Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1), stran 4453.

(1)Ta zakon določa pogoje za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, odgovornosti in pristojnosti udeležencev pri zagotavljanju varnosti železniškega prometa, razvoj skupnih varnostnih ciljev in skupnih varnostnih metod, skupna načela pri upravljanju, vodenju in nadzorovanju varnosti železniškega prometa na območju prog v Republiki Sloveniji ter pogoje za varen železniški promet na industrijskih tirih in progah drugih železnic. Ta zakon določa tudi naloge in pristojnosti varnostnega organa, inšpekcijskega organa, naloge in pristojnosti preiskovalnega organa ter načela za izdajanje, podaljševanje, spreminjanje oziroma razveljavljanje varnostnih spričeval in pooblastil.

(2)Ta zakon določa pogoje za zagotovitev, izboljšanje in razvoj interoperabilnega železniškega sistema na območju Republike Slovenije, z namenom tehnične harmonizacije, poenostavitve, izboljšanja in razvoja mednarodnih železniških prevoznih storitev na skupnem trgu Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) s tretjimi državami. Ti pogoji se nanašajo na načrtovanje, gradnjo, začetek obratovanja, nadgradnjo, obnovo, obratovanje in vzdrževanje delov železniškega sistema, na poklicno usposobljenost ter zdravstvene in varnostne pogoje za osebje, ki sodeluje pri njegovem obratovanju in vzdrževanju.

(3)S tem zakonom se urejajo tudi pogoji in postopki za izdajo dovoljenj in spričeval za strojevodje ter pogoj za opravljanje dela osebja, ki opravlja varnostno kritične naloge v železniškem prometu.

(4)Ta zakon delno prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv: – Direktive 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne

1. maja 2016 o varnosti na železnici (prenovitev) (UL L št. 138 z dne
3. 2016, str. 102; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/798/EU); – Direktive 2016/797/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (prenovitev) (UL L št. 138 z dne
6. 2016, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/797/EU); – Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
7. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L št. 315 z dne
9. 2007, str. 51), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije (EU) 2016/882 z dne
10. junija 2016 o spremembi Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede jezikovnih zahtev (UL L št. 146 z dne
12. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/59/ES).

(5)S tem zakonom se določi nacionalna kontaktna točka kot pristojni organ za izvajanje nalog skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 1305/2014 z dne

1. decembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom telematske aplikacije za tovorni promet železniškega sistema v Evropski uniji in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 62/2006 (UL L št. 356 z dne
3. 2014, str. 438; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2014).
4. člen (pomen izrazov)

(1)Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. »dajanje na trg« je prvo omogočanje dostopnosti komponente interoperabilnosti, podsistema ali tirnega vozila, ki je pripravljeno na delovanje v stanju načrtovanega delovanja, na trgu Evropske unije;
2. »drug prevoznik« je oseba, ki izvaja prevoz v skladu s prevozno pogodbo;
3. »enotna vstopna točka« je aplikacija, ki jo razvije Agencija Evropske unije za železnice (v nadaljnjem besedilu: ERA);
4. »evropska specifikacija« pomeni: – skupno tehnično specifikacijo, kakor je opredeljena v zakonu, ki ureja javna naročila; – evropsko tehnično soglasje, kakor je navedeno v
5. členu Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta, z dne
6. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L št. 94 z dne
8. 2014, str. 243); ali – evropski standard, kakor je opredeljen v točki b) prvega odstavka
9. člena Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
10. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne
12. 2012, str. 12);
13. »glavni preiskovalec« je oseba, ki je odgovorna za organizacijo, izvajanje in nadzor preiskave;
14. »imetnik tirnega vozila« je oseba, ki je lastnik tirnega vozila ali ima pravico tirno vozilo uporabljati v železniškem prometu in je kot tak vpisan v registru tirnih vozil;
15. »incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče ali nesreče, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost obratovanja v železniškem prometu;
16. »lahka železnica« je mestni oziroma primestni železniški prevozni sistem z odpornostjo pri trku C–III ali C-IV (v skladu z EN 15227:2011) in največjo odpornostjo vozila 800 kN (vzdolžna tlačna sila v območju spenjanja); sistemi lahke železnice imajo lahko ločeno progo ali si jo delijo z vozili v cestnem prometu in običajno ne izmenjujejo vozil s potniškim prometom na dolge razdalje ali tovornim prometom;
17. »nacionalni predpisi« so predpisi, sprejeti v Republiki Sloveniji, ki določajo zahteve v zvezi z varnostjo železniškega prometa ali tehnične zahteve in se uporabljajo za prevoznike, upravljavca ali tretje osebe ne glede na to, kateri organ jih je izdal;
18. »nadgradnja« je vsaka pomembna sprememba podsistema ali njegovega dela, ki privede do spremembe tehnične dokumentacije, priložene ES-izjavi o verifikaciji, če takšna tehnična dokumentacija obstaja, in ki izboljša celotno delovanje podsistema;
19. »nakladalec« je oseba, ki naklada embalirano blago, majhne zabojnike ali prenosne rezervoarje v ali na vagon oziroma v zabojnik ali ki naklada zabojnike, zabojnike za razsuti tovor, večprekatne posode za plin, zabojnike – cisterne ali prenosne rezervoarje na vagon;
20. »naročnik« je oseba, ki naroči projektiranje ali gradnjo, obnovo ali nadgradnjo podsistema;
21. »nesreča« pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali poseben niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo tirna vozila med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in drugi podobni dogodki;
22. »območje obratovanja« pomeni omrežje ali omrežja v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah Evropske unije, kjer namerava prevoznik delovati;
23. »obnova« je večje obnovitveno delo na podsistemu ali delu podsistema, s katerim se ne spreminja celotno delovanje podsistema;
24. »obseg dejavnosti« pomeni obseg, ki ga označuje število potnikov oziroma količina blaga ter predvidena velikost prevoznika glede števila zaposlenih v železniškem sektorju;
25. »obstoječi železniški sistem« sestavljajo obstoječe omrežje ter vozila vseh kategorij in izvorov za vožnjo po tej infrastrukturi;
26. »ocenjevanje skladnosti« je proces ugotavljanja, ali so posebne zahteve glede proizvoda, postopka, storitve, podsistema, osebe ali organa izpolnjene;
27. »omrežje« so proge, postaje, terminali in vse vrste stabilnih naprav, potrebnih za zagotovitev varnega in neprekinjenega delovanja železniškega sistema;
28. »organ za ocenjevanje skladnosti« je organ, ki je bil priglašen ali imenovan za izvajanje dejavnosti ocenjevanja skladnosti, vključno z umerjanjem opreme, preskušanjem, certificiranjem in pregledovanjem; organ za ocenjevanje skladnosti postane priglašeni organ, potem ko ga je priglasila država članica; organ za ocenjevanje skladnosti postane imenovani organ, potem ko ga določi država članica;
29. »osebje ali oseba, ki opravlja varnostno kritične naloge« (v nadaljnjem besedilu: OVKN) so osebe prevoznika ali upravljavca, določene v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI) in sistemih varnega upravljanja, ki morajo imeti ustrezno strokovno usposobljenost za opravljanje vseh potrebnih nalog v zvezi z varnostjo v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah;
30. »osnovni parameter« je vsak pravni, tehnični ali operativni pogoj, ki je bistvenega pomena za interoperabilnost in je določen v ustreznih TSI;
31. »področje uporabe vozila« pomeni omrežje v Republiki Sloveniji ali skupini držav članic Evropske unije, v katerih naj bi se vozilo uporabljalo;
32. »polnilec« je oseba, ki naklada blago v cisterno (vključno z vagonom s cisterno, vagonom z odstranljivo cisterno, premičnim rezervoarjem ali zabojnikom-cisterno) na vagon, v večji zabojnik ali manjši zabojnik za prevoz razsutega blaga, ali na prekatni vagon ali v večprekatno posodo za plin;
33. »pooblaščeni zastopnik« je vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji, ki jo je proizvajalec ali naročnik pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge;
34. »posebni primer« pomeni katerikoli del železniškega sistema, za katerega so v TSI potrebni začasni ali trajni ukrepi zaradi geografskih, topografskih ali urbanističnih omejitev oziroma takih, ki vplivajo na združljivost z veljavnim sistemom. Vključuje lahko zlasti železniške proge in omrežja, ki so ločena od omrežja Evropske unije, nakladalni profil, tirno širino ali razdaljo med tiri in tirna vozila, namenjena izključno lokalni, regionalni ali muzejski uporabi, ter tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države;
35. »pošiljatelj« je oseba, ki pošilja blago v svojem imenu ali v imenu tretje osebe;
36. »praznilec« je oseba, ki odstrani blago iz cisterne (vključno z vagonom s cisterno, vagonom z odstranljivo cisterno, premičnim rezervoarjem ali zabojnikom-cisterno), vagona, večjega ali manjšega zabojnika za prevoz razsutega blaga oziroma prekatnega vagona ali večprekatne posode za plin;
37. »preiskava« pomeni postopek, ki se izvaja zaradi preprečevanja resnih nesreč, nesreč in incidentov, kar vključuje zbiranje in analizo informacij, presojo, vključno z odkrivanjem vzrokov, in pripravo varnostnih priporočil;
38. »prejemnik« je oseba, ki v skladu s prevozno pogodbo prevzame blago; če prevoz poteka brez prevozne pogodbe, se šteje, da je prejemnik oseba, ki prevzame blago ob prihodu;
39. »prevoznik v železniškem prometu« (v nadaljnjem besedilu: prevoznik) je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost katere glavna dejavnost je izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem prometu, pri čemer mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov, oziroma pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov;
40. »proizvajalec« je vsaka fizična ali pravna oseba, ki proizvaja proizvod v obliki komponent interoperabilnosti, podsistemov ali tirnih vozil oziroma za katero je takšne komponente zasnoval ali izdelal nekdo drug, sama pa jih trži pod svojim imenom ali blagovno znamko;
41. »proizvod« pomeni proizvod, ki je pridobljen s proizvodnim procesom, vključno s komponentami interoperabilnosti in podsistemi;
42. »projekt v poznejši fazi razvoja« je vsak projekt, katerega načrtovanje oziroma izgradnja je v fazi, v kateri lahko sprememba tehnične specifikacije ogrozi izvedljivost projekta, kot je načrtovan;
43. »prosilec« je pravna ali fizična oseba: – ki zaprosi za dovoljenje; lahko je prevoznik, upravljavec ali katera koli druga oseba, npr. proizvajalec, lastnik ali imetnik tirnega vozila; – ki zaprosi za izdajo ES-izjave o verifikaciji; lahko je naročnik, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik; – ki zaprosi ERA za odločitev o odobritvi tehničnih rešitev, predvidenih za projekte v zvezi z opremo ob progi v okviru evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (v nadaljnjem besedilu: ERTMS);
44. »razkladalec« je oseba, ki odstrani zabojnik, zabojnik za razsuti tovor, večprekatno posodo za plin, zabojnik – cisterno ali premični rezervoar z vagona, ali vsako podjetje, ki raztovori embalirano blago, majhne zabojnike ali prenosne rezervoarje iz ali z vagona ali zabojnika, ali oseba, ki raztovori blago iz cisterne (vagona s cisterno, odstranljive cisterne, premičnega rezervoarja ali zabojnika – cisterne) oziroma prekatnega vagona ali večprekatne posode za plin ali z vagona, večjega zabojnika ali manjšega zabojnika za prevoz razsutega blaga oziroma zabojnika za razsuti tovor;
45. »resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledica je smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na tirnih vozilih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga nesreča z enakimi posledicami, ki ima očiten vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; »velika škoda« pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj dva milijona eurov;
46. »serija« je število identičnih tirnih vozil enega tipa zasnove;
47. »sistem varnega upravljanja« (v nadaljnjem besedilu: SVU) pomeni organizacijo, ureditev in postopke, ki jih je vzpostavil upravljavec ali prevoznik, da bi zagotovil varno upravljanje svojih dejavnosti;
48. »skupne varnostne metode« (v nadaljnjem besedilu: SVM) so metode, ki opisujejo ocenjevanje stopnje varnosti in doseganje varnostnih ciljev ter skladnosti z drugimi varnostnimi zahtevami;
49. »sprejemljivi načini skladnosti« so nezavezujoča mnenja, ki jih izda ERA za opredelitev načinov zagotavljanja skladnosti z bistvenimi zahtevami;
50. »sprejemljivi nacionalni načini skladnosti« so nezavezujoča mnenja, ki jih izda varnostni organ za opredelitev načinov zagotavljanja skladnosti z nacionalnimi predpisi;
51. »spričevalo« pomeni usklajeno dopolnilno spričevalo, v katerem je navedeno, po kateri železniški infrastrukturi lahko imetnik spričevala vozi in katera vozna sredstva lahko upravlja;
52. »stabilne naprave« so strukturni podsistemi infrastruktura, energija, vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi oziroma njihovi deli;
53. »subjekt, zadolžen za vzdrževanje« je subjekt, ki je zadolžen za vzdrževanje tirnega vozila in je kot tak registriran v nacionalnem registru tirnih vozil;
54. »subjekt, ki opravlja naloge upravljavca« je lahko katerikoli subjekt, ki izvaja eno ali več nalog na področju razvoja javne železniške infrastrukture, opredeljenih v zakonu, ki ureja železniški promet;
55. »stanje načrtovanega delovanja« pomeni običajen način obratovanja in predvidljive slabše pogoje obratovanja (vključno z obrabo) v obsegu in v skladu s pogoji uporabe, kot so določeni v tehnični dokumentaciji in dokumentaciji o vzdrževanju;
56. »strojevodja« pomeni osebo, ki je sposobna in ima dovoljenje za samostojno, odgovorno in varno upravljanje vlakov, vključno z lokomotivami, premikalnimi lokomotivami, delovnimi vlaki, tirnimi vozili za opravljanje vzdrževalnih del ali vlaki za prevoz potnikov ali blaga po železnici;
57. »tehnična specifikacija« je dokument, ki določa tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod, proces ali storitev;
58. »tip« je tip tirnega vozila, ki opredeljuje osnovne značilnosti zasnove vozila, kakor so zajete v potrdilu o pregledu tipa ali zasnove, opisanem v ustreznem modulu za verifikacijo;
59. »tirno vozilo« je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene). Sestavljeno je iz enega ali več strukturnih ali funkcionalnih podsistemov;
60. »upravljavec javne železniške infrastrukture« (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je pravna oseba, ki je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in obnavljanje železniške infrastrukture ter odgovorna za sodelovanje pri njenem razvoju;
61. »varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, in v skladu s tem zakonom, ali katerikoli skupni organ, ki sta mu Republika Slovenija in druga država članica Evropske unije zaupali te naloge, da bi zagotovil enotni varnostni režim za specializirano obmejno infrastrukturo;
62. »vključitev v obratovanje« pomeni izvedbo vseh aktivnosti, s katerimi se podsistem postavi v operativno delovanje;
63. »vrsta dejavnosti« pomeni vrsto, ki jo označuje potniški promet, vključno s prevozom visokih hitrosti ali brez njega, tovorni promet, vključno s prevozom nevarnega blaga ali brez njega, ali samo ranžiranje;
64. »vzdrževalna dela v javno korist« po tem zakonu so postopki, po katerih se izvedejo odstranitve objektov in naprav, obnove, nadgradnje in gradnje stabilnih naprav, namenjeni pa so zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, z njimi pa se ne posega zunaj železniškega območja;
65. »vzroki« pomenijo dejanja, opustitve dejanj, dogodke ali razmere (ali kombinacijo teh), ki so vzrok za nesrečo ali incident;
66. »zamenjava v okviru vzdrževanja« je vsaka zamenjava komponent pri preventivnem ali korektivnem vzdrževanju s komponentami ali deli, ki imajo enako funkcijo in enako delujejo;
67. »železniško območje« je zemljišče, na katerem je proga, ki obsega tudi progovni pas in postajna območja ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga, in dejavnost, povezana z nalogami upravljavca.

