Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica 2, stran 5010.

(2)Strateški del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 2.0 tega odloka in grafičnih prikazih na naslednjih kartah (v merilu 1:60.000): – prikazi zasnove prostorskega razvoja občine, – prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture, – prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ter prikaz okvirnih območij razpršene poselitve, – prikazi usmeritev za razvoj poselitve in celovito prenovo, – prikazi usmeritev za razvoj v krajini, – prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč.

(3)Izvedbeni del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 3.0 tega odloka in grafičnih prikazih na naslednjih kartah: – pregledna karta Občine Sevnica z razdelitvijo na liste (v merilu 1:65.000), – pregledna karta Občine Sevnica s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (v merilu 1:60.000), v merilu 1:5.000: – prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, – prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture.

(4)OPN ima tudi naslednje priloge: – izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov (za območje Občine Sevnica), – prikaz stanja prostora občine Sevnica, – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve, – Urbanistični načrt Sevnica z Boštanjem, Radno in Logom in Urbanistični načrt Krmelj, – usmeritve za izdelavo OPPN, – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, – obrazložitev OPN, – povzetek za javnost, – okoljsko poročilo.

(6)OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni obliki. V primeru eventuelne različnosti velja verzija v tiskani obliki.«

1. člen V prvem odstavku
2. člena se: – za drugo alinejo doda besedilo »DPN – državni prostorski načrt,« – za besedo »prostora« v
3. alineji se doda vejica »,« –
4. alineja se spremeni tako, da se po novem glasi: »SP – smer pozidave« – za besedo »omrežje« se v
5. alineji doda vejica »,« – za besedo »načrt« se v
6. alineji »vejica »,« nadomesti s piko ».«
7. člen V
8. členu se: – v točki 3.4.2.2.03 za besedo »stanovanj« doda črko »a«, – nad točko 3.4.2.2.14 se v besedilu v oklepaju »tipi grabenih enot s prevladujočo PNRP-Z« v besedi grabenih med črko a in b doda črka »d« tako, da se po novem glasi »tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-Z« – v točki 3.4.2.2.22 se črta črka »i« ter se jo nadomesti s črko »p« – za točko 3.4.2.2.27 se doda nova točka »3.4.2.2.28.ph – GE objekt za kratkotrajno nastanitev/bungalov« – za točko 3.4.3.6.11 se doda nova točka »3.4.3.6.12 Objekt za kratkotrajno nastanitev/bungalov« – spremeni se točka 3.6.0.0 tako, da se glasi: »Usmeritve za izdelavo predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov«
9. člen Četrti in peti odstavek
10. člena se spremenita tako, da se glasita: »

(4)Območje za razvoj turizma tvori s svojim izjemnim naravnim okoljem pogorje Lisce s širšim zaledjem. Na vrhu Lisce se načrtuje ureditev turistične infrastrukture »Športno rekreacijske dejavnosti in turizem« tako, da bo zagotovljeno ohranjanje lastnosti, zaradi katerih je območje Lisce opredeljeno kot naravna vrednota državnega pomena in EPO. Z aktivnostmi, povezanimi s turizmom, ne smejo biti ogroženi habitatni tipi in habitatne vrste, ki se ohranjajo v ugodnem stanju. Območje za turizem se deloma zagotavlja tudi v Krmelju ob ojezerjenih površinah, opuščenih površinskih rudniških kopih ter na Čelovniku (turistična kmetija Kosem). Na območju Stržišča se zagotovi razvoj termalnega turizma (Terme Počivice). Razvoj turizma na podeželju se na območjih razpršene poselitve in s specifično ponudbo spodbuja tudi na posameznih lokacijah na vinogradniških območjih (urejanje vinskih cest). Z možnostmi razvoja turizma so povezane posamezne lokalitete kulturne dediščine, še posebej območje starega jedra mesta Sevnica s srednjeveškim gradom. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo, konjeništvo, razvoj tematskih poti, vodne in obvodne dejavnosti) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. Zavarovana območja, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti se lahko vključi v turistično ponudbo z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi varstva narave. Območja se lahko uredi za oglede s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili. Površine za šport in rekreacijo se načrtujejo v naseljih Blanca, Boštanj, Dolenji Boštanj, Krmelj, Loka pri Zidanem Mostu, Orehovo, Podgorica (območje na Lisci), Sevnica, Šmarčna, Tržišče in Zavratec.« »

