med območja nacionalne prepoznavnosti naravnih in kulturnih vrednot. Dejavnike prepoznavnosti krajine se na tem območju obravnava kot pomembne razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost za prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh območjih se spodbuja trajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in kmetijsko dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti in podobno, kar pripomore k ohranitvi in povečanju prepoznavnosti ter gospodarskemu razvoju.

(2)Na območju občine se nahajajo pomembni vodni viri (zajetje Klariči pri Brestovici pri Komnu). Predstavljajo vodni vir za celotno območje Krasa. Njihovo vodovarstveno območje obsega skoraj celotno območje občine (razen Braniške doline), sega pa tudi v občine Miren - Kostanjevica, Sežana in Nova Gorica. II.3 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

1. člen (prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture) Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana na strateških kartah: – Karta 2.1: Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Prometna infrastruktura – Karta 2.2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Vodovodno in kanalizacijsko omrežje, ravnanje z odpadki – Karta 2.2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Energetsko omrežje.
2. člen (prometna infrastruktura)

(1)Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.

(2)Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire. Cestna infrastruktura

(3)Izboljšati je treba stanje vseh regionalnih cest na območju občine, predvsem v odsekih skozi naselja.

(4)Celovito je treba pristopiti k ureditvi križanj državnih in občinskih prometnic, oziroma spremembi prometnih režimov zaradi zagotavljanja prometne pretočnosti in varnosti ter s tem možnosti razvoja naselij Komen, Štanjel, Kobdilj in Gorjansko.

(5)V naselju Komen se predvidi novo cestno povezavo med cesto R3 Opatje selo–Komen in cesto R3 Komen–Gorjansko, ki je nujna za nadaljnji razvoj industrijske cone Komen–zahod in pogoj za prometno razbremenitev 'Placa'. Z enakim namenom razbremenitve 'Placa' se predvidi novo cestno povezavo med cesto R3 Komen–Gorjansko ter cesto R3 Komen–Krajna vas. Z novima cestnima povezavama se tvori južna obvoznica naselja, ki bo prevzemala tranzitni promet s 'Placa'. Obvoznico je smiselno nadaljevati po lokalnih poteh do ceste R3 Komen–Štanjel, s čimer se tranzitni promet lahko v celoti ogne centru Komna. Celovito se pristopa k urejanju primernega prometnega režima v centru naselja, ki bo zagotavljal sistem javnih parkirišč, varen dostop do objektov javne družbene infrastrukture ter ustrezne površine za pešce in kolesarje.

(6)Na območju naselja Štanjel je treba celovito pristopiti k urejanju prostora ob regionalni cesti na način, ki bo zagotavljal primerne površine za pešce vključno z varnim načinom prečkanja regionalne ceste. Zagotoviti je treba tudi primerne oblikovne rešitve prometnih ureditev, ki ohranjajo oziroma izboljšujejo turistično podobo starega Štanjela, posebno povezovalnih poti med starim in novim Štanjelom ter poti, namenjenih izključno stanovalcem (predvidena severna zaledna pot do predvidenega parkirišča). Dodatna parkirišča za stanovalce so predvidena tudi v starem delu Štanjela.

(7)Na območju Kobdilja se predvidi novo cestno povezavo med R1 Nova Gorica–Sežana ter R3 Štanjel–Manče (HC), ki omogoča primeren dostop do načrtovane gospodarske cone v Kobdilju. S tem bi se prometno razbremenilo tudi strnjeno jedro Dolnjega Kobdilja, kar bi omogočilo njegovo revitalizacijo ter umestitev v turistično ponudbo.

(8)Na območju Novega Kobdilja se predvidi novo javno pot, ki bo združevala sistem individualnih dostopov do stanovanjskih hiš in omogočala varno priključevanje na regionalno cesto. Predvidijo se ukrepi za umirjanje prometa.

(9)Za zagotavljanje medobčinske dostopnosti in prehodnosti območja je potrebno na občinskem omrežju prednostno proučiti možnosti za izboljšanje lokalne ceste LC 1064 Štanjel–občinska meja–Šmarje–Tevče–Dolenje–HC (t.i.»Adrialpika«). Pomembna je še vzpostavitev lokalnih intervencijskih cest na odsekih Hruševica–Kopriva, na čezmejnem nivoju pa izboljšavi cest Brestovica–državna meja–Cerovlje–Sesljan (AC) in Gorjansko–državna meja–Mavhinje–Sesljan (AC). Kolesarska infrastruktura, peš in konjeniške poti

(10)Glavni kolesarski povezavi v občini predstavljata severna (Nova Gorica–Miren–Komen–Štanjel–Čehovini–Vipava) in južna (Italija–Brestovica pri Komnu–Gorjansko–Brje pri Komnu–Pliskovica–Dutovlje) kraška transverzala, na katero se navezujejo prečne oziroma turistične povezave.

(11)Kolesarje se z najbolj obremenjenih prometnic R3-614 Štanjel–Komen–Opatje selo–Miren in R1-204 Dornberk–Štanjel–Sežana preusmerja na lokalne ceste in javne poti, ki so označene za potrebe kolesarstva. Z urejanjem varnih kolesarskih povezav med naselji občina spodbuja alternativno obliko mobilnosti prebivalstva. Razvoj kolesarske mreže vključuje tudi naravne in kulturne znamenitosti na območju občine.

(12)V urbanih naselij se v sklopu urejanja zelenih površin in mirujočega prometa ureja tudi sistem pešpoti ter zagotavlja prostor za kolesarje. V sistem se vključuje tudi obstoječe turistične pešpoti (v naseljih Štanjel in Kobdilj).

(13)Posebno vlogo imajo poti po kraški krajini, ki povezujejo posamezne atraktivne točke dediščine prve svetovne vojne (številna vojaška pokopališča, jame kot na primer Grofova jama in Jerihovica, strelski jarki, topniški položaji, infrastruktura zaledja, posebni tehnični elementi, ki so služili bojiščem, kot so vodovod …) ter številne druge kulturne in naravne znamenitosti izredne vrednosti (prazgodovinsko gradišče Debela griža pri Volčjem gradu, cerkev Sv. Tilna v Svetem, Štanjel …). Kraška kulturna krajina, posejana z naselji naselbinske dediščine, nudi s svojim blagim reliefom številne sprehajalne možnosti. Veliko poti je že označenih (pot do Grofove jame), nekatere pa je potrebno šele urediti in označiti. Mirujoči promet

(14)Mirujoči promet znotraj naselij se z usmerjanjem na organizirane parkirne površine ureja v večjih naseljih (Komen – na 'Placu', ob šoli, Štanjel – v Dolenji vasi, starem delu in ob železnici, Gorjansko – ob pokopališču, na območju bivše bencinske črpalke). V manjših naseljih se, v kolikor je mogoče, zagotovi manjša območja za mirujoči promet. Javni potniški promet

(15)Z javnim potniškim prometom je treba zagotoviti dostopnost do občinskega središča, do občinskih središč sosednjih občin in do regijskih središč čim večjemu številu prebivalcev občine. V mrežo javnega potniškega prometa je potrebno vključiti predvsem Brestovico pri Komnu ter Braniško dolino, ki danes nima povezave s Štanjelom oziroma občinskim središčem Komnom, temveč je navezana na Ajdovščino. Železniška infrastruktura

(16)Obstoječa železniška proga Nova Gorica–Sežana predstavlja pomembno navezavo občine na V. evropski koridor. Potrebna je posodobitev proge, predvsem njena elektrifikacija. 16. člen (infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja) Oskrba s pitno vodo

(1)Oskrba s pitno vodo v občini je ustrezna. V preteklem obdobju je bilo poskrbljeno za primerno vzdrževanje in prenovo večjega dela vodovodnega omrežja, ki zagotavlja tudi protipožarno zaščito.