(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi, ki urejajo železniški promet, akreditacijo, urejanje prostora in tehnični predpisi. 3. člen (železniški sistem)

(1)Železniški sistem v Republiki Sloveniji predstavljajo omrežje v Republiki Sloveniji in tirna vozila, namenjena vožnji po tem omrežju.

(2)Železniški sistem se deli na strukturne in operativne podsisteme.

(3)Strukturni podsistemi so:

1. a)Infrastruktura Podsistem vsebuje železniške tire, kretnice, nivojske prehode, gradbene objekte (npr. mostovi, predori), z železnico povezane elemente postaj (vhodi, peroni, območja dostopa, mesta servisiranja, stranišča, informacijski sistemi ter elemente za dostop invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo), varnostno in zaščitno opremo.
2. b)Energija Podsistem vsebuje naprave namenjene elektrifikaciji, vključno z voznim omrežjem ter opremo za merjenje in zaračunavanje porabe električne energije ob progi.
3. c)Vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi Podsistem vsebuje vso opremo ob progi, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora vlakov, ki vozijo v omrežju. č) Vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu Podsistem vsebuje vso opremo na tirnih vozilih, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora vlakov, ki vozijo v omrežju.
4. d)Tirna vozila Podsistem vsebuje konstrukcijsko nadgradnjo, vodenje in nadzorne sisteme vlakovne opreme, tokovne odjemnike, vlečna vozila in vozila za pretvarjanje energije, opremo za merjenje in zaračunavanje porabe električne energije na vozilih, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalne mehanizme (npr. vozni podstavek, osi, itd.) in vzmetenje, vrata, vmesnike človek/stroj (voznik, vlakovno osebje in potniki, vključno z elementi za dostop invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočke, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja.

(4)Operativni podsistemi so:

1. a)Vodenje in upravljanje prometa V podsistem spadajo postopki in dodatna oprema, ki dovoljuje usklajeno obratovanje raznih strukturnih podsistemov med normalnim ali zmanjšanim obratovanjem, vključno s sestavo vlaka, vožnjami vlakov ter načrtovanjem in upravljanjem prometa. V ta podsistem spada tudi strokovna usposobljenost, ki se lahko zahteva za opravljanje storitev v železniškem prometu.
2. b)Vzdrževanje V podsistem spadajo postopki, dodatna oprema in logistični centri za vzdrževanje in rezerve, ki omogočajo obvezna popravila in preventivno vzdrževanje za zagotavljanje interoperabilnosti železniškega sistema in njegove učinkovitosti.
3. c)Telematske aplikacije za potniški in tovorni promet Ta podsistem zajema: 1. aplikacije za potniški promet, vključno s sistemi, ki potnikom dajejo informacije pred in med vožnjo, sisteme za rezervacije in plačila, za upravljanje prtljage in upravljanje povezav med železnico in drugimi načini prevoza; 2. aplikacije za tovorni promet, vključno z informacijskimi sistemi (spremljanje tovora in vlakov v realnem času), ranžirni sistemi in sistemi usmerjanja vlakov, sistemi rezervacij, plačil in fakturiranja, upravljanje povezav z drugimi načini prevoza in izdelava elektronskih spremnih dokumentov.

(5)Strukturna podsistema iz točk č) in d) tretjega odstavka tega člena sta mobilna podsistema.

(6)Omrežje in tirna vozila, namenjena vožnji po tem omrežju iz prvega odstavka tega člena predpiše minister. II. RAZVOJ IN UPRAVLJANJE VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU 1. Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu 4. člen (področje uporabe)

(1)To poglavje se uporablja za železniški sistem, ki obsega varnostne zahteve za sistem v celoti, vključno z varnim upravljanjem in vodenjem železniškega prometa ter z medsebojnim delovanjem ali vplivanjem med prevozniki v železniškem prometu, upravljavcem in drugimi aktivnimi udeleženci.

(2)To poglavje ne velja za:

1. a)podzemne železnice;
2. b)tramvaje in tirna vozila lahke železnice ter infrastrukturo, ki jo uporabljajo izključno ta vozila;
3. c)omrežja, ki so funkcionalno ločena od ostalega železniškega sistema in so predvidena samo za opravljanje lokalnega, mestnega in primestnega potniškega prometa, ter za prevoznike v železniškem prometu, ki izvajajo dejavnost samo na teh omrežjih; č) zasebno železniško infrastrukturo, vključno s tiri, ki jo uporablja njen lastnik ali izvajalec za lastne prevoze blaga ali za nekomercialni prevoz oseb, in tirna vozila, ki se uporabljajo izključno na tej infrastrukturi;
4. d)infrastrukturo in tirna vozila, predvidena izključno za lokalno, zgodovinsko ali turistično uporabo. 5. člen (naloge in pristojnosti aktivnih udeležencev v železniškem prometu)

(1)Ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), varnostni organ, preiskovalni organ, upravljavec, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca in prevozniki vsak v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem delovanja zagotovijo: – da se varnost železniškega prometa v železniškem sistemu ohranja in, kjer je to upravičeno in izvedljivo, stalno izboljšuje ob upoštevanju razvoja zakonodaje Evropske unije ter tehničnega in znanstvenega napredka, pri čemer se daje prednost preprečevanju resnih nesreč; – da se varnostni predpisi uporabljajo in izvajajo odprto in nediskriminatorno ter da se pospešuje razvoj enotnega železniškega sistema; – razvoj oziroma izboljšanje varnosti železniškega prometa, ki temelji na sistemskem pristopu; – pripravo in objavo letnih varnostnih načrtov, z opisi ukrepov, načrtovanih za dosego skupnih varnostnih ciljev (v nadaljnjem besedilu: SVC); – podporo ERA pri njenih nalogah spremljanja razvoja varnosti na železnici na ravni Evropske unije.

(2)Upravljavec, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca in prevozniki so odgovorni za varno delovanje svojega dela železniškega sistema in nadzorovanje tveganja tako, da: – izvajajo ukrepe za nadzorovanje tveganja, lahko tudi z medsebojnim sodelovanjem, z uporabo metod za ovrednotenje in oceno tveganj; – izvajajo nacionalne in evropske predpise; – vzpostavljajo SVU v skladu s tem zakonom in podzakonskimi predpisi; – upoštevajo tveganja, povezana z dejavnostmi drugih aktivnih udeležencev in tretjih oseb; – upoštevajo druge aktivne udeležence iz petega odstavka tega člena, ki lahko vplivajo na varno obratovanje železniškega sistema, in jih pogodbeno zavežejo k izvajanju ukrepov za nadzorovanje tveganja; – zagotovijo, da njihovi izvajalci izvajajo ukrepe za nadzorovanje tveganj z uporabo SVM za spremljanje procesov in jih k temu pogodbeno zavežejo. Na zahtevo ERA ali varnostnega organa te podatke morajo razkriti.

(3)Upravljavec, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca in prevozniki so odgovorni uporabnikom, strankam, delavcem ter tretjim osebam za svoj del sistema in njegovo varno delovanje, vključno z oskrbo z materialom in sklepanjem storitvenih pogodb.

(4)Odgovornost upravljavca, subjekta, ki opravlja naloge upravljavca, in prevoznikov iz prejšnjega odstavka ne razbremenjuje odgovornosti proizvajalcev sestavnih delov in komponent interoperabilnosti posameznih podsistemov, vzdrževalcev, lastnikov vagonov ter izvajalcev drugih potrebnih storitev, da zagotovijo, da so njihova vozna sredstva, objekti in naprave, oprema in material v skladu z zahtevami in pogoji za predvideno uporabo tako, da jih lahko upravljavec ali prevozniki varno vključijo in uporabljajo.

(5)Subjekti, zadolženi za vzdrževanje in vsi drugi aktivni udeleženci, ki lahko vplivajo na varno obratovanje železniškega sistema, vključno s proizvajalci, vzdrževalci, upravitelji, izvajalci storitev, naročniki, drugimi prevozniki, pošiljatelji, prejemniki, nakladalci, razkladalci, polnilci in praznilci morajo: – izvajati potrebne ukrepe za nadzorovanje tveganj s sodelovanjem drugih aktivnih udeležencev; – zagotoviti, da so podsistemi, dodatki, oprema in storitve, ki jih ponujajo, v skladu z zahtevami in pogoji za uporabo, tako da jih lahko prevoznik oziroma upravljavec varno uporablja.

(6)Kadar prevozniki, upravljavec, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca ali drugi aktivni udeleženci iz prejšnjega odstavka odkrijejo ali drugače izvedo za varnostno tveganje, povezano z okvarami, konstrukcijskimi neskladnostmi ali napakami pri delovanju tehnične opreme, vključno z opremo na strukturnih podsistemih, morajo v okviru svojih pristojnosti: – sprejeti vse potrebne popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenega varnostnega tveganja, – o ugotovljenih tveganjih obvestiti udeležene strani zaradi sprejetja popravljalnih ukrepov za zagotovitev trajne varnosti železniškega sistema.

(7)V primeru izmenjave tirnih vozil morajo prevozniki in ostali aktivni udeleženci izmenjati informacije, ki so pomembne za varno delovanje in obsegajo podatke iz registra vozil, informacije o stanju in zgodovini tirnega vozila, dokumentacijo o vzdrževanju, informacijo o preteklih nakladalnih storitvah in tovornih listih. 6. člen (spremljanje varnosti)

(1)Ministrstvo spremlja stopnjo varnosti v železniškem prometu na podlagi skupnih varnostnih kazalnikov iz letnih poročil varnostnega organa ter nacionalnih referenčnih vrednosti.

(2)Varnostni organ mora pri sestavi letnega poročila upoštevati skupne varnostne kazalnike.

(3)Skupne varnostne kazalnike iz prvega odstavka tega člena predpiše minister. 7. člen (skupne varnostne metode)

(1)SVM opisujejo način ocenjevanja stopnje varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnost z drugimi varnostnimi zahtevami in obsegajo: – metode za ovrednotenje in oceno tveganja; – metode za ocenjevanje skladnosti z zahtevami iz enotnih varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil; – metode nadzora, ki jih uporabljajo varnostni organi, in metode spremljanja, ki jih uporabljajo prevozniki, upravljavec in subjekti, zadolženi za vzdrževanje; – metode za oceno ravni varnosti in uspešnosti glede varnosti, ki jo zagotavljajo izvajalci v železniškem prometu na ravni držav članic in na ravni Evropske unije; – metode za oceno doseganja varnostnih ciljev na nacionalni ravni in ravni Evropske unije; – vse druge metode, povezane s SVU, ki morajo biti harmonizirane na ravni Evropske unije.

(2)Nacionalni predpisi se spremenijo v skladu s sprejetimi SVM, ki jih sprejme Evropska komisija. 8. člen (skupni varnostni cilji)

(1)SVC določajo najmanjše varnostne ravni, ki jo morajo doseči različni deli železniškega sistema ter celoten železniški sistem. SVC so izraženi v sprejemljivosti tveganja ali kot ciljne varnostne ravni, pri čemer morajo upoštevati najmanj: – posamezna tveganja, povezana s potniki, osebjem, tako z zaposlenimi kot izvajalci, uporabniki nivojskih križanj ter nepooblaščenimi osebami na železniškem območju; – socialna tveganja.

(2)Na podlagi sprejetih SVC, katere sprejme Evropska komisija, se sprejmejo vse potrebne spremembe nacionalnih predpisov v roku, potrebnem za dosego SVC. 9. člen (nacionalni predpisi)

(1)Nacionalni predpisi se lahko sprejmejo v naslednjih primerih:

1. a)če predpisi v zvezi z varnostnimi metodami niso zajeti v SVM;
2. b)če TSI še ne zajemajo operativnih predpisov železniškega omrežja;
3. c)kot nujen preventivni ukrep, zlasti po resni nesreči, nesreči ali incidentu; č) če je treba spremeniti predpise, ki so bili že priglašeni;
4. d)če predpisi v zvezi z zahtevami za OVKN, vključno z merili izbire, fizičnimi in psihičnimi sposobnostmi ter poklicnim usposabljanjem, še niso zajeti v TSI ali Direktivi 2007/59/ES.

(2)Ministrstvo pred sprejemom nacionalnega predpisa iz prejšnjega odstavka posreduje Evropski komisiji in ERA v pregled osnutek nacionalnega predpisa skupaj z razlogi za njegovo izdajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne

1. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (UL L št. 138 z dne
3. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/796/EU). Ne glede na prejšnji stavek, ministrstvo nacionalni predpis, ki se sprejme kot nujen preventivni ukrep, posreduje Evropski komisiji in ERA po njegovi uveljavitvi v skladu z Uredbo 2016/796/EU.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek, ministrstvu ni treba priglasiti nacionalnih predpisov in omejitev izključno lokalne narave. Ti predpisi in omejitve se morajo objaviti v registru infrastrukture iz

1. člena tega zakona ali pa mora upravljavec v programu omrežja navesti, kje so ti predpisi ali omejitve objavljeni.
2. člen (sistem varnega upravljanja)

(1)Upravljavec, subjekt, ki izvaja naloge upravljavca in prevozniki vzpostavijo SVU svoje dejavnosti tako, da se zagotovi doseganje vsaj SVC za celotni železniški sistem. SVU mora biti skladen z nacionalnimi predpisi, varnostnimi zahtevami iz TSI in SVM.

(2)Vsi deli SVU se morajo dokumentirati. Jasno opisani in opredeljeni morajo biti: – porazdelitev odgovornosti v subjektih iz prejšnjega odstavka; – nadzor na različnih ravneh; – vključitev osebja in njihovih predstavnikov na vseh ravneh; – zagotavljanje nenehnega izboljševanja SVU; – zavezanost k doslednemu upoštevanju človeških dejavnikov in uporabi metod; – kultura medsebojnega zaupanja in učenja zaradi razvoja varnosti, ob zagotavljanju zaupnosti.

(3)SVU vsebuje naslednje osnovne elemente: – varnostno politiko, ki jo je odobril zakoniti zastopnik subjekta iz prvega odstavka tega člena in jo sporočil osebju; – kakovostne in količinske cilje subjekta iz prvega odstavka tega člena v zvezi z ohranjanjem in povečevanjem varnosti ter načrte in postopke za doseganje teh ciljev; – postopke za izpolnjevanje obstoječih, novih in spremenjenih tehničnih in operativnih standardov ali drugih predpisanih pogojev iz TSI, nacionalnih predpisov in iz drugih zadevnih predpisov ali odločitev organa; – postopke za zagotovitev skladnosti s standardi in drugimi predpisanimi pogoji v celotnem življenjskem ciklu opreme in dejavnosti; – postopke in metode za opredelitev tveganja, izvedbo ocene tveganja in ukrepov za nadzor nad tveganjem, kadar sprememba obratovalnih pogojev ali uvedba novih materialov pomeni novo tveganje za infrastrukturo ali vmesnik med človekom, strojem in subjektom iz prvega odstavka tega člena; – zagotovitev programov za usposabljanje osebja in sistemov za ohranjanje usposobljenosti osebja ter za ustrezno opravljanje nalog, vključno z ureditvijo zahtev v zvezi s fizičnimi in psihičnimi sposobnostmi osebja; – ureditev za zagotovitev zadostnih informacij v subjektu iz prvega odstavka tega člena in, kadar je ustrezno, med temi subjekti; – postopke in oblike za dokumentiranje varnostnih informacij, ter določitev postopka za nadzor konfiguracije ključnih varnostnih informacij; – postopke za zagotovitev, da se nesreče, incidenti, neposredna nevarnost nesreče in drugi nevarni dogodki prijavijo, preiščejo in analizirajo ter da se sprejmejo potrebni preventivni ukrepi; – pripravo načrtov za ukrepanje, pripravljenost ter obveščanje v izrednih razmerah, dogovorjenih z ustreznimi javnimi organi; – določbe o periodičnih notranjih presojah SVU.