(5)Območje energetske infrastrukture obsega površine zgrajenih hidroelektrarn na spodnji Savi, HE Boštanj in HE Arto- Blanca. Dopolnjuje ga omrežje prenosnih daljnovodov in plinovoda, ki v pretežni meri potekajo po dolini rek Save in Mirne, kjer potekajo tudi glavni koridorji cestnih in železniških povezav državne in regionalne ravni.« 6. člen Četrti, peti in šesti odstavek 13. člena se spremenijo tako, da se glasijo: »

(4)Vodovarstvena območja so zavarovana z naslednjimi občinskimi predpisi: – Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov na območju Občine Sevnica – za naslednja zajetja: Boršti – Divjakov izvir, Brunk (Krajevna skupnost Blanca); Urška, Polžek I in II, Rajeva Peč, Kompolje, vodnjak Kompolje, Podnovo, Lukovščica, Močila (Krajevna skupnost Boštanj); Lisce, v Štuku, Kajtna, pri stari žagi, Loka (Krajevna skupnost Loka); črpališče Stilles, črpališče ŽP, Dolna I in II, na Skalcah (Krajevna skupnost Sevnica); Mačela, izvir pod Dedno goro, izvir Pehovc (Krajevna skupnost Studenec); Glaviški potok – Štajngrob (Krajevna skupnost Šentjanž); izviri v turškem dolu, vodni vir v Medvejski dolini (Krajevna skupnost Tržišče); Pokojnik, Lošče, Draga, Nouna I in II, Podgučka Štirna, na Gmajni, na Polani, na travnikih (Krajevna skupnost Zabukovje), – Odlok o zaščiti in zavarovanju zajetja vodnega vira z vrtino TV-1/96 na Telčah, na območju Krajevne skupnosti Tržišče, – Odlok o zaščiti in zavarovanju zajetij vodnih virov Podskalica, na območju Krajevne skupnosti Zabukovje, – Odlok o zaščiti in zavarovanju zajetja vodnega vira z vrtino BPV – 1/98 v dolini Blanščice, na območju Krajevne skupnosti Blanca, – Odlok o zaščiti in zavarovanju vodnega vira z vrtino KRM – 1/98 pri Krmelju, – Odlok o zaščiti in zavarovanju zajetja vodnega vira z vrtino P-1 za KS Primož.

(5)Vodni viri javnih vodovodov v občini so: – vrtine: Stilles V-1, Still-1, Still-2 (vsi Sevnica); B-I, B-II, B-3 in B-4 (vsi Boštanj); TV-1/96 (Telče-Tržišče); BPV-1/98 (Blanca); K-1 (Križe); Impoljski potok-V1 (DUO Impoljca); KRM-1/98 (Krmelj); P-1 (Primož); VI-2/05 (Studenec); NG-2/2000 (Telče-Tržišče); Inplet VR-1 (Dolnje Brezovo); KRM-2 (Šentjanž-Krmelj); – zajetja: Lisce-Razbor, Cerje, Močile in Zajček (Lukovec), Sklepnica (Spodnje Vodale), Slapšak (Veliki Cirnik), Žirovnica (Loka), Dolna 2 in Orehovec (Sevnica), Grahovica (Okič), Log I,II in III (vsi Log), Račica-Mekote (Račica), Otovca I (Breg-Šentjur), Podskalica I in II (Zabukovje-Sevnica), Kladje (Kladje nad Blanco), Zavrate (Radež), Trnovec, Okroglice.