(2)Dotrajane dele vodovodnega omrežja je treba sanirati. Izgradnja novih vodohranov je predvidena pri Škrbini in Rubijah, črpališč pa v Gornji Brestovici in pri mejnem prehodu Klariči.

(3)Nadaljevati je treba tudi z raziskavami potencialnih virov pitne vode in zaščititi njihovo kvaliteto, saj je območje občine vododeficitarno območje. Glede na to mora biti za potrebe oskrbe s požarno vodo, tehnološko vodo, vodo za zalivanje in podobno ustrezno planirana tudi zagotovitev virov manj kvalitetne vode.

(4)Večje porabnike tehnološke vode je treba usmerjati v izrabo manj kvalitetnih virov vode. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda

(5)V Občini Komen je 15 aglomeracij, ki ustrezajo kriterijem, po katerih morajo biti naselja na občutljivem ali vodovarstvenem območju opremljena z javno kanalizacijo zakonsko določenih rokov.

(6)Večina naselij v občini nima ustreznega kanalizacijskega sistema. S sistemom fekalne in meteorne kanalizacije s pripadajočo čistilno napravo je opremljeno le naselje Komen, medtem ko je v naselju Štanjel v rabi le čistilna naprava ČN Štanjel, ki služi čiščenju komunalnih vod osnovne šole, vrtca in starega dela Štanjela.

(7)Čiščenje in odvajanje odpadnih voda v naseljih je potrebno zagotavljati v skladu z operativnim programom čiščenja in odvajanja odpadnih voda. Ravnanje z odpadki

(8)Ravnanje z odpadki v občini bo sledilo državnim in evropskim strateškim usmeritvam ravnanja z odpadki. Količine komunalnih odpadkov bo mogoče zmanjšati z ustrezno organizacijo zbiranja posameznih vrst odpadkov in zagotovitvijo njihove snovne in energetske izrabe.

(9)Zbrani odpadki se zbirajo v Centru za ravnanje z odpadki Sežana (CERO Sežana), po izteku koncesijskega obdobja pa se bo odlaganje reševalo skladno z nacionalno zakonodajo. V Komnu je urejen tudi zbirni center za individualni dovoz kosovnih odpadkov in odpadkov iz gospodinjstev (ZC Komen). Poleg običajnega odvoza odpadkov je za območje celotne občine vzpostavljen sistem ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov. 17. člen (energetska infrastruktura)

(1)Z zasnovo energetske infrastrukture se zagotavlja učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z elektriko, zemeljskim plinom, toploto ter obnovljivimi in drugimi viri energije. Električno omrežje

(2)Na območju Občine Komen potekajo naslednji obstoječi visokonapetostni prenosni objekti: – DV 400 kV Divača–Sredipolje in – DV 2x110 kV Gorica–Divača. Na območju občine poteka tudi elektroenergetski koridor za načrtovani visokonapetostni daljnovod DV 2x400 kV Divača–Sredipolje.

(3)Elektrovodi nizkonapetostnega omrežja in omrežja javne razsvetljave naj se v strnjenih naseljih praviloma izvedejo podzemno.

(4)Na območjih, ki so predvidena za gradnjo novih objektov in območjih, kjer je napetost nezadostna je potrebno izvesti ojačitve ali novogradnjo omrežja ter zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne nizkonapetostne in visokonapetostne vode. Alternativni viri energije

(5)Za pridobivanje dodatne električne energije se uporabljata vetrna in sončna energija ter biomasa. Pri umeščanju tovrstnih objektov v prostor je potrebno poskrbeti za celovito arhitekturno podobo objektov in po potrebi ohranjanje krajinskih kvalitet (izdelava krajinske zasnove), posebno pozornost pa posvečati ohranjanju vedut.

(6)Na območjih strnjene pozidave, predvsem ob večjih novogradnjah (stanovanjska gradnja visoke gostote v Komnu, večja stanovanjska gradnja v Kobjeglavi) naj se proučijo možnosti za izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja na biomaso.

(7)Spodbujati je potrebno energetsko varčno gradnjo. 18. člen (telekomunikacijska infrastruktura)

(1)Na območju Občine Komen so s sodobno telekomunikacijsko infrastrukturo opremljena vsa območja strnjene pozidave.

(2)Možnost dostopa do širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij je omogočena povsod, razen v Brestoviški dolini, kjer pa se dostopnost načrtuje.

(3)Povečevala se bo pokritost z radijskimi in digitalnimi televizijskimi signali, signali za mobilno telefonijo ter drugimi. II.4 ZASNOVA OKVIRNIH OBMOČIJ NASELIJ

1. člen (prikaz zasnove okvirnih območij naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana) Zasnova okvirnih območij naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana je prikazana na strateški karti Karta 3: Usmeritve za razvoj naselij in prenovo.
2. člen (določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana)

(1)Naselja, v katerih se predvideva močnejši prostorski razvoj, so Komen, ki je funkcionalno povezan z Divči in Štanjel, ki je funkcionalno povezan s Kobdiljem. Za ta naselja je izdelan urbanistični načrt, s katerim je določeno tudi območje naselja. Območja večjih širitev in zaokrožitev teh naselij se načrtuje z občinskimi podrobnejšimi prostorskimi načrti ali podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji.

(2)V ostalih naseljih so območja naselij določena s stavbno namensko rabo prostora, ki obsega območje zgrajenih stavb s pripadajočimi površinami in območja površin, predvidenih za širitev naselja. Širitve in zaokrožitve območij naselij so možne v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi, pri čemer se upošteva vlogo naselja v omrežju naselij. Tako imajo pri usmerjanju razvoja prednost naselja Brestovica pri Komnu, Gorjansko in Kobjeglava s Tupelčami.

(3)Izven strnjenih poselitvenih območij se omogoča predvsem prenovo in posodobitev obstoječih objektov, gradnjo objektov za potrebe kmetijstva in gozdarstva, gradnjo objektov za potrebe turizma ter gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav.

(4)Območij razpršene gradnje, ki bi jih bilo treba komunalno, oblikovno ali drugače sanirati, v občini ni. Le izjemoma se pojavijo posamezni objekti. II.5 DOLOČITEV OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE

1. člen (prikaz zasnove določitve območij razpršene poselitve) Zasnova določitve območij razpršene poselitve je prikazana na karti Karta 3: Usmeritve za razvoj naselij in prenovo.
2. člen (določitev območij razpršene poselitve) Razpršena poselitev kot pojav osamljenih kmetij za Občino Komen ni značilna. Posamezna območja razpršene poselitve (zaselki) se pojavljajo predvsem v Braniški dolini, na kraškem delu občine pa izjemoma, kjer gruča hiš ni uspela prerasti v tipična strnjena kraška vaška jedra. II.6 USMERITVE ZA RAZVOJ NASELIJ
3. člen (prikaz zasnove usmeritev za razvoj naselij) Zasnova usmeritev za prostorski razvoj občine je prikazana na karti Karta 3: Usmeritve za razvoj naselij in prenovo.
4. člen (splošne usmeritve za razvoj naselij)

(1)Naselja se razvijajo in oblikujejo skladno s tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij in skladno z njihovimi razvojnimi potrebami. Omrežje naselij kot model poselitve v občini predstavlja izhodišče za razvoj in načrtno usmerjanje posameznih dejavnosti znotraj ureditvenih območij naselij.