(4)Upravljavec, subjekt, ki izvaja naloge upravljavca in prevozniki morajo, poleg osnovnih elementov iz prejšnjega odstavka v svoj SVU vključiti vse dodatne elemente, s katerimi obvladujejo varnostna tveganja pri izvajanju dejavnosti.

(5)SVU mora vsebovati vrsto, obseg, območje obratovanja in druge pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljati kontrolo vseh tveganj, vključno z vzdrževanjem, oskrbo z materialom in uporabo pogodbenikov. Prav tako je treba upoštevati tveganja, ki izhajajo iz dejavnosti drugih aktivnih udeležencev.

(6)SVU upravljavca in subjekta, ki izvaja naloge upravljavca, upošteva učinke dejavnosti različnih prevoznikov v železniškem prometu na omrežju in omogoča vsem prevoznikom, da izvajajo dejavnosti v skladu s TSI in nacionalnimi predpisi ter s pogoji iz njihovega varnostnega spričevala. SVU se razvijajo z namenom usklajevanja postopkov v izrednih razmerah vseh udeležencev v železniškem prometu, ki izvajajo dejavnosti na železniški infrastrukturi, in s pristojnimi organi za ukrepanje v izrednih razmerah, da se olajša hitro posredovanje reševalnih služb, ter z drugimi stranmi, ki bi utegnile biti udeležene v izrednih razmerah. V primeru čezmejne infrastrukture mora SVU opredeljevati sodelovanje med upravljavcema infrastrukture sosednjih držav ter potrebna usklajevanja in pripravljenost pristojnih služb za ukrepanje v izrednih razmerah na obeh straneh državne meje.

(7)Po resni nesreči mora prevoznik zagotoviti pomoč žrtvam in jim pomagati pri pritožbenih postopkih v skladu s pravom Evropske unije. Takšna pomoč se izvaja prek komuniciranja z družinami žrtev in vključuje psihološko podporo za žrtve nesreče in njihove družine.

(8)Upravljavec, subjekt, ki izvaja naloge upravljavca in prevozniki morajo vsako leto do

1. maja predložiti varnostnemu organu letno varnostno poročilo za prejšnje koledarsko leto. To varnostno poročilo vsebuje: – informacije o tem, kako se izpolnjujejo SVC in o rezultatih varnostnih načrtov za njihovo obvladovanje; – opis razvoja nacionalnih varnostnih kazalnikov; – rezultate notranje varnostne revizije; – ugotovitve o pomanjkljivostih in napakah pri izvajanju prometa in upravljanju infrastrukture; – poročilo o uporabi SVM.
2. Varnostno spričevalo in varnostno pooblastilo
3. člen (podeljevanje enotnega varnostnega spričevala prevozniku)

(1)Za dostop do železniškega omrežja v Republiki Sloveniji mora prevoznik, poleg drugih pogojev, pridobiti enotno varnostno spričevalo, ki ga izda ERA ali varnostni organ. Z enotnim varnostnim spričevalom prevoznik dokaže, da je vzpostavil SVU in da lahko varno obratuje na načrtovanem območju obratovanja.

(2)Enotno varnostno spričevalo, ki ga izda ERA, je veljavno tudi v Republiki Sloveniji za v spričevalu navedeno vrsto in obseg dejavnosti, če je v spričevalu omrežje Republike Slovenije ali njegov del navedeno kot območje obratovanja.

(3)V vlogi za enotno varnostno spričevalo prevoznik navede vrsto in obseg dejavnosti v železniškem prometu in načrtovano območje obratovanja.

(4)Vloga za enotno varnostno spričevalo se vloži prek enotne vstopne točke iz

1. člena Uredbe 2016/796/EU (v nadaljnjem besedilu: enotna vstopna točka), kjer se izmenjujejo vse informacije o poteku postopkov in sprejetih odločitvah ter informacije komisije za pritožbe iz
2. člena Uredbe 2016/796/EU (v nadaljnjem besedilu: komisija za pritožbe), ki ji je treba priložiti dokumentacijo, s katero se dokaže, da prosilec izpolnjuje naslednje pogoje: – ima vzpostavljen svoj SVU in izpolnjuje zahteve iz TSI, SVM in SVC ter zagotavlja nadzor nad tveganji in varnim izvajanjem prevoznih storitev in – izpolnjuje zahteve iz priglašenih nacionalnih predpisov.

(5)Varnostni organ mora odločiti o vlogi prosilca v skladu z izvedbenim aktom Evropske komisije iz desetega odstavka 10. člena Direktive 2016/798/EU. Odločitev o vlogi za izdajo enotnega varnostnega spričevala mora sprejeti najpozneje v štirih mesecih od prejema popolne vloge. Varnostni organ prosilca najpozneje v enem mesecu po prejemu vloge obvesti, da je vloga popolna oziroma zahteva dopolnitev vloge v razumnem roku.

(6)Varnostni organ je pristojen za izdajo enotnega varnostnega spričevala le, če prosilec, ki namerava obratovati samo na območju Republike Slovenije, v svoji vlogi izrecno navede, naj o njegovi vlogi odloči varnostni organ.

(7)Varnostni organ mora preveriti izpolnjevanje pogojev, določenih v četrtem odstavku tega člena, če izdaja enotno varnostno spričevalo. Če enotno varnostno spričevalo izdaja ERA, izpolnjevanje pogojev iz druge alineje četrtega odstavka tega člena v dogovoru z njo opravi varnostni organ. Varnostni organ lahko pred izdajo enotnega varnostnega spričevala od prosilca zahteva dodatne informacije ali opravi pregled ali nadzor na lokaciji prosilca, pri čemer se mora o tem predhodno uskladiti z ERA.

(8)Če ERA obvesti varnostni organ, da se ne strinja z njegovo oceno, da prosilec ne izpolnjuje zahtev iz druge alineje četrtega odstavka tega člena, se varnostni organ poskuša z ERA v enem mesecu od prejema obvestila o nestrinjanju, dogovoriti o skupni oceni. Če je to potrebno, se lahko varnostni organ skupaj z ERA odloči, da v postopek vključita tudi prosilca. Če se varnostni organ z ERA v tem roku ne dogovori o skupni oceni, lahko varnostni organ v primeru negativne ocene o izpolnjevanju zahtev prosilca za enotno varnostno spričevalo, začne postopek pred komisijo za pritožbe.

(9)Enotno varnostno spričevalo, ki ga izda varnostni organ v skladu s šestim odstavkom tega člena, lahko po posvetovanju varnostnega organa s pristojnimi nacionalnimi varnostnimi organi drugih držav članic Evropske unije, velja tudi za prevoznike, ki vozijo do postaj sosednjih držav članic s podobnimi značilnostmi omrežja in podobnimi operativnimi predpisi, če so te postaje blizu državne meje, ne da bi bila potrebna razširitev območja obratovanja. Varnostni organ se lahko posvetuje s pristojnimi nacionalnimi varnostnimi organi drugih držav članic ob obravnavi vloge vsakega posameznega enotnega varnostnega spričevala, ali pa se v ta namen sklene čezmejni sporazum med državami članicami ali varnostnimi organi držav članic.

(10)Varnostni organ je v celoti odgovoren za vsa enotna varnostna spričevala, ki jih izda.

(11)Varnostni organ lahko izvajalcem iz tretjih držav dovoli dostop do postaje na območju Republike Slovenije, namenjene čezmejnim dejavnostim, ki je v bližini njene državne meje, ne da bi zahtevala enotno varnostno spričevalo, če je zagotovljena ustrezna raven varnosti s pogodbenimi dogovori med izvajalcem iz tretje države in prevoznikom ali upravljavcem, ki ima enotno varnostno spričevalo ali varnostno pooblastilo za opravljanje dejavnosti v omrežju Republike Slovenije in če so bili varnostni vidiki teh dogovorov ustrezno upoštevani v njihovem SVU.

(12)V enotnem varnostnem spričevalu, ki ga izda varnostni organ, morajo biti navedene vrsta in obseg dejavnosti ter območje obratovanja v Republiki Sloveniji.

(13)Zoper odločbo varnostnega organa v zvezi z enotnim varnostnim spričevalom je dovoljena pritožba na ministrstvo v enem mesecu, šteto od dneva vročitve odločbe. Kadar varnostni organ z odločbo zavrne izdajo enotnega varnostnega spričevala, je rok za vnovično proučitev, morebitno spremembo odločitve oziroma posredovanje pritožbe ministrstvu dva meseca.

(14)Zoper odločitev o enotnem varnostnem spričevalu ERA se lahko vloži pritožba na komisijo za pritožbe.

(15)Na vlogo prevoznika se lahko enotno varnostno spričevalo podaljšuje za največ pet let. V primeru bistvene spremembe vrste ali obsega dejavnosti prevoznika, mora prevoznik predložiti novo vlogo za spremembo enotnega varnostnega spričevala v tem delu.

(16)Če prevozniku enotno varnostno spričevalo izda varnostni organ in želi razširiti območje obratovanja v Republiki Sloveniji, mora k vlogi priložiti dokumentacijo z dokumenti iz četrtega odstavka tega člena v zvezi z dodatnim območjem obratovanja. Dokumentacijo predloži prek enotne vstopne točke varnostnemu organu, ki v primeru izpolnjevanja pogojev izda novo oziroma spremenjeno enotno varnostno spričevalo.

(17)Če ima prevoznik enotno varnostno spričevalo, ki ga izda varnostni organ, in želi razširiti območje obratovanja v drugo državo članico, spremenjeno oziroma posodobljeno enotno varnostno spričevalo izda ERA.

(18)Varnostni organ lahko zahteva, da se enotna varnostna spričevala revidirajo, ko se bistveno spremeni varnostni regulativni okvir.

(19)Varnostni organ obvesti ERA o izdanih, podaljšanih, spremenjenih ali razveljavljenih enotnih varnostnih spričevalih najpozneje v dveh tednih. V obvestilu navede podjetje oziroma ime in naslov prevoznika, datum izdaje, vrsto in obseg dejavnosti, območje obratovanja in veljavnost enotnega varnostnega spričevala ter v primeru razveljavitve spričevala, razloge za svojo odločitev. 12. člen (sodelovanje med varnostnim organom in ERA pri izdaji enotnih varnostnih spričeval)

(1)Varnostni organ z ERA zaradi izvajanja nalog iz

1. člena tega zakona, sklene dogovore o sodelovanju v skladu s
2. členom Uredbe 2016/796/EU. Dogovori o sodelovanju se lahko sklenejo z več nacionalnimi varnostnimi organi držav članic Evropske unije in lahko vključujejo tudi specifično ureditev sodelovanja v primeru omrežij, za katera je zaradi zemljepisnih ali zgodovinskih razlogov potrebno določeno strokovno znanje, da bi zmanjšali upravna bremena in stroške za prosilca.

(2)Dogovori o sodelovanju iz prejšnjega odstavka vsebujejo podroben opis nalog in pogojev za rezultate, roke za izvršitev nalog ter porazdelitev pristojbin, ki jih plača prosilec. 13. člen (podeljevanje varnostnega pooblastila upravljavcu)

(1)Za upravljanje železniške infrastrukture mora upravljavec pridobiti varnostno pooblastilo, ki mu ga izda varnostni organ na podlagi prejete vloge.

(2)Varnostno pooblastilo vsebuje: – overitev, ki potrjuje sprejemljivost SVU; – overitev, ki potrjuje, da upravljavec izpolnjuje posebne zahteve, potrebne za varno načrtovanje, vzdrževanje in delovanje železniške infrastrukture, vključno z vzdrževanjem in delovanjem signalnovarnostnih naprav in vodenjem prometa.

(3)Če posamezno nalogo upravljavca izvaja drug subjekt, ki izvaja naloge upravljavca, mora ta pridobiti varnostno pooblastilo za izvajanje teh nalog, ki ga izda varnostni organ.

(4)Varnostni organ o vlogi za varnostno pooblastilo odloči najpozneje v štirih mesecih od prejema popolne vloge.

(5)Varnostno pooblastilo velja največ pet let in se ga lahko na vlogo upravljavca podaljša. Varnostno pooblastilo se delno ali v celoti spremeni, kadar se bistveno spremenijo železniška infrastruktura ali načela za njeno delovanje in vzdrževanje. Imetnik varnostnega pooblastila nemudoma obvesti varnostni organ o vseh navedenih spremembah.

(6)Varnostni organ lahko zahteva, da se določeni del varnostnega pooblastila spremeni, ko se bistveno spremeni varnostno regulativni okvir.

(7)Če varnostni organ ugotovi, da imetnik varnostnega pooblastila ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev za pooblastilo, ki ga je izdal, razveljavi pooblastilo, pri čemer mora utemeljiti razloge za svojo odločitev.

(8)Varnostni organ v dveh tednih obvesti ERA o varnostnih pooblastilih, ki so izdana, podaljšana, spremenjena ali razveljavljena. V obvestilu navede podjetje oziroma ime in naslov upravljavca, datum izdaje, obseg in veljavnost varnostnega pooblastila ter, v primeru razveljavitve, razloge za svojo odločitev.

(9)V primeru čezmejne infrastrukture varnostni organ sodeluje z varnostnim organom sosednje države pri podeljevanju varnostnega pooblastila. 14. člen (dostop do sredstev za usposabljanje)

(1)Prevozniki in upravljavec morajo zagotoviti enakopraven in nediskriminatoren dostop do sredstev za usposabljanje strojevodij in spremljevalnega osebja na vlaku, kadarkoli je to usposabljanje potrebno, za izvajanje storitev na omrežju.

(2)Ponujene storitve glede dostopa do sredstev za usposabljanje morajo vključevati usposabljanje v zvezi s poznavanjem prog, operativnimi pravili in postopki, sistemom signalizacije, sistemom upravljanja vodenja prometa in intervencijskih postopkov v primeru resnih nesreč, nesreč in incidentov, ki se izvajajo na teh progah.

(3)Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena se zaključi z izpitom in podelitvijo spričevala o uspešno končanem usposabljanju.

(4)Varnostni organ zagotovi, da so pri usposabljanju izpolnjene zahteve iz IV. poglavja tega zakona, TSI in priglašenih nacionalnih predpisov, ki urejajo usposabljanje strojevodij in spremljevalnega osebja.

(5)Če so sredstva za usposabljanje dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja samo en prevoznik ali upravljavec, morajo biti sredstva in storitve dostopni tudi drugim prevoznikom po primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje profitno maržo.