(6)V občini se nahajajo odprti kopi mineralnih surovin – na Logu, v Kaplji vasi, Češnjicah (Červivec), v Zabukovju nad Sevnico, na Razborju in Zavratcu. Izkoriščene površine kamnolomov je potrebno sanirati. Za zadovoljevanje lokalnih potreb po tehničnem kamnu – dolomitu, so določena območja širitve na lokacijah v Kaplji vasi, Zavratcu in Červivcu.« 7. člen Spremenijo se peti, šesti, sedmi, enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek 14. člena tako, da se glasijo: »

(5)V največji možni meri se vsa naselja opremi z javnim vodovodom. Ob upoštevanju značilne razpršene gradnje je dopustno v oddaljenih naseljih zagotoviti vodooskrbo tudi iz obstoječih individualnih sistemov, vendar se morajo ti, kjer je to mogoče, vključiti v sistem javne oskrbe, tako da bo zagotovljena neoporečna pitna voda v okvirih minimalnih tehnično higienskih zahtev. Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod.

(6)Načrtovane ureditve kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav temeljijo na Operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadnih voda in Študiji odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območju Občine Sevnica. Umeščanje in izgradnja kanalizacijskih sistemov in objektov ČN se v prostoru načrtuje tako, da se na zavarovanih območjih, vodovarstvenih območjih, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.

(7)Z izgradnjo kanalizacijskih sistemov za aglomeracije v Občini Sevnica, ki še nimajo izdelanega reševanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, bo potrebno zgraditi okvirno 8 čistilnih naprav, obnoviti 2 obstoječi čistilni napravi ter zgraditi 20–25 km magistralne, primarne in sekundarne kanalizacije. Prav tako bo na kanalizacijskih sistemih potrebno zgraditi 10-12 manjših črpališč. Novi kanalizacijski sistemi so predvideni v celoti v ločenem sistemu. Za aglomeracije Sevnica, Boštanj, Radna in Log se odpadne vode odvajajo na zgrajeno centralno ČN Sevnica za 9900 PE. Zgrajene so tudi RČN Bazga za naselja Gabrijele, Spodnje Mladetiče, Zgornje Mladetiče in Polje pri Tržišču, ČN Orehovo, RČN Studenec, ČN Kompolje in SČN Dolnje Brezovo. Na območju občine je predvidena izgradnja kanalizacijskih sistemov in ČN (v skladu z izdelano Študijo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, na območju občine Sevnica, katero novelacijo je izdelalo JP Komunala Sevnica v letu 2014 še za naslednja naselja): kanalizacija s ČN Loka - Račica (dolžina kanalizacije 6400 m, ČN 900 PE), kanalizacija s ČN Breg - Šentjur (dolžina kanalizacije 3100 m, ČN 300 PE), kanalizacija s ČN Blanca (dolžina kanalizacije 1200 m, ČN 400 PE), kanalizacija s ČN Arto (ČN 100 PE), kanalizacija s ČN Tržišče - Krmelj (ČN 600 PE), kanalizacija s ČN Šentjanž (ČN 400 PE), ČN Šmarčna (100 PE). Ciljna stopnja opremljenosti javnega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda bo odvisna od analiz tehnične, tehnološke in ekonomske upravičenosti.« »

(11)Izboljšano oskrbo občine bo zagotovila realizacija državne prostorske ureditve – izgradnje daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Sevnica–RTP Mokronog–Sevnica. V prostoru občine je načrtovana tudi gradnja daljnovoda 2 x 400 kV vzankanje RP Hudo. Preko območja Občine Sevnica potekata še obstoječa daljnovoda 2 x 400 kV Beričevo–Krško in 2 x 110 kV Trbovlje–Brestanica z vzankanjem HE Vrhovo, HE Boštanj, RTP Sevnica in HE Blanca. Na območju občine so zgrajeni objekti za proizvodnjo električne energije HE Boštanj in HE Blanca ter razdelilna transformatorska postaja RTP Sevnica. Z delom na območje občine segata objekta HE Vrhovo in HE Krško (v gradnji). Plinovod