(2)Razvoj naselij v Občini Komen se v skladu z vlogo v omrežju naselij ter v smeri dviga kakovosti naselij zagotavlja znotraj meja naselij, določenih s tem dokumentom. Pri določitvi meje naselja se upošteva tudi možen notranji razvoj naselij v smislu zagotavljanja boljšega izkoristka ter kvalitetnejše rabe prostora z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih stavbnih površin, s celovitimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij. Preveri se ustreznost obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč.

(3)Kasneje se v skladu z razvojnimi potrebami naselij in v okviru omrežja naselij razvoj zagotavlja s širitvami in zaokrožitvami območij naselij le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, kar pomeni, da se širijo razvojno močna naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve območij naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja širitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

(4)Večina naselij (30 od 34) v občini je delno ali v celoti opredeljenih kot naselbinska dediščina, in so kot taka močan tvorec identitete kraškega prostora. Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Upoštevati in ohranjati je potrebno tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder (silhuete, robovi, vedute), ki so del urbanistične identitete prostora. Hkrati se ob razvoju naselij zagotavlja tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti (ohranjanje obstoječe vegetacije v čim večji možni meri, vodnega in obvodnega prostora in drugih mokriščnih površin …) in naravnih vrednot. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.

(5)Pri širitvi naselij je potrebno upoštevati, da imajo prenove in revitalizacija prednost pred širitvami, da širitve ne smejo posegati v kvalitetno oblikovane robove naselij, ne smejo posegati v kvalitetno oblikovane vedute na naselje ali na prostorske dominante z javnih površin ali značilne poglede iz naselja v prostor. Pri širitvah je potrebno upoštevati funkcionalni vidik (omogočati sodoben način bivanja ob upoštevanju tradicionalne zasnove in oblikovanja gradenj, omogočati večjo izrabo zemljišč, upoštevati rang naselja in podobno), vizualni vidik (ohranitev značilnosti glede položaja naselij – na južnih nagibih, ohranitev morfologije, tipologije in arhitekturnih značilnosti s preprečevanjem zraščanja naselij, ohranjanjem zelenih cezur, oblikovanjem strnjenih gruč zazidave, zasnovo objektov okoli notranjega dvorišča in podobno) in okoljski vidik (ohranjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč, naravnih vrednot, zavarovanih območij kot so vodovarstvena območja in podobno). Naselja se širijo predvsem na zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč ter da se pri načrtovanju poselitve čim bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij. 25. člen (urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)

(1)Urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt, so: – Komen z Divči, – Štanjel s Kobdiljem.

(2)Urbanistične načrte se lahko izdela za vsako naselje. 26. člen (usmeritve za notranji razvoj naselij)

(1)Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij je potrebno upoštevati identiteto naselja ali njegovega dela.

(2)Pri notranjem razvoju naselij je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet, še posebej pri naseljih, varovanih kot naselbinska dediščina.

(3)V naseljih se prvenstveno zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč (mejni prehodi, industrijske cone), z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin (novi Kobdilj), s prenovo in obnovo (vsa naselja) in sanacijo degradiranih območij (površinski kopi brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin).

(4)V podeželskih naseljih (vaseh) se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom ter za bivanje. V podeželska naselja se lahko umešča tudi okoljsko manj obremenjujoče trgovske, turistične, storitvene in obrtne dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet. Kmetijska zemljišča znotraj naselij, ki predstavljajo pomembne strukturne člene naselij, je potrebno ohranjati v primarni rabi. V vseh naseljih je smiselno spodbujanje trajnostne rabe prostora, ki omogoča tudi razvoj turizma.

(5)Kvaliteto bivanja v naseljih je potrebno večati z uravnoteženim razmerjem med grajenimi in odprtimi prostori, z zagotavljanjem zadostnih zelenih, in urejenih javnih prostorov ter z dobro urbano opremo. Zagotoviti je potrebno tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zelene sisteme in jih povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine naselij naj se z zaledjem povežejo tudi s kolesarskimi in peš potmi. Zagotavljati je potrebno boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih.

(6)V občini se pojavljajo območja neorganizirane gradnje znotraj naselij, ki jih je potrebno sanirati tako, da se zagotovi infrastrukturno funkcionalnost in krajinsko skladnost z okolico. Na vedutno izpostavljenih območjih degradacije se umešča zelene cezure.

(7)Industrijske dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi. Opuščena industrijska, rudarska, prometna ter druga degradirana območja je mogoče ob primerni infrastrukturni opremljenosti ter ob izpolnjevanju drugih prostorskih in okoljskih pogojev, nameniti za druge ustreznejše dejavnosti v skladu s potrebami naselja.

(8)Pri komunalnem opremljanju naselij je potrebno trase podzemne infrastrukture združevati v podzemne koridorje. 27. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)Znotraj naselij Občine Komen se spodbuja preplet dejavnosti. V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se med drugim zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Zagotavljati je potrebno ravnovesje med površinami za različne dejavnosti. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj. Znotraj bivanjskih delov naselij se ne umešča dejavnosti s prekomernimi vplivi. Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri tudi z javnimi prevoznimi sredstvi, kolesom ali peš. Ob upoštevanju navedenega se poskuša te dejavnosti v čim večji meri umeščati v že zgrajeno tkivo naselij. Turistične dejavnosti se primarno umešča v obstoječ stavbni fond predvsem na območju naselbinske dediščine.

(2)Prostorska razporeditev dejavnosti mora biti taka, da bo zmanjšana potreba po uporabi motoriziranih prevoznih sredstev, oziroma taka, da bo njihovo dostopnost mogoče doseči z učinkovitim javnim potniškim prometom.

(3)Dejavnosti se v naselja usmerja skladno s tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij, glede na obstoječe dejavnosti v naselju ter glede na prostorske možnosti in omejitvene dejavnike za razvoj dejavnosti.

(4)Glavni omejitveni dejavniki za razvoj poselitve in dejavnosti na območju občine predstavljajo predvsem varstveni režimi in poselitveni vzorec razpršenih gruč.

(5)Najširši spekter dejavnosti se združuje v naselju Komen z Divči , v bodoče pa bo glede umestitve dejavnosti poseben poudarek na: – zagotavljanju prostorskih možnosti za širitev in delovanje gospodarskih con, – zagotavljanju prostorskih možnosti za razvoj družbene infrastrukture (vrtec Komen, šola, dom starejših občanov …), – zagotavljanju prostorskih možnosti za organizirano stanovanjsko gradnjo (poslovno-stanovanjska gradnja in gradnja individualnih hiš), – zagotavljanje prostora za razvoj športne infrastrukture in športno rekreacijskih površin, – zagotavljanje prostorskih možnosti za umestitev centralnih dejavnosti z revitalizacijo in sanacijo, – vključevanje zelenih površin v urbani sistem naselja in povezovanje le teh z zaledjem s pomočjo urejanja peš in kolesarskih poti.

(6)Širok spekter dejavnosti se združuje tudi v funkcionalno povezanih naseljih Štanjel in Kobdilj . V bodoče bo glede umestitve dejavnosti poseben poudarek na: – načrtni celoviti prenovi starega Štanjela s poudarkom na umeščanju kulturnih in turističnih dejavnosti v prepletu s turističnimi nastanitvenimi kapacitetami, upravnih dejavnosti regionalnega in državnega pomena in v manjši meri z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, – celoviti prenovi Dolnje vasi z umeščanjem oskrbnih in rekreacijskih površin ter površin za turizem oziroma turističnih prenočitvenih kapacitet, – spodbujanju razvoja gospodarske cone v novem Kobdilju predvsem z zagotavljanjem prostorskih možnosti za nov, primernejši prometni dostop ter s širitvijo območja z namenom racionalnega umeščanja okoljske infrastrukture, – celostnem pristopu k prenovi vaških jeder gornjega Kobdilja in dolnjega Kobdilja z umeščanjem osnovnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v povezavi s turistično ponudbo (Fabianijeva dediščina …), – vključevanju zelenih površin v urbani sistem naselij in povezovanju le teh z zaledjem z ureditvijo peš in kolesarskih poti.