(6)Pri zaposlovanju novih strojevodij, spremljevalnega osebja in njegovega OVKN, lahko prevoznik upošteva tudi usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje, pridobljene pri drugih prevoznikih. V ta namen se temu osebju na njihovo zahtevo zagotovi dostop do podatkov oziroma dokumentov, ki izkazujejo usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje ter pridobitve in pošiljanje kopij le-teh.

(7)Prevoznik in upravljavec sta odgovorna za raven usposobljenosti in kvalifikacij OVKN. 15. člen (certifikacijski organ in subjekt, zadolžen za vzdrževanje tirnih vozil)

(1)Certifikacijski organ je akreditirani oziroma varnostni organ.

(2)Za vsako tirno vozilo certifikacijski organ pred uporabo v omrežju določi subjekt, ki je zadolžen za njegovo vzdrževanje in ki se ga vpiše v register tirnih vozil iz 68. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: register tirnih vozil).

(3)Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, s sistemom vzdrževanja zagotovi, da tirna vozila, za vzdrževanje katerih je zadolžen, varno obratujejo. V ta namen mora vzpostaviti sistem vzdrževanja teh vozil s katerim:

1. a)zagotovi, da so vozila vzdrževana v skladu z dokumentacijo o vzdrževanju vsakega tirnega vozila in veljavnimi zahtevami, vključno s pravili o vzdrževanju in zadevnimi določbami TSI;
2. b)izvede metode za ovrednotenje in oceno tveganja, določene v SVM;
3. c)zagotovi, da njegovi izvajalci izvajajo ukrepe za nadzorovanje tveganja z uporabo SVM; č) zagotovi sledljivost dejavnosti vzdrževanja.

(4)Sistem vzdrževanja obsega naslednje funkcije:

1. a)funkcija upravljanja, ki nadzoruje in usklajuje funkcije vzdrževanja iz točk
2. b)do č) tega odstavka ter zagotavlja varno stanje vozil v železniškem sistemu;
3. b)funkcije razvoja vzdrževanja, ki je odgovorna za upravljanje dokumentacije o vzdrževanju, vključno s konfiguracijo, na podlagi projektnih in operativnih podatkov ter učinkovitosti in izmenjavi izkušenj;
4. c)funkcija upravljanja vzdrževanja voznega parka, ki upravlja odstranitev vozil zaradi vzdrževanja in njihovo vrnitev v obratovanje po vzdrževanju; č) funkcija izvajanja vzdrževanja, ki izvaja potrebno tehnično vzdrževanje vozil ali njegovih delov, vključno z dokumentacijo o sprostitvi v obratovanje.

(5)Subjekt, zadolžen za vzdrževanje samostojno izvaja funkcijo upravljanja, vendar lahko funkcije vzdrževanja iz točk b) do č) prejšnjega odstavka dodeli v zunanje izvajanje drugim pogodbenikom.

(6)Subjekt, zadolžen za vzdrževanje mora izpolnjevati:

1. a)subjekt, zadolžen za vzdrževanje tovornih vagonov, mora pridobiti spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ki ga izda certifikacijski organ. Podrobnejše zahteve in merila za ocenjevanje organizacij, ki predložijo vlogo za pridobitev spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje tovornih vagonov, ali za spričevalo v okviru funkcij vzdrževanja tovornih vagonov, ki jih subjekt, zadolžen za vzdrževanje, dodeli v zunanje izvajanje, so opredeljene v uredbi Evropske komisije, ki ureja sistem podeljevanja spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje, tovornih vagonov. Spričevala subjektom, zadolženim za vzdrževanje tovornih vagonov, ki so bila izdana v drugi državi članici Evropske unije, veljajo tudi v Republiki Sloveniji.
2. b)subjekt, zadolžen za vzdrževanje tirnih vozil, ki niso tovorni vagoni, je lahko prevoznik ali upravljavec in mora izpolnjevati pogoje za vzdrževanje tirnih vozil, s katerimi zagotovi, da varno obratujejo, ki jih predpiše minister. Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega stavka se preveri pri podeljevanju varnostnega spričevala oziroma varnostnega pooblastila.

(7)Če se uvrsti v vlak tirno vozilo, ki ni tovorni vagon in za katerega je v registru tirnih vozil vpisan subjekt, zadolžen za vzdrževanje, ki ni prevoznik ali upravljavec se šteje, da v registru vpisan subjekt, zadolžen za vzdrževanje izpolnjuje pogoje iz točke b) prejšnjega odstavka, če v SVU te pogoje preverita prevoznik ali upravljavec.

(8)Varnostni organ najmanj enkrat letno opravi nadzor nad izpolnjevanjem pogojev po podelitvi spričevala o funkciji izvajanja vzdrževanja.

(9)Če se ugotovi, da subjekt, zadolžen za vzdrževanje, ne izpolnjuje zahtev, na podlagi katerih je bilo izdano spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje, se s subjektom, zadolženim za vzdrževanje, dogovori o načrtu za izboljšanje ali omeji področje uporabe spričevala ali začasno odvzame spričevalo, odvisno od stopnje neizpolnjevanja. V primeru dolgotrajnega neizpolnjevanja zahtev v zvezi s spričevalom ali morebitnega načrta za izboljšanje, certifikacijski organ omeji področje uporabe spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ali razveljavi spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje.

(10)Zoper odločitev o podelitvi spričevala iz točke a) šestega odstavka tega člena je dovoljena pritožba na ministrstvo. 3. Varnostni organ 16. člen (naloge varnostnega organa)

(1)Naloge varnostnega organa so:

1. izdaja dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov infrastruktura, energija in vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi;
2. izdajanje, podaljševanje, spreminjanje in razveljavljanje dovoljenj za dajanje vozil na trg;
3. podpora ERA pri izdajanju, podaljševanju, spreminjanju in preklicu dovoljenj za dajanje vozil na trg ter dovoljenj za tip vozila;
4. nadzor nad skladnostjo komponent interoperabilnosti z bistvenimi zahtevami;
5. dodelitev evropske številke tirnega vozila in vodenje registra tirnih vozil;
6. preverjanje usposobljenosti in nadzor nad priglašenimi oziroma imenovanimi organi, nad katerimi je preverjal usposobljenost ob njihovi določitvi;
7. podpora ERA pri izdajanju, podaljševanju, spreminjanju in razveljavljanju enotnih varnostnih spričeval;
8. izdaja, podaljšanje, sprememba in preklic enotnega varnostnega spričevala;
9. izdaja, podaljšanje, sprememba in preklic varnostnih pooblastil;
10. spremljanje, pospeševanje in razvijanje varnostno regulativnega okvira in sistema nacionalnih predpisov, kar vključuje pripravo predlogov podzakonskih predpisov s področja varnosti železniškega prometa;
11. nadzor nad prevozniki, upravljavcem in subjekti, ki opravljajo naloge upravljavca;
12. izdaja, posodobitev, zagotavljanje dvojnikov, začasni preklic in odvzem dovoljenja za strojevodjo;
13. izdaja, začasni preklic ali odvzem pooblastila centrom usposabljanja, ocenjevalcem in centrom preverjanja;
14. izdajanje, podaljševanje, spreminjanje in razveljavljanje spričeval, izdanih subjektom, zadolženim za vzdrževanje;
15. izdelava letnih poročil o svojem delu za ERA.

(2)Naloge varnostnega organa se ne smejo prenesti na upravljavca, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca, prevoznika ali naročnika. Varnostni organ mora biti organizacijsko, pravno in pri odločanju neodvisen od katerega koli prevoznika, upravljavca, subjekta, ki opravlja naloge upravljavca, ali naročnika in vsakega subjekta, ki odloča o izvajanju javne gospodarske službe.

(3)Varnostni organ opravlja svoje naloge na nediskriminatoren in pregleden način. Pri opravljanju svojih nalog lahko zahteva tehnično pomoč upravljavca, subjekta, ki opravlja naloge upravljavca, prevoznika ali drugih organov.

(4)Upravljavec, subjekt, ki opravlja naloge upravljavca, prevoznik ali drug aktivni udeleženec mora varnostnemu organu omogočiti in zagotoviti nemoteno opravljanje nadzora v skladu s tem zakonom, mu dovoliti vstop v poslovne prostore ter mu dati na voljo vse zahtevane podatke, vključno z osebnimi podatki, listine in druge dokumente, ki se nanašajo na predmet nadzora.

(5)Kadar ERA odloča o enotnem varnostnem spričevalu, ji morajo prevozniki omogočati nemoteno opravljanje nadzora v skladu s prejšnjim odstavkom.

(6)Varnostni organ vsem udeleženim stranem omogoči, da podajo izjavo in pojasnijo svoja stališča. Varnostni organ nemudoma odgovori na zahteve in vloge ter sporoči svoje zahteve glede informacij, ki jih potrebuje za odločitev. Varnostni organ sprejme odločitve v štirih mesecih po predložitvi vseh zahtevanih informacij, razen izdaje dovoljenj za strojevodje, ki jih mora izdati v enem mesecu od prejema popolne vloge.

(7)Med razvojem varnostnega regulativnega okvira se varnostni organ posvetuje z vsemi aktivnimi udeleženci, zainteresiranimi stranmi, vključno z upravljavcem, prevozniki, proizvajalci, vzdrževalci, uporabniki in predstavniki delavcev.

(8)Varnostni organ sodeluje z varnostnimi organi drugih držav članic Evropske unije zaradi uskladitve svojih meril odločanja z merili v Evropski uniji in z ERA.

1. člen (letna poročila varnostnega organa) Vsako leto varnostni organ na svoji spletni strani objavi letno poročilo o dejavnostih v prejšnjem letu in ga pošlje ERA najpozneje do
2. septembra. Poročilo mora vsebovati informacije o: – razvoju varnosti na železnici, vključno z združevanjem skupnih varnostnih kazalnikov na ravni države; – pomembnih spremembah zakonodaje in ureditve v zvezi z varnostjo na železnici; – spremembah pri podeljevanju enotnega varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila; – ugotovitvah in izkušnjah v zvezi z nadzorom nad upravljavcem in prevozniki, vključno s številom in rezultati inšpekcijskih postopkov; – odstopanjih od sistema podeljevanja spričeval subjektom, pristojnim za vzdrževanje tovornih vagonov; – izkušnjah prevoznikov in upravljavca pri uporabi SVM.
3. člen (nadzor varnostnega organa nad prevozniki in upravljavcem)

(1)Varnostni organ nadzira izvajanje SVU prevoznikov, upravljavca in subjekta, ki opravlja naloge upravljavca ter jih v primeru neizvajanja SVU na to opozori. Pri nadzoru je treba upoštevati načela iz SVM za nadzor ter zagotoviti, da dejavnosti nadzora zajemajo zlasti preverjanje, da prevozniki, upravljavec in subjekt, ki opravlja naloge upravljavca uporabljajo: – SVU za spremljanje njegove učinkovitosti; – posamezne ali delne elemente SVU, vključno z operativnimi dejavnostmi, zagotavljanjem vzdrževanja in materiala ter uporabo izvajalcev za spremljanje njihove učinkovitosti; – ustrezne SVM iz 7. člena tega zakona, ki se lahko uporabljajo tudi za subjekte, zadolžene za vzdrževanje.

(2)Prevozniki morajo zaradi načrtovanja nadzora obvestiti varnostni organ o opravljanju nove dejavnosti vsaj dva meseca pred začetkom opravljanja nove dejavnosti. Prevozniki morajo varnostnemu organu predložiti tudi podatke o posameznih kategorijah osebja in tipih tirnih vozil.

(3)Prevozniki, ki imajo veljavno enotno varnostno spričevalo za omrežje v Republiki Sloveniji morajo varnostni organ nemudoma obvestiti o večjih spremembah podatkov iz prejšnjega odstavka.

(4)Nadzor nad predpisi o delovnem času, času vožnje in počitkih strojevodij po tem zakonu izvaja inšpekcijski organ iz drugega odstavka 93. člena tega zakona, ki mora pri tem sodelovati z varnostnim organom, da mu omogoči izpolnjevanje njegove vloge nadzora varnosti v železniškem prometu.

(5)Če varnostni organ med izvajanjem nadzora nad prevoznikom ugotovi, da prevoznik ne izpolnjuje več pogojev za enotno varnostno spričevalo, ki ga je izdala ERA, lahko od ERA zahteva, da ga omeji ali razveljavi. V primeru nesoglasja o izpolnjevanju pogojev za izdajo enotnega varnostnega spričevala med ERA in varnostnim organom se uporabi arbitražni postopek iz Uredbe 2016/796/EU. Če so zaradi resnega varnostnega tveganja uveljavljeni začasni varnostni ukrepi iz osmega odstavka tega člena, mora v primeru, da se v arbitražnem postopku ne omeji ali razveljavi enotnega varnostnega spričevala, varnostni organ razveljaviti začasne varnostne ukrepe.

(6)Če varnostni organ izda enotno varnostno spričevalo, ga lahko omeji ali razveljavi, pri čemer svojo odločitev obrazloži in o njej obvesti ERA.

(7)Zoper odločitev varnostnega organa o omejitvi ali razveljavitvi enotnega varnostnega spričevala je dovoljena pritožba na ministrstvo v enem mesecu od dneva vročitve odločbe.

(8)Če varnostni organ med nadzorom ugotovi resno varnostno tveganje, lahko uporabi začasne varnostne ukrepe, med drugim lahko tudi takoj omeji ali začasno prekine izvajanje dejavnosti. Če je enotno varnostno spričevalo izdala ERA, jo mora varnostni organ o izrečenem začasnem varnostnem ukrepu takoj obvestiti in ji predložiti dokazila, ki utemeljujejo njeno odločitev. Če ERA ugotovi, da je izrečen začasni varnostni ukrep nesorazmeren, lahko od varnostnega organa zahteva, da se odpravi ali spremeni. V primeru nesoglasja med varnostnim organom in ERA glede nesorazmernosti ukrepa se morata medsebojno dogovoriti o sprejemljivi rešitvi. Če dogovor ni sprejet, ostane izrečeni varnostni ukrep v veljavi, prevoznik pa lahko zoper odločitev varnostnega organa sproži upravni spor. Pritožba na odločitev o začasnem varnostnem ukrepu ni dovoljena.

(9)Če je začasni varnostni ukrep, ki ga je varnostni organ v skladu s prejšnjim odstavkom izrekel prevozniku, ki mu je enotno varnostno spričevalo izdala ERA, v veljavi več kot tri mesece, mora varnostni organ pozvati ERA, da prevozniku omeji ali razveljavi enotno varnostno spričevalo. Če ERA pozivu varnostnega organa ne ugodi, se postopek nadaljuje v skladu s petim odstavkom tega člena.

(10)Varnostni organ nadzira strukturne podsisteme infrastruktura, energija, vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, prav tako pa zagotavlja njihovo usklajenost z bistvenimi zahtevami. V primeru čezmejne infrastrukture varnostni organ izvaja nadzor v sodelovanju z drugimi nacionalnimi varnostnimi organi držav članic Evropske unije. Če varnostni organ ugotovi, da imetnik varnostnega pooblastila ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev za varnostno pooblastilo, ki ga je izdal, prekliče veljavnost pooblastila, pri čemer mora utemeljiti razloge za svojo odločitev.

(11)Varnostni organ lahko pri nadzoru učinkovitosti SVU upravljavca in prevoznikov upošteva uspešnost pri zagotavljanju varnosti aktivnih udeležencev ter centrov za usposabljanje, če njihove dejavnosti vplivajo na varnost v železniškem prometu.