(12)Preko območja občine potekajo naslednji prenosni plinovodi: – R42; MRP Brestanica–MRP Sevnica; premer 200 mm; tlak 50 barov, – R42; MRP Sevnica–MRP Radeče; premer 150 mm; tlak 50 barov, – P422; od R42 v km 13+110 – MRP Brezovo; premer 100 mm; tlak 50 barov, – P423; od R42 v km 20+670 – MRP Sevnica; premer 100 mm; tlak 50 barov, – P4231; MRP Sevnica–MRP Stilles; premer 250 mm; tlak 3 bare, – P42311; MP Stilles–MRP Lisca; premer 200 mm; tlak 1 bar. Navedeno omrežje je v upravljanju podjetja Plinovodi d.o.o. kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. Distribucijsko plinovodno omrežje v občini upravlja Javno podjetje Plinovod Sevnica. Na plinovod je priključenih 11 kotlovnic. Skupaj je na plinovod priključenih več kot 900 stanovanj, ki se ogrevajo preko skupnih kotlovnic, in 550 individualnih stanovanjskih hiš, javne stavbe in nekateri manjši industrijski odjemalci. Večje porabnike v industriji oskrbuje podjetje Plinovodi d.o.o. Obstoječe plinovodno omrežje se v prihodnje nadgrajuje z manjšimi širitvami še nepokritih območij potencialnih uporabnikov, predvsem v predelih mesta z individualnimi stanovanjskimi hišami. V občini ni daljinskega ogrevanja stanovanj. Lokalni energetski koncept in raba obnovljivih virov energije

(13)Občina ima izdelano energetsko zasnovo (Eco Consulting d.o.o., končno poročilo, oktober 2012). Na podlagi energetske zasnove (lokalnega energetskega koncepta) občine naj se energetska oskrba preusmerja na obnovljive vire energije ter na soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Uporaba obnovljivih virov (geotermalne, vetrne, solarne energije in sistemi ogrevanja na biomaso) naj bo prednostna povsod tam, kjer gradnja plinovodnega omrežja ni načrtovana. Zaradi gozdnatosti je še posebej primerna uporaba biomase. Na območjih z redko poselitvijo naj se načrtuje individualna energetska oskrba s prednostno uporabo obnovljivih virov energije. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter na vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Pomemben obnovljivi vir, ki se na območju občine že izkorišča, je vodna energija reke Save v spodnjem toku z zgrajenimi HE Boštanj in HE Blanca. V občino sega del območja, ki se ureja za potrebe HE Krško. Razvoj pridobivanja bioplina je smiseln na eni od kmetij, ki ima pogoje za izrabo bioplina in če zagotavlja zbiranje in skupno izkoriščanje presežnih hlevskih ostankov iz drugih kmetij. Z vidika učinkovitosti individualnih sistemov za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se spodbuja uvajanje izrabe geotermalne energije s toplotno črpalko. V kar največji možni meri se spodbuja pasivno in aktivno rabo sončne energije ter proizvodnjo električne energije s fotovoltaičnimi sistemi. Na primernih lokacijah je smiselno preveriti tudi možnosti izrabe vetrne energije. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina, ter na vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.« 8. člen V prvem stavku prvega odstavka 15. člena se številka »118« spremeni v številko »119«. 9. člen Spremeni se 16. člen tako, da se glasi: »16. člen (naselja, vključno z območji razpršene gradnje)

(1)Območje razpršene gradnje, ki se sanira z določitvijo ON, se nahaja na Metnem Vrhu in Čelovniku. Območje se sanira na podlagi OPPN. Ostala območja razpršene gradnje, ki se na podlagi OPPN sanirajo z vključitvijo v obstoječe ON, so: Log, Breg, Spodnje Vodale in Birna vas.«

1. člen V
2. členu se: – v drugem odstavku
3. člena se na koncu odstavka spremeni besedilo tako, da se za besedo »Brezje« briše beseda »in« ter se namesto nje doda vejica, za besedo Križišče pa se doda nov tekst »in 119 – Marendol«. – četrti odstavek se spremeni tako, da se sedaj glasi: »