(7)V naselju Gorjansko je glede umestitve dejavnosti poseben poudarek na: – revitalizaciji, valorizaciji in sanaciji jedra naselja s poudarkom na umeščanju oskrbnih in storitvenih dejavnosti ob upoštevanju arhitekturne in urbanistične identitete prostora, – zagotavljanju prostorskih možnosti za organizirano stanovanjsko gradnjo nizke gostote, – vključevanju zelenih površin v urbani sistem naselij in povezovanje le teh z zaledjem z ureditvijo peš in kolesarskih poti, – zagotavljanju prostorskih možnosti za razvoj centralnih, turističnih ali gospodarskih dejavnosti na območju mejnega prehoda Gorjansko.

(8)V naselju Brestovica pri Komnu je treba zagotavljati predvsem možnosti za razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Pristopiti je treba k revitalizaciji jedra naselja ter zagotavljati površine za šport in rekreacijo, k sanaciji degradiranega prostora bivše bencinske postaje tik ob naselju in opuščenega mejnega prehoda ter spodbujanju razvoja družbenih, predvsem kulturnih dejavnosti ter turizma.

(9)V naselju Kobjeglava (s Tupelčami) je treba zagotoviti prostorske možnosti predvsem za razvoj oskrbnih, storitvenih in turističnih dejavnosti, prvenstveno z revitalizacijo.

(10)V ostalih naselij se poleg bivanja in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, omogoča umestitev oskrbnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti ter turističnih območij, s katerimi se zagotavlja delovna mesta za prebivalce. Skladno s potrebami se lahko v manjšem obsegu predvidi tudi umestitev drugih dejavnosti, kot na primer športa in rekreacije.

1. člen (usmeritve za sanacijo razpršene gradnje) Na območju Občine Komen je razpršena gradnja redka. Sanira se jo predvsem s komunalnim opremljanjem in zagotavljanjem krajinske skladnosti.
2. člen (usmeritve za razpršeno poselitev) Za območje občine razpršena poselitev v smislu osamelih domačij ni značilna, značilen pa je vzorec velikega števila majhnih strnjenih naselij, ki ga je potrebno ohranjati.
3. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij) Komen - Divči

(1)Naselji Komen in Divči skupaj tvorita urbano območje občinskega središča Komen. Občinsko središče Komen, kot edino večje središče na širšem območju severnega dela Krasa tako v Sloveniji kot tudi čezmejno, ima pomembno vlogo za ohranjanje in razvoj poselitve na tem območju ter obenem za ohranjanje slovenskega kulturnega prostora v čezmejnem območju. Razvoj urbanega naselja se bo usmerjal v krepitev vloge občinskega in subregionalnega središča severnega dela Krasa z omogočanjem razvoja širokega spektra dejavnosti, zagotavljanjem zaposlitvenih možnosti ter visoke kakovosti bivanjskega okolja.

(2)Poselitev urbanega območja naselja tvorijo štirje prostorski sklopi, ločeni z dvema pasovoma zelenih površin. Poselitev sestavljajo: – območje historičnega naselja Komen, ki se razteza po jugovzhodnem delu pobočja manjše vzpetine, s katere dominira župnijska cerkev sv. Jurija z novejšimi širitvami poselitve na severovzhodnem in jugozahodnem delu, – območje naselja Divči s tipično gručasto strukturo kraške vasi, – območje povojne poselitve na jugozahodnem delu Komna z gospodarsko cono ter obcestno stanovanjsko poselitvijo ter – območje povojne poselitve na severovzhodnem delu Komna ob regionalnih cestah v smeri proti Štanjelu in Braniku, ki je pretežno namenjeno centralnim in proizvodnim dejavnostim.

(3)Zelena pasova predstavljajo gozdni park Cirje skupaj s parkom ob zdravstvenem domu, pokopališčem in avstro-ogrskim vojaškim pokopališčem ter strnjeni vinogradi med območjem historičnega naselja Komen ter območjem povojne poselitve na jugozahodnem delu naselja.

(4)Na območju naselja je treba posodobiti cestno omrežje ter zasnovati celovit urbani prometni režim za razbremenitev prometa v centru naselja (z novo obvoznico na jugovzhodnem delu naselja), varno križanje regionalnih in občinskih cest ter varen sistem dostopov do objektov. Zagotoviti je treba primerne površine za javna parkirišča, pešce in kolesarje, kot tudi za avtobusna postajališča in obračališča. Pristopiti je potrebno k prenovi centra naselja z ohranjanjem in prenovo grajene strukture historičnega jedra ter umeščanjem novih grajenih struktur ob hkratnem spoštovanju obstoječih kvalitet. Bistven nosilec identitete kraja so urejene javne površine, zato jim bo namenjena posebna skrb. Na območju centra naselja se spodbuja predvsem razvoj storitvenih in oskrbnih dejavnosti ter omogoči umestitev poslovno stanovanjskih objektov. Zagotavlja se razvoj gospodarskih con ob robu naselja (»Alukomen«, »Mahle Letrika«), zagotoviti pa je treba, da se od ostalih območij v največji možni meri ločujejo z zelenimi površinami. Zaokrožujejo se funkcionalno povezana območja (območja družbene infrastrukture – športni center, zdravstveni dom – dom za ostarele), ki se jih povezuje s centrom naselja ter stanovanjskimi površinami in zelenimi površinami preko sistema varnih peš in kolesarskih poti. Zagotavlja se prostorske možnosti za kvalitetno individualno stanovanjsko gradnjo z zgoščevanjem in zaokroževanjem območij naselij Komen in Divči ter preprečuje razvoj obcestne gradnje v območju povojne poselitve na jugozahodnem delu naselja Komen. Ohranja se obstoječe parkovne ureditve, ki se jih združuje v celovit parkovni sistem. Kmetijske površine na jugozahodnem delu naselja se ohranja kot del zelenega sistema urbanega območja. Ohranja se prostorsko prepoznavnost naselij Komen in Divči, ki sicer skupaj tvorita urbano območje naselja Komen. Štanjel - Kobdilj

(5)Štanjel in Kobdilj sta večji naselji na severovzhodnem robu Komenske planote, tik nad Braniško dolino. Naselji Štanjel in Kobdilj skupaj tvorita urbano območje lokalnega središča Štanjel. Središče ima zaradi svoje lege ter izjemnih kulturnih, naravnih in krajinskih danosti danes vlogo upravnega središča regionalnega pomena ter predstavlja enega od stebrov turističnega razvoja širšega prostora Krasa. Razvoj urbanega območja se usmerja predvsem v krepitev vloge turističnega središča, ki jo razvija v odnosu do celotne turistične ponudbe občine ter vanjo vključuje svoje neposredno zaledje. Obenem se v urbanem območju zagotavlja kvalitetno bivanjsko okolje za prebivalce ter zagotavlja možnosti za krepitev vloge zaposlitvenega centra v gravitacijskem območju.

(6)Obstoječa poselitev urbanega območja obsega območja poselitve naselij Štanjel in Kobdilj. Na območju naselja Štanjel poselitev zajema Gornjo vas (srednjeveško naselje), Dolnjo vas in novi Štanjel. Na območju Kobdilja pa gručasto poselitev Gornjega in Dolnjega Kobdilja ter novejše območje Novi Kobdilj.