(12)Pri izvajanju nadzora nad prevoznikom, ki opravlja dejavnost v več državah članicah Evropske unije, varnostni organ sodeluje in usklajuje dejavnosti nadzora z drugimi nacionalnimi varnostnimi organi, v katerih deluje prevoznik. Na podlagi tega sodelovanja se izvaja izmenjava ključnih informacij o prevozniku, zlasti v zvezi z znanimi tveganji in njegovo uspešnostjo pri zagotavljanju varnosti. Varnostni organ izmenjuje informacije tudi z drugimi nacionalnimi varnostnimi organi držav članic Evropske unije in ERA, če ugotovi, da prevoznik ne izvaja ukrepov za nadzorovanje tveganja.

(13)S sodelovanjem v skladu s prejšnjim odstavkom se mora zagotoviti nadzor ter preprečiti podvajanje pregledov in presoj. Varnostni organ lahko v ta namen z nacionalnimi varnostnimi organi držav članic Evropske unije oblikuje skupne načrte nadzora za zagotavljanje rednega izvajanja presoj in drugih pregledov, pri čemer upošteva vrsto in obseg prevoznih storitev.

(14)Varnostni organ lahko pri nadzoru v skladu s prvim odstavkom tega člena, pisno opozori upravljavca in prevoznike, če ugotovi, da ti ne izpolnjujejo obveznosti neprekinjenega izvajanja SVU.

(15)Varnostni organ mora pri nadzoru prevoznikov upoštevati informacije, zbrane od ERA pri preverjanju vzpostavitve SVU v postopku izdaje enotnega varnostnega spričevala. Pri nadzoru upravljavcev varnostni organ upošteva informacije, zbrane v postopku izdaje varnostnega pooblastila.

(16)Varnostni organ mora pri podaljšanju enotnih varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil uporabiti informacije, zbrane med nadzorom.

(17)Varnostni organ z ERA usklajuje in zagotavlja izmenjavo informacij iz trinajstega, štirinajstega in petnajstega odstavka tega člena. 4. Preiskava nesreč in incidentov 19. člen (preiskovalni organ)

(1)Preiskovalni organ je samostojna organizacijska enota v ministrstvu in mora biti organizacijsko in pravno neodvisen od upravljavca, prevoznikov, organov za določanje uporabnine, organov za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti, organov za ocenjevanje skladnosti in od drugih subjektov, katerih interesi bi lahko bili v navzkrižju z nalogami preiskovalnega organa. Mora biti tudi funkcionalno neodvisen od varnostnega organa, ERA in regulatornega organa.

(2)Sredstva za izvajanje nalog preiskovalnega organ se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. 20. člen (naloge preiskovalnega organa)

(1)Preiskovalni organ mora neodvisno preiskati resne nesreče, lahko pa preiskuje tudi nesreče in incidente, ki bi v podobnih okoliščinah lahko bile resne nesreče, s ciljem izboljšanja varnosti v železniškem prometu in preprečevanja nesreč. Preiskuje lahko tudi tehnične napake strukturnih podsistemov ali komponent interoperabilnosti železniškega sistema. Pri odločitvi za preiskavo nesreč in incidentov upošteva:

1. a)resnost nesreče ali incidenta;
2. b)ali je nesreča ali incident del niza nesreč ali incidentov, ki zadevajo celotni sistem;
3. c)vpliv na varnost v železniškem prometu na ravni Evropske unije in č) pobude upravljavcev, prevoznikov, varnostnega organa ali države članice Evropske unije.

(2)Obseg preiskav in postopka, ki ga je treba izvesti pri opravljanju preiskav, določi preiskovalni organ v skladu z 21. in 22. členom tega zakona. 21. člen (postopek preiskave)

(1)Preiskave vodi glavni preiskovalec, ki je pri opravljanju svojih nalog neodvisen.

(2)Za glavnega preiskovalca je lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje: – ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven; – ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja železniškega prometa.

(3)Preiskovalnemu organu morajo pristojni organi, prevozniki, upravljavec, druge osebe in varnostni organ omogočiti učinkovito, hitro in neodvisno opravljanje njegovih nalog. Preiskovalni organ ima pravico do:

1. a)takojšnjega dostopa do kraja vsake nesreče ali incidenta in do vpletenih tirnih vozil, infrastrukturnih objektov ter tudi do objektov in naprav za upravljanje prometa in signalizacijo;
2. b)takojšnega popisa dokazov in nadzorovane odstranitve razbitin, infrastrukturnih objektov in naprav ali njihovih sestavnih delov za pregled ali analizo;
3. c)dostopa in uporabe posnetkov naprav za snemanje verbalnih sporočil na vlaku in evidentiranje delovanja sistema signalizacije, vodenja prometa in upravljanja prometa; č) dostopa do rezultatov preiskav teles žrtev, vključno z osebnimi podatki (ime in priimek, podatki iz evidenc o zaposlitvi in strokovni usposobljenosti, rojstni datum ter stalno ali začasno prebivališče), ki so potrebni za ugotavljanje vzrokov ter obveščanje udeleženih žrtev in njihovih sorodnikov;
4. d)dostopa do rezultatov preiskav vlakovnega in drugega železniškega osebja, vpletenega v vsako nesrečo ali incident, vključno z osebnimi podatki (ime in priimek, podatki iz evidenc o zaposlitvi in strokovni usposobljenosti, rojstni datum ter stalno ali začasno prebivališče);
5. e)pridobivanja izjav vpletenih železniških delavcev in drugih prič, vključno z osebnimi podatki (ime in priimek, podatki iz evidenc o zaposlitvi in strokovni usposobljenosti, rojstni datum ter stalno ali začasno prebivališče), ki so potrebni za ugotavljanje vzrokov ter obveščanje udeleženih žrtev in njihovih sorodnikov;
6. f)dostopa do vseh ustreznih informacij ali evidenc upravljavca, vpletenih prevoznikov, subjektov zadolženih za vzdrževanje in varnostnega organa.

(4)Preiskovalni organ zagotovi vsa sredstva za delo, ki so potrebna za opravljanje preiskave, vključno z operativnim in tehničnim strokovnim znanjem in izkušnjami. Če preiskovalni organ nima zadostnih sredstev za delo, jih lahko najame na trgu.

(5)Preiskovalni organ lahko od ERA zahteva informacije, evidence ali pojasnila, kadar preiskuje tirna vozila, ki jim je ERA izdala dovoljenje za obratovanje oziroma kadar so vpleteni prevozniki, ki jim je izdala enotno varnostno spričevalo.

(6)Preiskovalni organ mora vsem udeleženim stranem dati možnost, da podajo o dogodku izjavo in jim omogočiti souporabo rezultatov preiskave. Zaradi izboljšanja kakovosti poročila o preiskavi se upravljavcem, prevoznikom, varnostnemu organu, žrtvam in njihovim sorodnikom, lastnikom poškodovanega premoženja, proizvajalcem, pristojnim organom za ukrepanje, predstavnikom osebja in ERA omogoči, da predložijo tehnične informacije v tej zvezi. Preiskovalni organ obvesti žrtve in njihove sorodnike o poteku preiskave v razumnih okvirjih.

(7)Preiskovalni organ in drugi pristojni organi morajo končati preiskavo na kraju vsake nesreče ali incidenta v najkrajšem možnem času, tako da lahko upravljavec čim prej popravi poškodovano infrastrukturo in vzpostavi železniški promet.

(8)Preiskava se opravi neodvisno od sodne preiskave in ne sme vzpostavljati domneve o krivdi oziroma odgovornosti za nesrečo, resno nesrečo ali incident.

(9)Prevozniki, upravljavec in varnostni organ morajo nemudoma obvestiti preiskovalni organ o vseh nesrečah in incidentih v železniškem prometu.

(10)Upravljavec in prevozniki morajo nemudoma obvestiti inšpektorat, pristojen za železniški promet in varnostni organ o nesrečah in resnih nesrečah.

(11)Upravljavec in prevozniki morajo nemudoma obvestiti preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu.

(12)Način preiskave nesreč in incidentov, način medsebojnega obveščanja, medsebojno sodelovanje preiskovalnih organov in službeno izkaznico preiskovalcev preiskovalnega organa predpiše minister. 22. člen (preiskava z mednarodnim elementom)

(1)Če ni mogoče ugotoviti, v kateri državi članici Evropske unije se je nesreča ali incident zgodil, ali če se je zgodil na mejnih objektih med državama članicama ali v njihovi bližini, se preiskovalni organ s preiskovalnimi organi sosednjih držav dogovori, kateri izmed njih bo opravil preiskavo, ali se dogovorijo, da jo opravijo skupaj. Če preiskave ne opravijo skupaj, se preiskovalnemu organu sosednje države omogoči sodelovanje pri preiskavi in neovirana souporaba rezultatov.

(2)Preiskovalni organi drugih držav članic Evropske unije so povabljeni k udeležbi pri preiskavi, če: – je v nesreči ali incidentu udeležen prevoznik, ki ima sedež in je pridobil licenco v eni od teh držav članic; ali – je v nesreči ali incidentu udeleženo vozilo, ki je registrirano ali se vzdržuje v eni od teh držav članic.

(3)Povabljene preiskovalne organe iz prejšnjega odstavka lahko glavni preiskovalec pooblasti, da pomagajo pri zbiranju dokazov za preiskovalni organ, vključno z osebnimi podatki (ime in priimek, podatki iz evidenc o zaposlitvi in strokovni usposobljenosti, rojstni datum ter stalno ali začasno prebivališče), ki so potrebni za ugotavljanje vzrokov ter obveščanje udeleženih žrtev in njihovih sorodnikov. Prav tako imajo dostop do informacij in dokazov, da lahko učinkovito sodelujejo v preiskavi. 23. člen (poročila in priporočila preiskovalnega organa)

(1)O vsaki preiskavi mora preiskovalni organ pripraviti poročilo. V poročilu navede cilje preiskave in po potrebi tudi varnostna priporočila.

(2)Preiskovalni organ mora vsako leto do 30. septembra objaviti letno poročilo o preiskavah, opravljenih v preteklem letu, varnostnih priporočilih, ki so bila izdana, in ukrepih, sprejetih v skladu s predhodno izdanimi priporočili.

(3)Priporočila se pošljejo varnostnemu organu in, kadar je to potrebno zaradi narave priporočila ERA, drugim organom javne uprave ali organom iz drugih držav članic Evropske unije, ki bi v okviru svojih pristojnosti lahko sprejeli ukrepe, da se varnostna priporočila uresničijo.

(4)Varnostni organ in drugi organi javne uprave, na katere so priporočila naslovljena, redno obveščajo preiskovalni organ o ukrepih, ki so jih sprejeli ali načrtovali na podlagi danih priporočil. 24. člen (informacije, ki jih je treba poslati ERA)

(1)Preiskovalni organ mora v sedmih dneh po odločitvi o začetku preiskave obvestiti ERA o začetku preiskave. V obvestilu navede datum, čas, kraj in vrsto dogodka ter njegove posledice glede smrtnih žrtev, poškodb in materialne škode.

(2)Preiskovalni organ pošlje ERA izvod končnega poročila o preiskavi dogodka in letno poročilo iz drugega odstavka prejšnjega člena.

1. Zaščita proge ter križanja proge in ceste 5.
2. Zaščita proge
3. člen (progovni pas)

(1)Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m. Če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 220 kV, se višina prostora nad ravnino tirnic poveča na 12,75 m, če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 400 kV, pa na 14 m.

(2)V progovnem pasu se smejo opravljati le dela in graditi le objekti, napeljave in naprave, ki so potrebni za delovanje in vzdrževanje železniškega sistema.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se smejo ob predhodni pridobitvi projektnih pogojev in z mnenjem upravljavca v progovnem pasu izjemoma graditi tudi drugi objekti in naprave, povezane s prevozom potnikov, nakladanjem ali razkladanjem blaga, ter napeljevati cevovodi, energetski in komunikacijski vodi ter druge podobne naprave in objekti v javnem interesu.

(4)Upravljavec mora o vseh posegih v progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz tega člena ali so v nasprotju s pogoji, določenimi v mnenju, takoj obvestiti inšpekcijo, pristojno za železniški promet.

(5)Objekti, ki so v progovnem pasu železniških prog in ne izpolnjujejo pogojev iz tega člena, se smejo vzdrževati ali obnavljati samo v obsegu in na način, da se gabariti objektov ne povečajo. Pred začetkom del morajo lastniki takih objektov pridobiti mnenje upravljavca.

(6)Predkupno pravico na objektih iz prejšnjega odstavka ima Republika Slovenija. 26. člen (varovalni progovni pas)

(1)Varovalni progovni pas je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.

(2)V varovalnem progovnem pasu se smejo na podlagi predhodnega mnenja upravljavca graditi objekti ter postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.

(3)V varovalnem progovnem pasu se ne smejo opravljati dela, ki bi lahko poškodovala progo ali zmanjšala stabilnost terena (npr. drsenje terena ali usadi, hidrografske spremembe) ali kakorkoli drugače ogrožala ali ovirala železniški promet. Prav tako se v varovalnem progovnem pasu ne smejo postavljati kakršne koli naprave ali objekti, ki z barvo, obliko, svetlobo ali kako drugače ovirajo vidljivost signalov ali lahko glede pomena signalov spravijo v zmoto OVKN.

(4)Kadar je zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu na razdalji, manjši od predpisane, če se izvedejo potrebni ukrepi, s katerimi se zagotovi enaka stopnja varnosti železniškega prometa, kot jo zagotavlja gradnja oziroma postavljanje objektov ali naprav na predpisani oddaljenosti od proge. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj pridobljeno mnenje upravljavca ali upravljavca industrijskega tira.

(5)Pogoje iz tretjega odstavka prejšnjega člena in drugega odstavka tega člena predpiše minister.

(6)Lastnik zemljišča v varovalnem progovnem pasu in upravljavec v progovnem pasu morata ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(7)Upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz tega člena, takoj obvestiti inšpekcijo, pristojno za železniški promet. 27. člen (dolžnost ukrepanja v varovalnem progovnem pasu)

(1)Upravljavec mora v območju varovalnega progovnega pasu predvideti mesta, kjer lahko pride do oviranja ali ogrožanja varnega železniškega prometa (npr. usadi, hudourniki, zameti, močni vetrovi, poplave in druge nesreče), in v SVU določiti ukrepe za preprečitev in odpravo nevarnosti za varen železniški promet.

(2)Lastniki sosednjih zemljišč ob železniški progi morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če jim s tem ni povzročena škoda. Lastniki zemljišč v varovalnem progovnem pasu morajo ob povrnitvi škode, dopustiti dostop do železniške proge in objektov zaradi njihovega vzdrževanja in izvedbo ukrepov za zavarovanje prometa ali zmanjšanje škodljivih vplivov na progo, če teh ni mogoče izvesti na zemljišču, ki je del javne železniške infrastrukture.

(3)Upravljavec ima v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena pravico, da brez posebnega dovoljenja ali drugega akta postavlja in vzdržuje začasne varovalne naprave in odlaga material in druga sredstva v varovalnem progovnem pasu na zemljišče v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je to potrebno za zagotovitev varnega železniškega prometa ali za njegovo vzpostavitev.