(4)Kot posebna prepoznana oblika razpršene poselitve se ohranjajo vinogradniška območja v občini, značilna na širšem območju Dolenjske, Bele Krajine in Posavja na prisojnih pobočjih in višjih legah v bližini izvornih naselij območja kmetijskih zemljišč s prevladujočo vinogradniško rabo. Vinogradniška območja kot poseben tip avtohtone razpršene poselitve so: Trnovec, Telška Gora, Nova Gora, Stara Gora – Zabreza, Poganka, Podvrh, Otavnik, Malkovec, Krajna Brda – Kladje nad Blanco, Dobje, Orlska Gora – Goli Vrh, Dedna Gora, Križe, Apnenik pri Boštanju – sever, Apnenik pri Boštanju – jug, Žigrski Vrh, Lamperče, Okroglice, Zajčja Gora, Štajngrob – Breško, Svrževo, Kamenško, Stari Jeperjek, Marendol vzhod, Marendol zahod, Drušče, Trščina, Ravenski hrib – Ravne, Čanje, Jablanica, Breška Gora, Nova Gora.« 11. člen Spremeni se četrti odstavek 19. člena tako, da se v zadnjem stavku črta besede »Tržišče«, »Drožanje«, »Blanca« in »Krmelj«. 12. člen Spremeni se šesti odstavek 22. člena, tako da se glasi:

(6)Na območju Občine Sevnica je za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti opredeljenih 20 pokopališč (Sevnica, Boštanj, Kompolje, Log, Loka pri Zidanem Mostu, Razbor, Šentjur na Polju, Studenec, Rovišče pri Studencu, Šentjanž, Kal pri Krmelju, Veliki Cirnik, Tržišče, Drušče, Slančji Vrh, Telče, Gabrijele, Zabukovje, Podgorje ob Sevnični). 13. člen Spremenijo se drugi, peti, šesti, sedmi, 20., 22., 25., 34. in 35. odstavek 23. člena tako, da se glasijo: »

(2)Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnih gradivih Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.

(5)V Občini Sevnica so kot ekološko pomembna območja prepoznana: Kamenški potok, Ajdovska peč, Raja peč, Mirna, Vrhek, Boštanj, Sava od Radeč do državne meje, Bohor-Veternik, Zasavsko hribovje, Hinja s pritoki, Radulja in Čolniški potok.

(6)Posebej pomembna so tudi posebna varstvena območja Natura 2000: SI3000059 Mirna, SI3000085 Boštanj, SI3000134 Ajdovska peč, SI3000135 Raja peč, SI3000266 Kamenški potok, SI3000274 Bohor, SI3000280 Veliko Kozje, SI3000153 Vrhek, SI3000340 Hinja s pritoki, SI3000192 Radulja s pritoki, SI3000321 Čolniški potok s pritoki in SI5000026 Posavsko hribovje.

(7)Posegov in dejavnosti, ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti zavarovanih območij, območij naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) naj se ne načrtuje ali izvaja. Na zavarovanem območju naravnega spomenika se z namenom trajne ohranitve lastnosti in zagotavljanja njihovega varstva z upoštevanjem prepovedi, usmeritev in priporočil, ki so podani v aktu o zavarovanju (Odlok o razglasitvi rastišča Cluzijevega svišča na Lovrencu za botanični naravni spomenik).

(20)Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano ob upoštevanju naravne dinamike porečja ter se izvaja s sonaravnimi ukrepi. V primerih regulacij naj se preveri možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah. Za vse posege v vodno in priobalno zemljišče je treba predhodno pridobiti soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami.

(22)Območja redkejših poplav so v Občini Sevnica ob reki Mirni in ob potoku Sevnična. Kot območje katastrofalnih poplav je opredeljeno območje ob reki Savi. Možnost pojavljanja poplav se je z ureditvijo nasipov ob reki Savi zmanjšala. Obseg poplavnih območij in režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezna nadomestitev površin. Za izboljšanje protipoplavne varnosti je potrebna zagotovitev ukrepov na območju naselja Tržišče (Mostec) ter ukrepi na hudourniških potokih (Sevnična na odseku Šmarje–Orešje, Vranjski potok na območju Lončarjevega Dola in Blanščice na odseku Blanca–Poklek).

(25)Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. Izkoriščanje mineralnih surovin se mora izvajati s sprotno sanacijo površin, po končanem izkoriščanju pa se izvede dokončna sanacija z vzpostavitvijo prvotne rabe prostora. Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z določbami Zakona o rudarstvu. Izkoriščanje mineralnih surovin se v občini načrtuje in izvaja na podlagi koncesijskega razmerja – rudarske pravice na naslednjih nahajališčih: Log II pri Sevnici (s širitvijo), Červivec II, Tržišče (Kaplja vas), Zavratec I in II. V primeru, da bo sprejet OPPN in podeljena rudarska pravica, bo možno tudi izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita na območju kamnoloma Sv. Jurij (Zabukovje/Podvrh II).