(7)V Gornji vasi se lahko s celovito prenovo neizkoriščenega, opuščenega in degradiranega stavbnega fonda uresniči vrsto projektov regionalnega in državnega pomena, kulturno zgodovinske projekte in turistične projekte. Hkrati je treba zagotavljati tudi pogoje za bivanje. Gornja vas lahko prevzame tudi nekaj oskrbnih dejavnosti za celotno gravitacijsko območje. Dolnja vas lahko prevzame oskrbno funkcijo lokalnega središča in del turističnih dejavnosti za celoten razvoj območja. Stanovanjska gradnja v tem območju ima le dopolnilni značaj. Novi Štanjel bo ohranil svojo vlogo novejšega stanovanjskega naselja. Potrebno bo izboljšati podobo stanovanjskega okolja predvsem z ureditvijo javnih poti in površin ter ozelenitvijo. Stanovanjska pozidava se bo zgostila in dopolnila z novimi površinami.

(8)V Starem Kobdilju je treba ohraniti značilno gručasto poselitev z vmesnimi zelenimi prostori. Razvoj poselitve bo usmerjen le v dopolnilno gradnjo znotraj vaških jeder. Večji poudarek bo dan na prenovo obstoječega kvalitetnejšega stavbnega fonda. Programsko je Stari Kobdilj lahko dopolnitev dejavnosti Gornje vasi Štanjela. Izgradnja obvozne ceste bo pripomogla k hitrejši prenovi spodnjega Kobdilja ter krepitvi turistične vloge naselja.

(9)Novi Kobdilj ima največje prostorske možnosti za širitev poselitve v območju urejanja. Na tem območju se sanira neorganizirana stanovanjska gradnja. Pozidavo je treba zgostiti, urediti je treba sistem javnih poti in drugih javnih površin. Urediti je treba priključevanje območja na regionalno cesto, predvsem priključke posameznih stanovanjskih hiš, ki so sedaj usmerjeni direktno na regionalno cesto.

(10)Z ureditvijo nove obvoznice na območju Novega Kobdilja bo zagotovljena primerna prometna dostopnost do načrtovane gospodarske cone.

(11)Na območju urejanja se ohranjajo vse parkovne in sorodne površine. Celovito se pristopa k urejanju javnih površin na celotnem območju, prednostno na območju Gornje vasi, trga v Dolnji vasi ter ob regionalnih in lokalnih prometnicah. Zagotavlja se ustrezno zasnovano prometno omrežje, s celovitim sistemom javnih poti, urejenih in varnih križanj lokalnih in regionalnih prometnic, zadostnimi površinami za javna parkirišča tako za potrebe prebivalcev kot obiskovalcev, avtobusnih parkirišč, postajališč in obračališč. Spodbuja se ureditev javnih zelenic v povezavi z javnimi površinami znotraj poselitvenih območij. Ohranjajo se tudi kmetijske in gozdne površine znotraj ureditvenega območja, predvsem v severnem in severovzhodnem delu, ki imajo tako rekreacijsko (urejene pešpoti, prostori za piknike, kolesarske poti) kot varovalno funkcijo (kulturna dediščina in naravne vrednote). Varovalno funkcijo imajo predvsem kmetijske površine, ki so neposredno povezane z obstoječo poselitvijo in skupaj s poselitvijo predstavljajo značilno kulturno krajino. Gorjansko

(12)Naselje Gorjansko je večje gručasto naselje, ki se razprostira na jugozahodni strani Komenske planote, med Komnom in Nabrežino (italijanski Kras). Poleg Brestovice pri Komnu je edino večje naselje na območju Brestoviške doline. V omrežju naselij se Gorjansko razvija kot pomembnejše ostalo naselje, ki krepi svojo oskrbno in storitveno vlogo. Razvija se kot zaposlitveno središče svojega gravitacijskega zaledja.

(13)Naselje se nahaja na pomembni regionalni povezavi, ki povezuje Komen s kraškimi centri v Italiji ter z morjem, zato območje bližnjega mejnega prehoda kot tudi samo naselje predstavljata pomembno vstopno turistično točko na slovenski Kras.

(14)Za središče naselja je treba zagotoviti prenovo. Prednostno je treba spremeniti prometni režim z ureditvijo križišča v centru naselja. Predvidi se ureditev rekreacijskih površin v centru naselja ter ureditev primernih peš in kolesarskih povezav med posameznimi deli območja (center vasi, športni park, stara vas, območje novejše individualne stanovanjske gradnje, pokopališča). V centru naselja je treba zagotoviti tudi javna parkirišča in druge javne površine, predvsem zelenice.

(15)Na območju mejnega prehoda se spodbuja razvoj centralnih, turističnih ali gospodarskih dejavnosti. Območje se urbanistično in arhitekturno podreja principom urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja kraških naselij ter v skladu s krajinskimi značilnostmi območja. Kobjeglava - Tupelče

(16)Naselje Kobjeglava je večje kraško gručasto naselje, ki se nahaja na vzhodnem delu Komenske planote ob regionalni cesti med Štanjelom in Komnom. Naselje je funkcionalno povezano z naseljem Tupelče. Funkcionalno povezano območje obeh naselij se v omrežju centralnih naselij občine razvija kot središčno naselje.

(17)Urbanistično oblikovanje posameznih prostorov znotraj naselij, ki so za oblikovanje javnega prostora posebno pomembni, se določi s pomočjo variantnih rešitev, lahko tudi javnih natečajev. Druga naselja

(18)V vseh naseljih ter na območjih razpršene poselitve se identiteta ohranja z obnovami obstoječih objektov ter z ohranjanjem kvalitetnih tipologij gradenj, v naseljih pa tudi z zagotavljanjem ustrezne količine zelenih in drugih odprtih javnih površin ter zagotavljanjem ustreznega razmerja med odprtimi in grajenimi površinami. II.7 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI II.7.1 Usmeritve za razvoj v krajini

1. člen (prikaz usmeritev za razvoj v krajini) Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na strateških kartah Karta 4.1: Usmeritve za razvoj v krajini, Razvoj dejavnosti v krajini in Karta 4.2: Usmeritve za razvoj v krajini, Varovanja in omejitve.
2. člen (splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Razvoj krajine v Občini Komen bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč. Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje. Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj posameznih krajin razvijale tudi turistične in rekreacijske dejavnosti.

(2)Z ohranjanjem in vzpostavljanjem kulturne in simbolne prepoznavnosti krajine se zagotavlja večja privlačnost območij, specifične razvojne možnosti, kvalitetno bivalno okolje in možnosti za identifikacijo prebivalstva s teritorijem občine. Kulturno in simbolno prepoznavnost ter doživljajsko vrednost krajine oblikujejo pestra kulturna krajina, stavbna in naselbinska dediščina podeželja ter naravne kakovosti, predvsem biodiverziteta.

(3)Celoten kraški del občine, ki predstavlja pretežen del občine, sodi med krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni. Pomembno vlogo ima tudi območje Braniške doline, kot območje regionalne prepoznavnosti.

(4)Dejavnike prepoznavnosti krajine se obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost za prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh območjih se spodbuja dejavnosti kot so trajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti itd. ter tako prispeva h gospodarskemu razvoju ter ohranitvi in povečanju prepoznavnosti.