(4)Ko prenehajo razlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena, mora upravljavec z zemljišča iz prejšnjega odstavka odstraniti začasne varovalne naprave, material in druga sredstva ter vzpostaviti prejšnje stanje in plačati odškodnino za uporabo zemljišča v skladu s predpisi. 28. člen (medsebojna oddaljenost proge in ceste)

(1)Razdalja med progo in javno ali nekategorizirano cesto (v nadaljnjem besedilu: cesta) mora biti tolikšna, da je med njima mogoče postaviti vse naprave, potrebne za opravljanje železniškega prometa na progi in cestnega prometa na cesti, znašati pa mora najmanj 8 m, merjeno od osi skrajnega tira do najbližje točke cestišča ceste razen naprav in objektov iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona.

(2)Ob soglasju upravljavca sme biti razdalja med osjo skrajnega tira in najbližjo točko ceste, ki ni avtocesta ali hitra cesta, tudi manjša od 8 m, pod pogojem, da se prosti profil ceste in svetli profil proge ne dotikata in da je med njima mogoče postaviti naprave, ki so nujne za varen železniški in cestni promet, pri čemer morata biti kota zgornjega roba tirnic najmanj 1 m nad cestiščem ceste. Če ni izpolnjen pogoj višinske razlike med cestiščem ceste in progo, mora upravljavec ceste med progo in cestiščem ceste postaviti ustrezno varovalno ograjo. 5.2. Izvennivojska in nivojska križanja 29. člen (izvennivojska križanja)

(1)Križanje proge z avtocesto, hitro cesto ali glavno cesto I. reda mora biti izvennivojsko.

(2)Križanje proge z drugo cesto mora biti izvennivojsko, če je promet motornih vozil po cesti zelo gost (več kot 7000 vozil povprečnega letnega dnevnega prometa) in če je železniški promet po progi zelo pogosten (več kot 70 vlakov povprečnega letnega dnevnega prometa) ali če je največja dovoljena progovna hitrost večja od 160 km/h.

(3)Med uvoznimi in izvoznimi kretnicami, ki so na glavnih tirih na prometnem mestu ne sme biti nivojskih prehodov. Na postajališčih med signalnima oznakama, ki pomenita mesto zaustavitve vlakov, ne sme biti nezavarovanih nivojskih prehodov.

(4)Obstoječa nivojska križanja proge s cesto, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, morajo biti izvedena kot izvennivojska najpozneje ob naslednji nadgradnji železniškega podsistema infrastruktura na delu proge, na katerem je nivojski prehod.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek, če nivojskega križanja zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov ni mogoče načrtovati, projektirati ali graditi v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi, lahko minister na predlog komisije iz tretjega odstavka 30. člena tega zakona odloči, da se gradnja izvennivojskega križanja opusti.

(6)Vrstni red ureditev obstoječih nivojskih prehodov iz tega člena, ki ga pripravita upravljavec in organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, se določi glede na varnostne in tehnične kriterije. Upravljavec mora izdelati prednostni seznam nivojskih prehodov. Upravljavec javne železniške infrastrukture mora pri pripravi prednostnega seznama sodelovati z upravljavcem ceste.

(7)Stroški za izvedbo izvennivojskih križanj iz tega člena bremenijo sredstva razvoja železniške in cestne infrastrukture v sorazmerju s potrebnim obsegom gradbenih posegov na eni ali drugi infrastrukturi. 30. člen (novi nivojski prehodi)

(1)Novi nivojski prehodi se smejo graditi le na progah, ki niso del omrežja TEN-T, na razdalji, ki ni manjša od 2000 m od obstoječega nivojskega ali izvennivojskega prehoda, če je načrtovani povprečni letni dnevni promet po cesti večji od 250 vozil in je povprečni letni dnevni promet vlakov po progi manjši od 70 vlakov ter je dovoljena progovna hitrost manjša od 100 km/h.

(2)Ob istočasni ukinitvi vsaj dveh obstoječih nivojskih prehodov, ko se promet iz ukinjenih prehodov preusmeri na nov nivojski prehod, je nov prehod lahko izveden na razdalji krajši od 2000 m oziroma, se ob ukinitvi nivojskega prehoda lahko drug prehod obnovi ali nadgradi na obstoječi lokaciji na razdalji krajši od 2000 m.

(3)Izpolnjevanje pogojev za vzpostavitev novega nivojskega prehoda in ustreznost zavarovanja preveri komisija, ki jo imenuje minister. Komisijo sestavljajo predstavniki upravljavca, ministrstva, pristojnega za promet, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, varnostnega organa, upravljavca ceste in lokalne skupnosti, na območju katere bo nivojski prehod.

(4)Minister na podlagi mnenja komisije iz prejšnjega odstavka poda soglasje za vzpostavitev nivojskega prehoda.

(5)Pri obnovah, nadgradnjah ali gradnjah stabilnih naprav se lahko na podlagi soglasja upravljavca vzpostavijo začasni nivojski prehodi. Tak nivojski prehod se zavaruje na način in za obdobje, kot ju določi upravljavec. Prehod je treba ukiniti takoj po končanih delih, zaradi katerih je bil vzpostavljen. Stroške postavitve, obratovanja in ukinitve začasnega nivojskega prehoda ter potrebnih povezovalnih cest krije tisti, na zahtevo katerega je bil prehod postavljen. 31. člen (varnost na nivojskih prehodih)

(1)Prehod vozil ali oseb čez progo je dovoljen le na označenih nivojskih prehodih.

(2)Na nivojskih prehodih imajo tirna vozila prednost pred vsemi udeleženci v cestnem prometu.

(3)Nivojski prehod ceste na odseku proge, na katerem je največja dovoljena progovna hitrost večja od 100 km/h, mora biti zavarovan.

(4)Zavarovani morajo biti tudi nivojski prehodi, na katerih ni dosežena preglednost s ceste na progo.

(5)Na nezavarovanem nivojskem prehodu, mora upravljavec javne železniške infrastrukture vzdrževati preglednostni prostor v progovnem pasu, upravljavec ceste ali poti in lastnik nekategorizirane ceste pa izven njega, da zagotovita zadostno preglednost s ceste ali poti na progo tako, da lahko udeleženci v cestnem prometu s potrebno pazljivostjo varno in neovirano prečkajo tak nivojski prehod.

(6)V bližini nezavarovanega nivojskega prehoda ob progi ni dovoljeno graditi objektov, saditi drevja, visokega rastlinja ali storiti česa drugega, kar preprečuje ali zmanjšuje preglednost ali odvrača pozornost voznikov cestnih vozil.

(7)Pred nivojskimi prehodi ni dovoljeno postavljati spremenljive prometnoinformativne signalizacije oziroma druge signalizacije, ki ni v skladu s pravilnikom, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah.

(8)Z obeh strani nivojskega prehoda morajo biti na elektrificiranih progah zaščitni višinski profili na razdalji najmanj 8 m od najbližje tirnice, merjeno po cestni osi, v višini 4,5 m nad voziščem ceste. Zaščitne višinske profile mora postaviti in vzdrževati upravljavec.

(9)Ob vsaki nadgradnji železniškega podsistema infrastruktura ali podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi na delu proge, na katerem je nivojski prehod, se način zavarovanja obstoječega nivojskega prehoda izvede v skladu z določbami tega zakona in predlagane rešitve komisije iz desetega odstavka tega člena. Vrstni red ureditev obstoječih nivojskih prehodov iz tega člena, ki jih je treba urediti, pripravijo upravljavec in organ za vodenje investicij ter upravljavci ceste ob upoštevanju varnostnih in tehničnih kriterijev.

(10)Pri uskladitvi ureditve zavarovanja nivojskega prehoda iz prejšnjega odstavka komisija iz tretjega odstavka 30. člena tega zakona pripravi predlog rešitev, na podlagi katerih minister izda soglasje.

(11)Za nivojska križanja iz devetega odstavka tega člena lahko minister na predlog upravljavca določi drugačne pogoje, če zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov, nivojskega prehoda ni mogoče načrtovati, projektirati ali graditi v skladu s pogoji iz prejšnjega odstavka in to ne vpliva na varnost prometa.

(12)Minister lahko zaradi ogrožene varnosti železniškega ali cestnega prometa na podlagi predloga komisije iz tretjega odstavka 30. člena tega zakona z odredbo prepove uporabo obstoječega nivojskega prehoda, če je v oddaljenosti največ 1000 m ustrezen nivojski ali izvennivojski prehod, med katerimi so ustrezne povezovalne ceste.

(13)Pogoje za določitev kraja križanja železniške proge s cesto, način zavarovanja, prostorske, gradbene, prometne, tehnične in varnostne pogoje na nivojskih prehodih določi minister. 32. člen (razmejitev stroškov)

(1)Stroške za graditev novega nadvoza, podvoza, gradnjo novega ali nadgradnjo obstoječega nivojskega prehoda in stroške za ureditev in postavitev s tem povezanih naprav, s katerimi se zagotavljata varen in neoviran železniški in cestni promet, nosi investitor.

(2)Če je križanje ceste s progo izvedeno s cestnim podvozom, postane podvoz objekt javne železniške infrastrukture. Stroške vzdrževanja vozišča skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami v ali ob njem, ki so potrebne za nemoteno in varno uporabo ceste, nosi upravljavec ceste.

(3)Če je križanje ceste izvedeno s cestnim nadvozom, postane nadvoz objekt cestne infrastrukture. Stroške vzdrževanja proge pod nadvozom skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami, potrebnimi za njeno pravilno in varno uporabo, nosi upravljavec.

(4)Stroške spremembe načina zavarovanja na nivojskem prehodu zaradi gradnje, rekonstrukcije ali drugih del na cesti, zaradi prekategorizacije ceste, povečanja povprečnega letnega dnevnega prometa motornih vozil po cesti ali spremembe prometne ureditve, ter stroške zaradi spremembe zavarovanja na zahtevo lokalne skupnosti ali druge upravičene osebe, krije upravljavec ceste ali lokalna skupnost.

(5)Stroške v zvezi z vzdrževanjem in obnovo nivojskih prehodov, vključno s cestiščem v širini 3 m od osi skrajnih tirov, stroške progovne signalizacije in naprav za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu (zapornice ali polzapornice ter svetlobni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo, ki so vezani na signalnovarnostne naprave železniške infrastrukture), krije investitor.

(6)Stroške v zvezi z nadgradnjo nivojskih prehodov, vključno s cestiščem v širini 3 m od osi skrajnih tirov, stroške progovne signalizacije in naprav za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu (zapornice ali polzapornice ter svetlobni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo, ki so vezani na signalnovarnostne naprave železniške infrastrukture), krije investitor.

(7)Stroške postavitve in vzdrževanja cestnoprometne signalizacije, ki opozarja udeležence cestnega prometa na nivojski prehod, krije upravljavec ceste.

(8)Če je gradnja, rekonstrukcija ali obnova ceste ali druge javne infrastrukture nujna posledica gradnje, nadgradnje, obnove ali odstranitve javne železniške infrastrukture, se gradnja, rekonstrukcija ali obnova ceste ali druge javne infrastrukture lahko sofinancira iz sredstev za gradnjo, nadgradnjo ali obnovo javne železniške infrastrukture.

(9)V primeru ukinitve nivojskega prehoda v delu, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture, in je nujna posledica gradnje ali rekonstrukcije cestne infrastrukture, se ukinitev nivojskega prehoda lahko sofinancira iz sredstev javne železniške infrastrukture.

(10)Razmejitev obveznosti med investitorji iz osmega in devetega odstavka tega člena ter upravljavci posamezne infrastrukture se podrobneje uredi s pogodbo.

(11)Cesto ali drugo javno infrastrukturo, ki se v skladu s tem členom gradi v okviru projekta gradnje, nadgradnje, obnove ali odstranitve javne železniške infrastrukture, mora po njeni končani izgradnji prevzeti v upravljanje in vzdrževanje upravljavec ceste ali druge javne infrastrukture. Če je ne prevzame v upravljanje oziroma vzdrževanje, mora investitorju javne železniške infrastrukture povrniti vsa vložena finančna sredstva in vso s tem nastalo škodo. 33. člen (izredni prevozi čez nivojske prehode in označitev svetle višine podvoza)

(1)Za izredne prevoze čez nivojske prehode mora izvajalec izrednega prevoza pridobiti soglasje upravljavca.

(2)Pred podvozi, katerih svetla višina je manjša od največje dovoljene višine cestnega vozila skupaj s tovorom, morajo biti zaščitni višinski profili in prometni znaki, ki na to opozarjajo voznike cestnih vozil.

(3)Zaščitne višinske profile in prometne znake iz prejšnjega odstavka mora postaviti in vzdrževati upravljavec ceste.

1. Zemljišča
2. člen (ustanovitev stvarne služnosti) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na sosednjem zemljišču ali objektu kot izvedba teh ukrepov na zemljišču železniške infrastrukture, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem železniške proge, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.
3. člen (pridobitev zemljišč)

(1)Pri načrtovani gradnji ali nadgradnji železniške proge se zaradi pridobitve potrebnih zemljišč v skladu z zakonom lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.

(2)Če je treba zaradi obnov, nadgradenj, gradenj ali odstranitev iz 50. člena tega zakona izvesti razlastitev ali obremenitev lastninske pravice na nepremičnini, pa za ta dela ni potrebna priprava prostorskega akta, se javna korist za to razlastitev oziroma obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom vlade.

(3)Predlog za izdajo sklepa mora vsebovati dokazilo o skladnosti načrtovanih del s prostorskim aktom v območju izvedbe del, grafičen prikaz izvedbe del na zemljišču, načrt parcelacije, seznam parcel s površinami in utemeljitev javne koristi.

1. člen (postopek ureditve meje in parcelacije) Ureditev meje in parcelacija za potrebe gradnje ali nadgradnje javne železniške infrastrukture se izvede na podlagi katastrskega elaborata. Nenavzočnost predpisano vabljenih lastnikov oziroma uporabnikov v postopku ureditve mej in parcelacije ali njihovo nestrinjanje s postavitvijo mejnikov ne zadrži postopka za evidentiranje mej oziroma izvedbo sprememb glede novonastalih mej v zemljiškem katastru in ustreznih zaznamb v zemljiški knjigi.
2. člen (kmetijska zemljišča)

(1)Pri iskanju ustreznega nadomestnega kmetijskega zemljišča oziroma gozda za kmete, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svojo glavno dejavnost za potrebe gradnje ali nadgradnje javne železniške infrastrukture, sodelujeta Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SKZG RS) ter družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: SiDG). V primeru doseženega soglasja se sklene tripartitna kupoprodajna pogodba med investitorjem, upravičencem in SKZG RS oziroma SiDG, v kateri kupnino za nadomestno zemljišče SKZG RS oziroma SiDG poravna investitor.

(2)Kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije, ki so potrebna za gradnjo ali nadgradnjo javne železniške infrastrukture in so v upravljanju SKZG RS ali SiDG, se neodplačno prenesejo v upravljanje upravljavcu.

(3)Za izvedbo pravnega posla s kmetijskim zemljiščem za potrebe gradnje ali nadgradnje javne železniške infrastrukture ne veljajo določila zakona, ki ureja kmetijska zemljišča v delu, ki se nanaša na odobritev pravnega posla s strani pristojne upravne enote. III. INTEROPERABILNOST 1. Splošni določbi 38. člen (pomen in področje uporabe)

(1)Interoperabilnost pomeni sposobnost železniškega sistema, da zagotovi varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog. To sposobnost zagotavlja združljivost posameznih podsistemov in temelji na celotnem sklopu pravnih, tehničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zadostitev bistvenim zahtevam iz 39. člena tega zakona.