(5)Območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni se lahko tudi zavaruje, če se s tem zagotovi dodatne možnosti za njihovo uspešno upravljanje. 33. člen (usmeritve za razvoj kmetijstva)

(1)Kmetijska zemljišča se glede na pridelovalni potencial tal razvršča v trajno varovana kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. Trajno varovana kmetijska zemljišča, ki bodo namenjena za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo in za katera bo zagotovljeno trajno varstvo, je treba določiti po predhodnem usklajevanju z drugimi interesi v prostoru.

(2)Kljub slabšim pridelovalnim pogojem je v Občini Komen potrebno spodbujati ohranjanje in razvoj kmetijstva, ker se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine, biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot, obenem pa pripomore k preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč ter k omejevanju požarne ogroženosti.

(3)Spodbuja se ekstenzivno ekološko kmetovanje v povezavi s turistično ponudbo in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah (predelovanje kmetijskih pridelkov ter mesnih in mlečnih izdelkov). Prednostno se spodbuja pašno živinorejo, rejo drobnice in vinogradništvo, v dolini Branice pa tudi sadjarstvo in zelenjadarstvo. Skladno z možnostmi se razvija tudi intenzivno kmetijstvo.

(4)Kmetijska zemljišča v neposredni bližini naselij ter med obstoječo pozidavo so pomemben tvorec kulturne in krajinske identitete naselij na Krasu. Ob upoštevanju potreb za razvoj naselij ter ob upoštevanju ekoloških in gospodarskih pogojev, se ta kmetijska zemljišča namenjajo za pozidavo le ob hkratnem upoštevanju njihove kulturne in krajinske vrednote v sistemu poselitve. Kmetijska zemljišča med obstoječo pozidavo vključujemo v zeleni sistem naselij.

(5)Na kmetijskih zemljiščih se pogojno omogoča gradnjo nekaterih enostavnih in nezahtevnih kmetijskih objektov, ki niso namenjeni intenzivni pridelavi rastlin ali reji živali ter so skladni s kulturno in simbolno prepoznavnostjo krajine. Objekti ne smejo degradirati kulturne krajine.

(6)Posegi na kmetijska zemljišča, ki ne predstavljajo gradnje stavb in so povezani s kmetijsko dejavnostjo (postavitev latnikov, urejanje teras, ograjevanje pašnikov …) se prav tako izvajajo na način, ki je skladen s kulturno in simbolno prepoznavnostjo krajine. 34. člen (usmeritve za razvoj gozdarstva)

(1)Gospodarjenje z gozdovi je možno v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, ki temeljijo na sonaravnem in trajnostnem gospodarjenju in večnamenski vlogi gozda (lesnoproizvodna funkcija gozda mora biti usklajena z ekološkimi in socialnimi funkcijami gozda).

(2)Ohranja se gozdove, ki imajo posebne varstvene režime.

(3)Lesnoproizvodno vlogo gozda se spodbuja predvsem na območjih, ki so manj primerna za druge vrste rabe prostora, predvsem kmetijstva. To so strma in skalovita pobočja, gozdovi na plitvih in kamnitih tleh, gozdovi, ki so nastali s pogozdovanjem in gozdovi na flišni matični podlagi, kjer obstaja zaradi naklona terena velika nevarnost pojava erozijskih procesov.

(4)Gradnja gozdnih prometnic je možna v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo. Gozdne ceste so sestavni del gozda in so javnega značaja. Za potrebe izvajanja gozdarske dejavnosti se odprtost gozdov z gozdnimi cestami izboljša. V gozdni prostor je v skladu z usmeritvami območnega gozdnogospodarskega načrta mogoče umestiti kolesarske poti, peš poti, gozdne učne poti in poti za ježo.

(5)Preprečuje se krčenje gozdnih zaplat na kmetijskih območjih, ki so pomembna za krajinsko sliko ali pa opravljajo pomembno biotopsko funkcijo ali funkcijo koridorskih povezav za divjad. Na ekstremnih rastiščih (predvsem območja varovalnih gozdov) in na območju pogorišč je dovoljeno pogozdovanje z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Gozdove v naseljih in njihovi okolici, ki opravljajo pomembne socialne funkcije ali varujejo naselja pred močnimi vetrovi (burjo), se ohranja oziroma vključi v zeleni sistem naselja. Manj kvalitetni gozdovi v bližini naselja, ki so nastali z zaraščanjem nekdanjih kmetijskih površin pa se lahko namenijo za potrebe kmetijstva in poselitve.

(6)Na izpostavljenih legah in v okolici večjih emisijskih virov (kamnolomi) je potrebno zagotoviti trajno prisotnost gozda.

(7)Za varstvo gozdov pred požarom na Krasu in drugih požarno ogroženih gozdovih se sprejmejo in izvajajo ukrepi, predpisani za varstvo pred požari. 35. člen (usmeritve za gospodarjenje z vodami)

(1)Območja vodnih in priobalnih zemljišč rek Branice in Raše se prepušča naravni dinamiki prostora.

(2)Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima tako, da se ohranjajo naravne retenzijske sposobnosti prostora oziroma zagotavlja njegovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Ob izkazanem javnem interesu se lahko retenzijske površine ali obseg vodnega režima zmanjšuje, vendar le ob ustrezni nadomestitvi teh površin oziroma izvedbi drugih izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšata poplavna varnost, vodni režim in stanje voda.

(3)Rabo prostora, ki lahko vpliva na spremembe odtočnega režima, se usmerja izven teh območij. Nadaljnje regulacije vodotokov niso dopustne.

(4)Naravne procese, kot so poplavnost, erozija in plazovitost, se upošteva kot omejitev pri načrtovanju rabe prostora. Na erozijsko ogrožena območja se prostorskih ureditev in dejavnosti, ki bi lahko poslabšala ali pospešila erozijske procese, ne usmerja, temveč se jih prepušča dinamiki naravnih procesov.

(5)Občina skoraj v celoti leži na razpoklinskih in kraških vodonosnikih z veliko izdatnostjo, zato je tudi skoraj v celoti zaščitena kot vodovarstveno območje. Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem. Vodni viri v občini so ustrezno zaščiteni. Dejavnosti je treba v skladu s sprejetimi načrti v največji možni meri usmerjati izven območij virov pitne vode, oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za onesnaževanje voda. Z dograditvijo kanalizacijskega sistema, s pravilnim in nadzorovanim odstranjevanjem odpadkov in nadzorovano uporabo nevarnih snovi, se odpravi oziroma maksimalno zmanjša možnost ogrožanja vodnih virov.

(6)Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode. Odvajanje odpadnih voda neposredno v podzemne vode je prepovedano.

(7)Na vseh območjih naselij se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

(8)Ohranjajo se kali, kot vodna območja pomembna zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti in kulturne identitete prostora. 36. člen (usmeritve za pridobivanje mineralnih surovin)

(1)Na območju Občine Komen ostaja aktivno eno območje pridobivanja mineralnih surovin, to je Štanjel (izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita).

(2)Dopušča se dejavnost izkoriščanja nahajališč naravnega kamna zaradi ohranjanja in razvoja tradicionalnih oblik kamnoseštva in stavbarstva v povezavi z ohranjanjem stavbne dediščine Krasa. Potrebe po izkoriščanju se uskladi z varstvenimi zahtevami.

(3)V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smiselno določeno območje z osnovno namnesko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). 37. člen (usmeritve za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju)

(1)Razvoj turističnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem s poselitvijo in kmetijstvom. Razvoj turizma temelji na naravnih in kulturnih kvalitetah občine in ni usmerjen v razvoj množičnega turizma.