(2)Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo, vključitev v obratovanje, obratovanje in vzdrževanje delov železniškega sistema, na področjih uporabe, ki so določena v posamezni TSI. Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti se nanašajo tudi na strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za OVKN, ki skrbijo za obratovanje in vzdrževanje železniškega sistema.

(3)To poglavje določa komponente interoperabilnosti, vmesnike, postopke pri posameznih podsistemih in pogoje združljivosti železniškega sistema, ki so potrebni za dosego njegove interoperabilnosti.

(4)To poglavje se ne uporablja za:

1. a)podzemne železnice;
2. b)tramvaje in tirna vozila lahke železnice ter infrastrukturo, ki jo uporabljajo izključno ta tirna vozila;
3. c)omrežja, ki so funkcionalno ločena od ostalega železniškega sistema in so predvidena samo za opravljanje lokalnega, mestnega ali primestnega potniškega prometa, ter prevoznike v železniškem prometu, ki izvajajo dejavnost samo na teh omrežjih; č) zasebno železniško infrastrukturo, vključno s tiri, ki jo lastnik ali izvajalec uporablja za lastne dejavnosti prevoza blaga ali za nekomercialni prevoz oseb, in tirna vozila, ki se uporabljajo izključno na takšni infrastrukturi;
4. d)infrastrukturo in tirna vozila, predvidena izključno za lokalno, zgodovinsko ali turistično uporabo;
5. e)infrastrukturo lahke železnice, ki jo občasno uporabljajo tirna vozila navadne železnice pod pogoji obratovanja sistema lahke železnice, če je to potrebno izključno za namene povezljivosti teh vozil in
6. f)tirna vozila, ki se uporabljajo predvsem na infrastrukturi lahke železnice, a so opremljena z nekaterimi komponentami navadne železnice, potrebnimi za prevoz na omejenem delu infrastrukture navadne železnice, izključno za namene povezljivosti. 39. člen (bistvene zahteve) Železniški sistem, njegovi podsistemi, komponente interoperabilnosti in vmesniki morajo izpolnjevati bistvene zahteve, navedene v prilogi III Direktive 2016/797/EU. 2. Tehnične specifikacije za interoperabilnost 40. člen (pomen in vsebina)

(1)TSI pomenijo specifikacije, ki jih sprejme Evropska komisija in urejajo podsistem ali del podsistema z namenom izpolnjevanja bistvenih zahtev iz 39. člena tega zakona in zagotavljanja interoperabilnosti železniškega sistema.

(2)Podsistemi, ki jim je bilo izdano dovoljenje za začetek obratovanja oziroma dovoljenje za dajanje na trg, morajo biti v skladu s TSI in nacionalnimi predpisi, ki so bili veljavni na dan vložitve zahteve za izdajo dovoljenja za začetek obratovanja oziroma dovoljenja za dajanje na trg, razen za primere, opredeljene v strategiji izvajanja posamezne TSI. Takšna skladnost mora biti zagotovljena tudi v času njihovega obratovanja oziroma dajanja na trg.

(3)Če se ugotovi, da TSI ne ustreza v celoti bistvenim zahtevam in bi bila lahko zaradi tega ogrožena varnost železniškega prometa, ministrstvo, na predlog varnostnega organa od Evropske komisije zahteva, da se izvedejo posvetovanja z odborom iz 51. člena Direktive 2016/797/EU.

(4)Ministrstvo lahko ob uveljavitvi posamezne TSI sprejme nacionalni izvedbeni načrt njenega izvajanja. Podlage za pripravo nacionalnega načrta izvajanja TSI pripravijo organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, upravljavec ali prevozniki, vsak za svoje področje dela, in ga posredujejo varnostnemu organu. Pripravo podlag usklajuje varnostni organ, ki pripravi predlog nacionalnega načrta izvajanja posamezne TSI in ga posreduje ministrstvu.

(5)Pristojni organ za izvajanje nalog nacionalne kontaktne točke iz tretjega odstavka

1. člena Uredbe št. 1305/2014 je varnostni organ.
2. člen (odstopanja od uporabe TSI)

(1)Uporaba TSI je obvezna. Odstopanja od uporabe TSI so dovoljena v posebnih primerih, določenih v TSI in v naslednjih primerih: – ob načrtovani gradnji, nadgradnji ali obnovi podsistema ali njegovega dela oziroma komponente interoperabilnosti, ki so v času začetka uporabe TSI v poznejši fazi razvoja ali so zanje že sklenjene izvajalske pogodbe; – če po nesreči ali naravni nesreči pogoji za hitro obnovo omrežja ekonomsko ali tehnično ne dopuščajo delne ali popolne uporabe ustreznih TSI; v takem primeru se upoštevajo predpisi, ki so veljali pred obnovo omrežja; – ob nadgradnji ali obnovi obstoječega podsistema, če bi bila uporaba TSI v škodo ekonomski upravičenosti projekta ali združljivosti z obstoječim železniškim sistemom v Republiki Sloveniji (npr. v zvezi z nakladalnim profilom, tirno širino, medtirno razdaljo ali sistemom električnega napajanja); – za tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države, v katerih se tirna širina razlikuje od tiste v glavnem železniškem omrežju znotraj Evropske unije.

(2)Naročnik del mora o nameravanem odstopanju od TSI, v roku, ki ga ta določa, pisno obvestiti ministrstvo in mu dostaviti dokumentacijo iz izvedbenega akta iz petega odstavka 7. člena Direktive 2016/797/EU z navedbo TSI ali delov TSI, ki jih ne namerava uporabiti, obenem pa navesti ustrezne specifikacije, ki naj bi jih namesto tega uporabil.

(3)V primeru iz prve alineje prvega odstavka tega člena mora ministrstvo predhodno posredovati Evropski komisiji seznam projektov, ki potekajo na ozemlju Republike Slovenije in so v poznejši fazi razvoja.

(4)Ministrstvo obvesti Evropsko komisijo o neuporabi ene ali več TSI ali njihovih delov v primerih iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena.

(5)V primerih iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena ministrstvo predloži Evropski komisiji zahtevo za nameravano odstopanje od TSI in ji dostavi dokumentacijo iz izvedbenega akta iz petega odstavka

1. člena Direktive 2016/797/EU. Če Evropska komisija odločitve ne sprejme v štirih mesecih po vložitvi popolnega zahtevka, se šteje, da je zahtevi ugodeno. V teh primerih lahko naročnik do odločitve Evropske komisije uporabi druge ustrezne specifikacije, ki se uporabijo namesto TSI.
2. Komponente interoperabilnosti
3. člen (pomen) Komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost železniškega sistema. Komponenta interoperabilnosti zajema opredmetena in neopredmetena sredstva (npr. programska oprema).
4. člen (dajanje komponent interoperabilnosti na trg)

(1)Komponente interoperabilnosti se lahko dajo na trg le, če omogočajo doseganje interoperabilnosti železniškega sistema Evropske unije in hkrati izpolnjujejo bistvene zahteve. Uporabljajo se lahko na področju, kateremu so namenjene ter morajo biti ustrezno vgrajene in vzdrževane.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek, se lahko komponente interoperabilnosti dajejo na trg, kadar so namenjene za drugo uporabo.

(3)Dajanje na trg komponent interoperabilnosti se ne sme omejevati, prepovedati ali ovirati, če izpolnjujejo pogoje iz tega zakona. V primeru obstoja ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti se ne sme zahtevati ponovnih preverjanj, ki so že bila opravljena. 44. člen (ES-izjava o skladnosti ali primernosti komponente interoperabilnosti za uporabo)

(1)Vsaka komponenta interoperabilnosti je predmet postopka za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo s posamezno TSI in mora imeti ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, ki jo mora datirati in podpisati proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.

(2)Vsebina ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti je določena z izvedbenim aktom Evropske komisije iz četrtega odstavka 9. člena Direktive 2016/797/EU. Če tako določa TSI, se ES-izjavi o skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti dodata: – potrdilo, ki ga izda priglašeni organ, o dejanski skladnosti komponente interoperabilnosti s TSI, preverjene v izoliranih razmerah; – potrdilo, ki ga izda priglašeni organ, o primernosti komponente interoperabilnosti za uporabo, preverjene v železniškem okolju, zlasti kadar gre za funkcionalne zahteve.

(3)Ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti opravlja priglašeni organ, pri katerem je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik vložil zahtevo, razen če TSI določa drugače.

(4)Kadar komponente interoperabilnosti urejajo tudi drugi predpisi Evropske unije, ki zajemajo druge vidike, mora ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo vsebovati ugotovitev, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo tudi zahteve teh predpisov.

(5)Kadar proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji ne izpolni obveznosti iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, mora te obveznosti izpolniti druga oseba, ki da komponente interoperabilnosti na trg. Ta obveznost velja tudi za osebo, ki združi komponente interoperabilnosti ali njihove dele različnega izvora ali proizvaja komponente interoperabilnosti za lastno uporabo. 45. člen (skladnost komponente interoperabilnosti z bistvenimi zahtevami)

(1)Komponente interoperabilnosti izpolnjujejo bistvene zahteve, če so v skladu s pogoji iz ustrezne TSI ali evropskih specifikacij, izdelanih zaradi uskladitve s temi pogoji ali s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, katerih sklicevanja so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Za komponente interoperabilnosti, ki imajo ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, se šteje, da izpolnjujejo bistvene zahteve. Rezervni deli za podsisteme, ki že obratujejo, ko začne veljati nov TSI, se lahko vgrajujejo v te podsisteme, ne da bi bilo treba zanje opraviti postopek za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo.

(2)Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo in je uporabljena z namenom, za katerega je izdelana, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev, je treba storiti vse potrebno za omejitev ali prepoved njene uporabe, njen umik s trga ali odpoklic. O tem in o sprejetih ukrepih varnostni organ obvesti Evropsko komisijo, ERA in druge države članice Evropske unije ter navede razloge za tako odločitev. Pri tem posebej navede, ali je razlog za neskladnost neizpolnjevanje bistvenih zahtev, nepravilna uporaba ali neustreznost evropskih specifikacij. Kadar je razlog za neskladnost komponente interoperabilnosti neustreznost evropskih specifikacij, mora ministrstvo storiti vse, kar je v njegovi pristojnosti, da se neustrezna evropska specifikacija umakne ali njena ustreznost ponovno preuči v postopku odprave pomanjkljivosti v TSI.

(3)Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo ni skladna z bistvenimi zahtevami, varnostni organ sprejme ukrepe proti izdajatelju izjave in o tem obvesti druge države članice in Evropsko komisijo.

(4)Če se ugotovi, da je ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo sestavljena neustrezno, mora izdajatelj takšne ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo odpraviti kršitve pod pogoji, ki jih določi varnostni organ. Dokler kršitev ni odpravljena se komponenta interoperabilnosti ne daje na trg oziroma se s trga umakne. 4. Podsistemi 46. člen (pomen) Podsistemi so deli železniškega sistema Republike Slovenije, navedeni v 3. členu tega zakona. 47. člen (skladnost podsistemov z bistvenimi zahtevami)

(1)Podsistemi železniškega sistema morajo biti skladni s TSI in ustrezati bistvenim zahtevam. V ta namen se uporabljajo postopki za ocenjevanje in verifikacijo podsistemov v skladu z določili posamezne TSI. Podsistemi železniškega sistema morajo biti skladni tudi z zahtevami nacionalnih predpisov in morajo izpolnjevati zanje predpisane bistvene zahteve.

(2)Strukturni podsistemi izpolnjujejo bistvene zahteve, če imajo ES-izjavo o verifikaciji, izdano v skladu s pogoji iz ustrezne TSI oziroma nacionalnimi predpisi. Nacionalni predpisi in sprejemljivi nacionalni načini skladnosti se uporabljajo za izpolnjevanje bistvenih zahtev kadar: – TSI ne zajemajo ali ne zajemajo v celoti določenih vidikov, ki ustrezajo bistvenim zahtevam, vključno z odprtimi vprašanji; – je priglašeno odstopanje od TSI v skladu s 41. členom tega zakona; – gre za poseben primer, ki zahteva uporabo tehničnih predpisov, ki niso vključeni v posamezno TSI; – se nacionalni predpisi uporabljajo za ocenjevanje tehnične združljivosti vozila in omrežja obstoječega sistema; – omrežja in vozila niso zajeta v TSI; – je nujen začasni preventivni ukrep, zlasti po nesreči.

(3)Nov nacionalni predpis se lahko sprejme, če TSI bistvenih zahtev ne izpolnjuje v celoti ali kot nujen začasni preventivni ukrep, zlasti po nesreči.

(4)Ministrstvo mora pred sprejemom nacionalnega predpisa iz prejšnjega odstavka posredovati Evropski komisiji in ERA v pregled osnutek nacionalnega predpisa skupaj z razlogi za njegovo izdajo z navedbo izpolnjevanja bistvenih zahtev in ga priglasiti po njegovi uveljavitvi, v skladu z Uredbo 2016/796/EU. Ne glede na prejšnji stavek, ministrstvo nacionalni predpis, ki se sprejme kot nujen preventivni ukrep, priglasi Evropski komisiji in ERA po njegovi uveljavitvi v skladu z Uredbo 2016/796/EU.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek, ministrstvu ni treba priglasiti nacionalnih predpisov in omejitev izključno lokalne narave. Ti predpisi in omejitve se morajo objaviti v registru železniške infrastrukture iz 69. člena tega zakona.

(6)Seznam priglašenih nacionalnih predpisov je treba obnoviti ob vsakokratni spremembi, po priglasitvi odstopanj v skladu z 41. členom tega zakona in če po objavi posamezne TSI postanejo nepotrebni. Priglasitev se izvede v skladu z Uredbo 2016/796/EU.

(7)Šteje se, da podsistemi izpolnjujejo bistvene zahteve, če so v skladu s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, katerih sklicevanja so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije. 48. člen (postopek za izdajo ES-izjave o verifikaciji podsistema)

(1)ES-verifikacija podsistema pomeni postopek, ki ga izvede prosilec, da se ugotovi, ali so izpolnjene zahteve, predpisane v pravu Evropske unije in nacionalnih predpisih za podsistem, in ali se za podsistem lahko odobri začetek obratovanja.

(2)ES-izjavo o verifikaciji potrebno za dajanje na trg in začetek obratovanja podsistemov izda prosilec na podlagi potrdila priglašenega organa po izvedenem postopku ES-verifikacije. Prosilec v podpisani in datirani ES-izjavi o verifikaciji in spremni dokumentaciji na lastno odgovornost izjavi, da je bil podsistem predmet ustreznih postopkov ES-verifikacije in da izpolnjuje zahteve iz ustreznih TSI oziroma nacionalnih predpisov.

(3)Prosilec je odgovoren za izdelavo tehnične dokumentacije, ki mora biti priložena ES-izjavi o verifikaciji. Ta tehnična dokumentacija vsebuje vse potrebne dokumente v zvezi z značilnostmi podsistema in vse potrebne dokumente, ki potrjujejo skladnost komponent interoperabilnosti. Vsebuje tudi vse elemente v zvezi s pogoji in omejitvami uporabe ter z navodili o servisiranju, stalnem in rednem spremljanju, prilagajanju in vzdrževanju podsistema.

(4)V primeru obnove ali nadgradnje podsistema, zaradi katere se spremeni tehnična dokumentacija in ki vpliva na veljavnost že opravljenih postopkov verifikacije, prosilec oceni, ali je potrebna nova ES-izjava o verifikaciji.