(2)Turistična ponudba v občini se povezuje s ponudbo Krasa na različnih nivojih, skupaj s sosednjimi občinami, čezmejno in tudi širše s sosednjimi turističnimi območji. Čezmejno povezovanje je pomembno predvsem zaradi neposredne bližine obale ter dobro razvite mreže mednarodnih letališč.

(3)Celotna občina se razvija kot turistično območje, predvsem na podlagi izjemnih kulturnih in naravnih danosti. Turistične dejavnosti se z namenom revitalizacije strnjenih jeder prvenstveno usmerja v obstoječe objekte.

(4)Center razvoja turistične ponudbe predstavlja območje naselij Štanjel in Kobdilj, kjer se poleg nastanitvenih kapacitet zagotavlja kulturna, izobraževalna, kongresna, enogastronomska in rekreacijska ponudba.

(5)V turistično ponudbo se vključuje večina naselij v občini, predvsem na podlagi bogate naselbinske in etnološke dediščine ob kvalitetni enogastronomski ponudbi gostišč, turističnih kmetij in tipičnih »osmic« ter športne in rekreacijske ponudbe. Z zasnovo turističnih osi se oblikuje turistične produkte občine.

(6)Na območju se predvideva tudi več manjših točk turistične ponudbe, predvsem v obliki dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, športno rekreacijske ponudbe ter promocije kulturnih in naravnih znamenitosti.

(7)Posamezne točke turistične ponudbe Krasa bo povezovala mreža kolesarskih in peš poti. Poti in kolesarske steze naj bodo tematsko urejene (pot ob meji, konjeniške poti, poti prve svetovne vojne …).

(8)Na turističnih, športnih in rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne površine. Zaradi ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje posameznih športnih in rekreacijskih dejavnosti glede na letni čas lahko časovno omeji.

(9)Spodbuja se tudi razvoj alternativnih oblik turizma (posebne zdravstvene storitve in podobno). 38. člen (usmeritve za varstvo naravnih kakovosti)

(1)Območja in objekti varstva naravnih kakovosti so zavarovana območja, območja predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi in posebna varstvena območja Natura 2000.

(2)Ohranja in varuje naj se pomembnejše dele habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter prednostnih habitatnih tipov. Ohranitev ogroženih in zavarovanih vrst in prednostnih habitatnih tipov se zagotavlja v okviru varstva ekološko pomembnih območij ter posebnih varstvenih območjih. Za zagotavljanje sprejemljivosti načrtovanega prostorskega razvoja občine je na območjih Nature 2000 in zavarovanih območjih potrebno upoštevati omilitvene ukrepe.

(3)Z namenom ohranjanja biodiverzitete je treba posebno pozornost posvečati ohranjanju reliefnih in mikroreliefnih kraških pojavov (vrtače, kale, škraplje, žlebiče …) ter ohranjanju suhozidov in kalov. Suhozidi so en izmed bolj prepoznavnih elementov kraške krajine, ki hkrati predstavljajo tudi življenjski prostor ogroženih in zavarovanih živalskih vrst, predvsem plazilcev. Obnova suhozidov, se mora zato izvajati na tradicionalen način, brez uporabe veziv. Kali so pomemben življenjski prostor dvoživk. Obnavljajo naj se le v obdobjih izven razmnoževalnih ciklov živali, vezanih na kal, to je predvsem pozno jeseni in pozimi. Če je kal suh, se ga lahko obnavlja tudi poleti. Pri obnovi kalov se ne uporablja betona. Pri obnovi se ohranjajo položne brežine kala, da se bodo vanj lahko naselile rastline in živali. 39. člen (usmeritve za varstvo kulturnih kakovosti)

(1)Ohranjati je treba kulturni in simbolni pomen ter doživljajsko vrednost prostora, ki jo predstavljajo pestra kulturna krajina, arheološka, stavbna in naselbinska dediščina. S tem namenom je treba ohranjati kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca, predvsem njunih stikov, ter ohranjati krajinsko merilo.

(2)Na in ob objektih in območjih kulturne dediščine niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi spremenili njene lastnosti, vsebino ali obliko, če bi s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se uskladijo z omejitvami varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.

(3)Z namenom ohranjanja oziroma revitalizacije dediščine se spodbuja vnos novih vsebin, če se s tem ne zmanjšuje vrednost dediščine. II.8 USMERITVE ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

1. člen (prikaz usmeritev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so prikazane na straški karti Karta 4.2: Usmeritve za razvoj v krajini, Varovanja in omejitve.
2. člen (usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)Na erozijskih območjih in območjih požarno ogroženih gozdov se pri načrtovanju poselitve, infrastrukture ali dejavnosti in prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče, upošteva vse predpisane ukrepe za zavarovanje.

(2)V obstoječih poseljenih območjih na ogroženih območjih je treba zagotavljati izvedbo ustreznih zaščitnih ukrepov.

(3)Za varstvo gozdov pred požari na Krasu in drugih požarno ogroženih gozdovih se sprejemajo in izvajajo ukrepi, predpisani za varstvo pred požari. 42. člen (zaščita in reševanje)

(1)Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrti zaščite in reševanja, izdelanih na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Za potrebe zaščite in reševanja se predvidi območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje. Načrtujejo se v skladu z načrtom civilne zaščite.

(3)Zagotovi se prostorske možnosti za izvajanje ukrepov, ki so povezani s protipožarno zaščito naselij.

1. člen (območja za potrebe obrambe) V občini ni območij izključne ali območij omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe. II.9 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ
2. člen (prikaz usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane na strateški karti Karta 5: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev.
3. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se na podlagi usmeritev glede razvoja poselitve, razvoja v krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture prikažejo usmeritve za opredelitev namenske rabe stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč.

(2)V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta se določijo območja zemljišč osnovne namenske rabe (stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča). Stavbna zemljišča se delijo podrobneje na podrobnejšo namensko rabo.

(3)Podrobnejša namenska raba stavbnih zemljišč v naseljih, ki načrtujejo intenzivnejši razvoj, se določi na podlagi usmeritev iz urbanističnih načrtov. Podrobnejša namenska raba stavbnih zemljišč za ostala naselja se določijo na podlagi potreb naselij v skladu z njihovo funkcijo v omrežju naselij, dejanskim stanjem namenske rabe ter potrebnimi manjšimi širitvami.

(4)Kmetijska zemljišča se prikažejo ločeno glede na varstvo in sicer kot trajno varovana in druga kmetijska zemljišča. Določijo se na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč, kategorizacije kmetijskih zemljišč ter drugih uradnih kmetijskih prostorskih evidenc in na podlagi zmanjševanja ali širitve stavbnih zemljišč naselij in razpršene poselitve.

(5)Gozdna zemljišča se določijo na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč, kategorije gozdov in izvedenih sanacij požarišč. Površine gozdov po dejanski rabi se ustrezno zmanjšajo za potrebe širitve stavbnih zemljišč naselij in razpršene poselitve ter za površine, ki se že pretežno uporabljajo v kmetijske namene oziroma so primerne za uporabo v kmetijske namene.

(6)Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza stanja prostora (vodna telesa površinskih voda). Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora.

(7)Druga zemljišča (predvsem za infrastrukturo) se določijo na podlagi prikaza stanja prostora oziroma ob upoštevanju dejanskega stanja ter projektnih preveritev.

(8)Namenska raba prostora je podlaga za usmerjanje dejavnosti v prostoru. II.10 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV 46. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)Osnovne usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev (PIP) za posege in prostorske ureditve so podane v strateškem delu občinskega prostorskega načrta. Podrobnejše usmeritve za območja naselij Komen z Divči ter Štanjela s Kobdiljem so podane na podlagi urbanističnih načrtov.

(2)Za pregleden prikaz določitve prostorskih izvedbenih pogojev je izvedena členitev prostora. Celoten prostor občine je razdeljen na prostorske enote. Prostorska enota je območje z enotno izraženo prostorsko identiteto. Prostor delimo na krajinske in funkcionalne enote ter podrobneje na enote urejanja prostora (EUP). Enote urejanja prostora imajo praviloma enolično namensko rabo in so nosilke enotnih meril za urejanje prostora.

(3)Krajinske enote Občine Komen so Tržaški kras, Goriško-Komenski kras, Dutoveljsko-Tomajski kras in Dolina Branice.

(4)Funkcionalnih enot je, tako kot naselij,

1. III. IZVEDBENI DEL III.
2. SPLOŠNA DOLOČILA
3. člen (vsebina izvedbenega dela)

(1)Izvedbeni del določa: – območja namenske rabe prostora (v nadaljevanju NRP), – gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljevanju GJI), – enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP), – prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju PIP), – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.

(2)Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3)Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. 48. člen (stopnja natančnosti mej)

(1)Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2)Položajna natančnost mej enot urejanja prostora in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3)V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca.

(4)Drugi grafični prikazi tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov prikazanih v »Prikazu stanja prostora«, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(5)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru. 49. člen (členitev prostora)

(1)Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora.

(2)Celotni prostor občine je razdeljen na krajinske enote. Krajinske enote obsegajo območja vseh namenskih rab, tako stavbna kot druga zemljišča.

(3)Območja stavbnih zemljišč so razdeljena na funkcionalne enote. Število funkcionalnih enot je enako številu naselij.

(4)Območja stavbnih zemljišč naselij znotraj ene funkcionalne enote so razdeljena v enote urejanja prostora. EUP so območja z enotnimi merili za urejanje prostora. Prikazane so na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

1. člen (prostorske enote) Prostorske enote so: – krajinske enote Tabela 2 Ime krajinske enote Oznaka krajinske enote Tržaški kras KE – 01 Goriško-Komenski kras KE – 02 Dutoveljsko-Tomajski kras KE – 03 Dolina Branice KE – 04 – funkcionalne enote Tabela 3 Ime naselja Oznaka naselja Ime naselja Oznaka naselja Brje pri Komnu BK Lukovec LU Brestovica pri Komnu BR Mali dol MA Coljava CO Nadrožica NA Čehovini ČE Preserje pri Komnu PR Divči DI Rubije RU Dolanci DO Sveto SV Gabrovica pri Komnu GA Šibelji ŠI Gorjansko GO Škofi ŠK Hruševica HR Škrbina ŠB Ivanji grad IV Štanjel ŠT Klanec pri Komnu KL Tomačevica TO Kobdilj KB Tupelče TU Kobjeglava KG Vale VA Koboli KI Večkoti VE Kodreti KD Volčji grad VO Komen KO Zagrajec ZA
2. člen (enote urejanja prostora)

(1)Enote urejanja prostora so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: – oznake naselja, – zaporedno številko EUP znotraj naselja. Primer: ŠT-26.

(2)Enote urejanja prostora razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: – oznake krajinske enote, – zaporedno številko enote razpršene poselitve v celotni občini. Primer: KE-01/14. 52. člen (prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)

(1)Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: – splošne prostorske izvedbene pogoje, – podrobne prostorske izvedbene pogoje, – morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote ali podenote urejanja prostora.

(2)Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3)Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, da so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji.

(4)Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji. Posebni prostorski izvedben pogoji so lahko samo tekstualni (Priloga 2) ali tudi grafični (Priloga 3). V primeru, da se EUP ureja s posebnimi PIP, je v grafiki dodana oznaka »*«. Primer: ŠT-16 *

(5)Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo do uveljavitve le teh določila iz III.

1. poglavja tega odloka. V primeru, da se EUP ureja z OPPN je dodana tudi oznaka načina urejanja. Primer: KO-31 OPPN
2. člen (prikaz stanja prostora)

(1)Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljena na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za prostor. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.

(2)Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, varovana, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.

(3)Prostorski informacijski sistem se bo vzpostavil in vzdrževal za opravljanje nalog države in spremljanje nalog občin na področju urejanja prostora, vključno s pripravo in sprejemom prostorskih aktov, spremljanjem stanja prostora ter za omogočanje javnosti, da se seznani s stanjem v prostoru.

(4)V prikaz stanja prostora so lahko vključeni tudi podatki, ki služijo pripravi, sprejemu in spremljanju prostorskih aktov, kot so demografski podatki, socio-ekonomski kazalci, podatki o fizičnih lastnostih prostora, kazalci urbanega razvoja in kazalci okolja s stališča varovanja človekovega zdravja iz okoljskega poročila ter drugo. Podatki se bodo vključevali v prostorski informacijski sistem glede na potrebe po teh podatkih v okviru prostorskega načrtovanja. III.2. NAMENSKA RABA PROSTORA 54. člen (vrste namenske rabe prostora)

(1)Vsaka zemljiška parcela ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.

(2)Namenska raba prostora je prikazana na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3)Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest, prikazanih na kartah »Prikaz stanja prostora«, imajo status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC – površine cest.

(4)Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica: Tabela 4 OSNOVNA NAMENSKA RABA PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S – OBMOČJA STANOVANJ SK – površine podeželskega naselja C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI CU – osrednja območja centralnih dejavnosti CD – druga območja centralnih dejavnosti I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI IG – gospodarske cone IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo B – POSEBNA OBMOČJA BT – površine za turizem BC – športni centri Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport ZP – parki ZD – druge urejene zelene površine ZK – pokopališča P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE PC – površine cest PO – ostale prometne površine PŽ – površine železnic O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G – GOZDNA ZEMLJIŠČA IV. OBMOČJA VODA VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ LN – POVRŠINE NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA OO – OSTALA OBMOČJA III.3. SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI III.3.1. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 55. člen (vrste dopustnih gradenj)

(1)Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč, razen gradenj izven stavbnih zemljišč, ki jih dopuščajo zakonski predpisi in ta odlok.

(2)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj: – gradnja novega objekta, – gradnja novega objekta kot dozidava, nadzidava, – rekonstrukcija objekta, – odstranitev objekta.

(3)Dozidava, nadzidava in rekonstrukcija objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih. Rekonstrukcija legalno zgrajenih objektov je mogoča na vseh vrstah namenskih rab. Dozidava in nadzidava legalno zgrajenih objektov je možna, če njihova namembnost ni neskladna z namensko rabo prostora in ob upoštevanju drugih določil tega odloka. 56. člen (dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor na celotnem območju občine)

(1)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine na vseh namenskih rabah dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednji posegi v prostor: – gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini 211: – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje in – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; – gradnja cest, če so te predvidene v karti »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«, – rekonstrukcije občinskih in državnih cest. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objektov gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, – dostope do objektov, skladnih s prostorskim aktom, če gre za objekt – ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, – razpršene gradnje, – ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve, – začasne ureditve za potrebe obrambe, in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – vodni objekti, – gradnja mostov, podhodov in predorov, – raziskave podzemnih voda, raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, – revitalizacija kulturne dediščine, ki se ne uporablja v druge namene.

(2)Na vseh območjih stavbnih zemljišč v občini je dovoljena gradnja podzemnih objektov in kletnih etaž pod stavbami povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice, stabilnost objektov in druge okoliščine. 57. člen (spremembe namembnosti objektov)

(1)Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za uvajanje dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora.

(2)Na zakonito zgrajenih objektih in njihovih parcelah, katerih namembnost ni skladna z namensko rabo en