(5)Naloge priglašenega organa, odgovornega za ES-verifikacijo podsistema, se začnejo v fazi zasnove in zajemajo celotno obdobje proizvodnje do faze odobritve, preden je podsistem dan na trg ali preden začne obratovati. V skladu z ustrezno TSI obsega tudi verifikacijo vmesnikov podsistema glede na sistem, v katerega se vgradi.

(6)Priglašeni organ lahko izda vmesno izjavo o ES-verifikaciji, da pokrije določene faze verifikacijskega postopka ali določene dele podsistema. Če ustrezne TSI to omogočajo, lahko priglašeni organ izda potrdila o verifikaciji za enega ali več podsistemov ali določene dele teh podsistemov.

(7)Za izvedbo postopkov verifikacije podsistemov na podlagi nacionalnih predpisov prosilec izbere imenovani organ ali priglašeni organ, če je ta določen tudi kot imenovani organ.

(8)Minister podrobneje predpiše postopke ES-verifikacije, ES-izjavo o verifikaciji, tehnično dokumentacijo in potrdila o verifikaciji.

(9)Kadar postopke verifikacije opravlja imenovani organ, se pri njegovem delu smiselno uporabljajo določbe tega člena.

(10)Gradnja, vključevanje v obratovanje in obratovanje strukturnih podsistemov, ki izpolnjujejo bistvene zahteve, se ne sme v nobenem primeru prepovedati, omejiti ali ovirati, zlasti pa se ne smejo zahtevati pregledi, ki so bili že opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o verifikaciji ali drugih enakovrednih postopkih, izvedenih v drugih državah članicah Evropske unije za ugotavljanje skladnosti podsistemov z enakimi zahtevami pod enakimi pogoji obratovanja. Dodatni pregledi se lahko zahtevajo samo takrat, ko se ugotovi, da strukturni podsistem, ki ima ES-izjavo o verifikaciji, ni v celoti skladen s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi ter ne izpolnjuje bistvenih zahtev. Ministrstvo o zahtevanih dodatnih pregledih in razlogih zanje obvesti Evropsko komisijo. V obvestilu mora navesti, ali je zahteva za nameravane dodatne preglede posledica neupoštevanja bistvenih zahtev ali TSI, neustreznosti TSI ali njihove nepravilne uporabe. 49. člen (vzdrževanje podsistemov)

(1)Železniške podsisteme je treba redno vzdrževati in občasno pregledati tako, da brezhibno delujejo ter zagotavljajo varnost železniškega prometa.

(2)Vzdrževanje podsistemov iz točk a),

1. b)in
2. c)tretjega odstavka 3. člena tega zakona obsega dela, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost. V vzdrževanje spadajo tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc ter izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema.

(3)Zamenjave v okviru vzdrževanja se izvajajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije ali projektne dokumentacije ali njihovih dopolnitev in za njih ni potrebno novo dovoljenje za obratovanje. 50. člen (izvajanje gradenj nadgradenj, obnov in odstranitev objektov)

(1)Gradnje, nadgradnje, obnove in odstranitve objektov se izvajajo v skladu s predpisi o graditvi objektov.

(2)Obnove, nadgradnje in gradnje, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, se izvajajo na podlagi tega zakona in v skladu z bistvenimi zahtevami iz predpisov o graditvi objektov, razen če je to tehnično neizvedljivo ali povezano z nesorazmernimi stroški, ter na podlagi projektne dokumentacije, izvedbenega načrta ali tehnične dokumentacije, katero izdela pooblaščeni projektant.

(3)Gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture je v javnem interesu in v javno korist. Šteje se, da je javni interes za gradnjo ali nadgradnjo javne železniške infrastrukture izkazan, če je gradnja ali nadgradnja vključena v program razvoja javne železniške infrastrukture, sprejet v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet.

(4)V primeru, če se dela opravljajo v železniškem območju, ki ni javna železniška infrastruktura, je treba izkazovati pravico gradnje.

(5)Območje ceste v progovnem pasu železniške proge do meje 3 m, merjeno od osi tira, se predaja v vzdrževanje skladno s predpisi, ki urejajo ceste.

(6)Za obnove, nadgradnje in gradnje iz drugega odstavka tega člena minister natančneje predpiše zahteve za projektiranje, izvedbo potrebnih postopkov in druge zahteve v zvezi z varnostjo železniškega prometa. 51. člen (izvajanje del pod prometom)

(1)Med izvajanjem del pod prometom mora biti zagotovljen varen železniški promet. Upravljavec določi postopke in način obratovanja pod posebnimi pogoji ter ponoven način obratovanja v svojem SVU.

(2)Če se dela izvajajo pod prometom, upravljavec določi postopke in način obratovanja pod posebnimi pogoji ter načrt pregleda podsistema po posameznih vmesnih fazah. Pregled podsistema v vmesni fazi opravita nadzornik ali nadzornica (v nadaljnjem besedilu: nadzornik) del in upravljavec ob sodelovanju izvajalca del po predložitvi njegove izjave o dokončanju vmesne faze. Po opravljenem pregledu nadzornik del z vpisom v gradbeni dnevnik potrdi, da so dela opravljena v skladu s tehničnimi zahtevami in da je varnost prometa pod posebnimi pogoji zagotovljena. Upravljavec na tej podlagi konča zaporo prometa in dovoli začasno obratovanje pod posebnimi pogoji.

(3)Po končanih delih morajo biti s proge odstranjeni ostanki materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene oprema in naprave, ki zagotavljajo varen železniški promet. Po končanju del, ki se izvajajo pod prometom, se mora tehnični pregled začeti čimprej oziroma najpozneje v 60 dneh. 52. člen (pridobitev dovoljenja za začetek obratovanja stabilnih naprav)

(1)Stabilne naprave v Republiki Sloveniji se vključijo v obratovanje na podlagi dovoljenja za začetek obratovanja, ki ga izda varnostni organ.

(2)Dovoljenje za začetek obratovanja se izda za stabilne naprave, ki so načrtovane, projektirane, zgrajene in vgrajene tako, da ob vključitvi v železniški sistem izpolnjujejo predpisane bistvene zahteve.

(3)Za primere obnove ali nadgradnje stabilnih naprav mora prosilec varnostnemu organu pred začetkom projektiranja poslati opis projekta z dokumentacijo (projektna naloga ali idejna zasnova). Varnostni organ prosilca najpozneje v enem mesecu po prejemu vloge obvesti, da je vloga popolna oziroma zahteva dopolnitev vloge z razumnim rokom za dopolnitev. Varnostni organ mora odločitev o vlogi iz tega odstavka sprejeti najpozneje v štirih mesecih od prejema popolne vloge. Varnostni organ odloči, ali je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja, pri čemer upošteva naslednja merila: – ali predvidena dela lahko škodljivo vplivajo na splošno varnost podsistema; – ali to zahtevajo ustrezne TSI; – ali je to določeno v nacionalnem izvedbenem načrtu; – ali se spremeni vrednost parametrov, na podlagi katerih je bilo dovoljenje že odobreno.

(4)Pri sprejemu odločitve iz prejšnjega odstavka o potrebnosti novega dovoljenja za obratovanje za projekte ERTMS ob progi varnostni organ sodeluje z ERA v skladu s 55. členom tega zakona.

(5)V primeru gradnje, obnove, nadgradnje ali odstranitve obstoječih podsistemov, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi o graditvi objektov, mora biti k projektni dokumentaciji zaradi zagotavljanja interoperabilnosti in varnosti železniškega prometa priloženo tudi mnenje varnostnega organa. Varnostni organ izda mnenje k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi vmesne izjave o verifikaciji (VIV) za fazo projektiranja v 30 dneh od popolne vloge. Če iz odločitve varnostnega organa izhaja, da je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja, prosilec v vlogi varnostnemu organu posreduje izdano uporabno dovoljenje in dokumente iz osmega odstavka tega člena.

(6)Dela na podsistemu ali njegovem delu se v postopku vzdrževalnih del v javno korist, če je treba pridobiti novo dovoljenje za pričetek obratovanja, lahko pričnejo izvajati na podlagi pravnomočnega sklepa o pričetku dela, ki ga varnostni organ izda na podlagi vmesnega potrdila o verifikaciji za fazo projektiranja ter dokazila, s katerega mora biti razvidno, da se bodo predvidena dela izvajala znotraj železniškega območja.

(7)V primeru, če novo dovoljenje za pričetek obratovanja v postopku vzdrževalnih del v javno korist ni potrebno, se gradbena dela lahko pričnejo izvajati nemudoma, pri čemer morata upravljavec in organ za vodenje investicij poskrbeti za varno vključitev podsistema ali dela podsistema po končanih delih po postopkih, predpisanih v SVU.

(8)Prosilec mora k vlogi za izdajo dovoljenja za začetek obratovanja stabilnih naprav predložiti naslednjo dokumentacijo, ki vključuje dokazila o:

1. a)izjavah o verifikaciji podsistemov;
2. b)tehnični združljivosti podsistemov s sistemom, v katerega bodo vključeni, vzpostavljenih na podlagi ustreznih TSI, nacionalnih predpisov in registrov;
3. c)varni vključitvi podsistemov, izhajajoč iz ustreznih TSI, nacionalnih predpisov in skupnih varnostnih metod; č) pozitivni odločitvi ERA, če gre za podsisteme vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi, ki so opremljeni z evropskim sistemom vodenja vlakov (European Train Control System, v nadaljnjem besedilu: ETCS) oziroma globalnim mobilnim radijskim komunikacijskim sistemom za železnice (Global System for Mobile Communications railway, v nadaljnjem besedilu: GSM-R), ali dokazila o upoštevanju rezultata postopka organa za ocenjevanje skladnosti, če se po zadevni pozitivni odločitvi spremeni osnutek razpisnih zahtev ali opis načrtovanih tehničnih rešitev.

(9)Varnostni organ izda podrobna navodila o tem, kako pridobiti dovoljenje za začetek obratovanja stabilnih naprav. V teh navodilih, ki so prosilcem brezplačno dostopna na spletni strani varnostnega organa, se navedejo vse zahteve in potrebna dokumentacija za izdajo dovoljenja za začetek obratovanja.

(10)Varnostni organ sprejme odločitev o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja za začetek obratovanja najpozneje v štirih mesecih od prejema popolne vloge.

(11)Če varnostni organ iz priložene dokumentacije ne more v celoti ugotoviti, ali so izvedena dela v skladu z zahtevami varnosti oziroma interoperabilnosti železniškega prometa in je zato potrebno dodatno preverjanje izvedenih del, lahko varnostni organ z odločbo zahteva poskusno obratovanje podsistema za največ šest mesecev, ki se lahko podaljša še za največ šest mesecev.

(12)Zoper odločbo varnostnega organa o zavrnitvi vloge za dovoljenje za začetek obratovanja stabilnih naprav je dovoljena pritožba na ministrstvo v enem mesecu od dneva prejema odločbe. Kadar varnostni organ z odločbo zavrne izdajo dovoljenja za začetek obratovanja, je rok za ponovno proučitev, morebitno spremembo odločitve oziroma posredovanje pritožbe ministrstvu dva meseca. 53. člen (vzdrževanje stabilnih naprav)

(1)Stabilne naprave je treba redno vzdrževati in občasno pregledati tako, da brezhibno delujejo in zagotavljajo varnost železniškega prometa.

(2)Vzdrževanje stabilnih naprav obsega dela, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost. V vzdrževanje spadajo tudi zamenjave v okviru vzdrževanja, nadzor nad stabilnimi napravami, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc ter izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema.

(3)Zamenjave v okviru vzdrževanja se izvajajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije ali projektne dokumentacije ali njihovih dopolnitev in za njih ni potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja.

1. člen (prometna signalizacija) Vrste signalov, njihov pomen, osvetlitev, obliko, barvo, najmanjšo vidno razdaljo, mesto za vgraditev ali postavitev predpiše minister.
2. člen (harmonizirano izvajanje ERTMS)

(1)Odločitev o odobritvi podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, ki je opremljen z ETCS oziroma GSM-R, s katero se ugotovi, da so načrtovane tehnične rešitve v celoti skladne z ustreznimi TSI, izda ERA pred povabilom k oddaji ponudb. Odločitev o odobritvi ERA je veljavna tudi v Republiki Sloveniji.

(2)Prosilec vloži zahtevo za odobritev na ERA. Vlogi v zvezi s posameznimi projekti ERTMS ali za skupek projektov, progo, skupino prog ali omrežje se priloži dokumentacija, ki vključuje:

1. a)osnutek razpisnih zahtev ali opis načrtovanih tehničnih rešitev;
2. b)pravila in pogoje, potrebne za tehnično in operativno združljivost podsistema z vozili, ki naj bi obratovala v zadevnem omrežju;
3. c)morebitna dokazila o skladnosti načrtovanih tehničnih rešitev z ustreznimi TSI; č) morebitne druge zadevne dokumente (npr. mnenje nacionalnega varnostnega organa, izjava o verifikaciji, potrdilo o skladnosti).

(3)Vloga in informacije o vseh vlogah iz prejšnjega odstavka, poteku zadevnih postopkov in njihovem izidu, zahtevah in odločitvah komisije za pritožbe se predložijo prek enotne vstopne točke.

(4)Varnostni organ izda mnenje o zahtevi za odobritev podsistema vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi, ki je opremljen z ETCS oziroma GSM-R, na zahtevo prosilca pred odločitvijo ERA ali po vložitvi zahteve na ERA na njeno zahtevo.

(5)Prosilec mora, če se spremeni osnutek razpisnih zahtev ali opis načrtovanih tehničnih rešitev podsistema po njegovi odobritvi s strani ERA, nemudoma obvestiti ERA in varnostni organ prek enotne vstopne točke.

1. člen (dajanje mobilnih podsistemov na trg) Mobilni podsistemi se lahko dajo na trg, če so načrtovani, zgrajeni in vgrajeni tako, da izpolnjujejo bistvene zahteve in imajo ustrezno izjavo o verifikaciji podsistema.
2. člen (dovoljenje za dajanje tirnega vozila na trg)

(1)Tirno vozilo se lahko da na trg v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za dajanje na trg, ki ga izda ERA ali varnostni organ v skladu s tem zakonom.

(2)V vlogi za dovoljenje za dajanje tirnega vozila na trg prosilec navede področje uporabe tirnega vozila. K vlogi mora prosilec priložiti dokazilo, da je bila preverjena tehnična združljivost tirnega vozila in omrežja na zadevnem področju uporabe in dokumentacijo o tirnem vozilu ali tipu tirnega vozila ki vključuje dokazila o: – dajanju mobilnih podsistemov, iz katerih je sestavljeno tirno vozilo, na trg na podlagi ES-izjave o verifikaciji; – tehnični združljivosti mobilnih podsistemov iz prejšnje alineje v tirnem vozilu, potrjenih na podlagi ustreznih TSI in nacionalnih predpisov; – varni vključitvi mobilnih podsistemov iz prve alineje tega odstavka v tirno vozilo, potrjenih na podlagi ustreznih TSI, nacionalnih predpisov in SVM; – tehnični združljivosti tirnega vozila z omrežjem na področju uporabe tirnega vozila, za katero je dana vloga za dovoljenje, potrjena na podlagi ustreznih TSI, nacionalnih predpisov, registrov infrastrukture in SVM za ocenjevanje tveganja; – evidenci, v kateri je prikazan dnevnik vzdrževanja za obstoječa tirna vozila, ki že imajo dovoljenje za dajanje na trg.

(3)Vloga za dovoljenje za dajanje tirnega vozila na trg se vloži p