(34)Pri načrtovanju širitve poselitve se upošteva oceno nevarnosti in ogroženosti občine pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom. V občini se za primere naravnih in drugih nesreč zagotavljajo površine za pokope večjega števila ljudi ob obstoječem pokopališču Boštanj (KGV63) in Šentjanž (KGV68). Območje za pokope živali naj bo odmaknjeno od poselitve. Za odlaganje ruševin se začasno uporabijo proste površine ob javnih cestah, trajno odlaganje pa se zagotavlja v opuščenih kamnolomih v občini, ki še niso samosanirani. Prostor za evakuacijo prebivalstva, živali in premičnih materialnih dobrin v primeru naravnih in drugih nesreč se v Sevnici, Boštanju in Krmelju zagotavlja v zaprtih prostorih javnih objektov, na odprtih površinah za šport in rekreacijo ter javnih površinah ob javnih objektih. V drugih naseljih v občini se prostor za evakuacijo ljudi, živali in materialnih dobrin zagotavlja na dvoriščih in drugih odprtih površinah v naselju. V Sevnici se zagotavlja javna zaklonišča v skladu s predpisi. Pri gradnji javnih in večstanovanjskih objektov je priporočljiva ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč.

(35)V Občini Sevnica se nahajata območji možne izključne rabe za potrebe obrambe Lisca in Laze. Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, ki pa jih je v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize možno uporabiti za potrebe obrambe ter v miru za usposabljanje oziroma so za potrebe obrambe v souporabi. V Občini Sevnica se nahaja tudi območje omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture območja Lisca. Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov.« 14. člen V 26. členu se za zaporedna številko člena »26« zapiše piko, tako da se zapiše »26. člen«. 15. člen Spremenita se prvi in tretji odstavek 27. člena tako, da se glasita: »

(1)Izvedbeni del OPN se nanaša na vse vrste posegov v prostor po Zakonu o graditvi objektov in drugem predpisu v zvezi s posegi v prostor: novogradnje, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje, spremembe namembnosti, odstranitve in vse vrste drugih posegov v obstoječe objekte in zemljišča. Navedeni posegi so dopustni za vse legalno zgrajene objekte na celotnem območju občine, če ni s tem odlokom določeno drugače.

(3)Za posege po izdanih ustreznih upravnih dovoljenjih se domneva, da niso v nasprotju s tem OPN. Pri posegih v obstoječe objekte, kjer zgrajeno stanje ni v skladu z merili legalnosti, je potrebno ugotovljene prostorske konflikte sanirati v skladu z določili tega OPN.« 16. člen Spremeni se 29. člen tako, da se glasi: »29. člen (hierarhija določil)

(1)Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno EUP opredeljena v 3.5.0.0. – Specifikacija EUP, območij in podobmočij KGV s posebnimi PIP, še posebej v petem stolpcu, so pravno nadrejena splošnim določilom PIP za posamezno EUP.

(2)Pri posegih na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah oziroma pri njihovih nadomestnih gradnjah v prvi vrsti veljajo merila, opredeljena za tovrstne stavbe v 55. členu OPN.

(3)V primerih morebitnih nasprotij med posameznimi določbami se poleg upoštevanja veljavne zakonodaje, v tem OPN upoštevajo termini in opredelitve, ki so prikazane v strokovnih podlagah ter v prikazu stanja, ki so sestavni del tega OPN.

(4)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje gradbenih enot prikazane v grafičnem delu OPN, odstopajo od dejanskega stanja v prostoru, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje z OPN in stanjem v prostoru.«

1. člen Spremeni se tabela v
2. členu tako, da ima nova tabela naslednjo vsebino: I. Območja stavbnih zemljišč Osnovna namenska raba prostora Podrobnejša namenska raba prostora Oznaka Opis Oznaka Opis S območja stanovanj SS stanovanjske površine SK površine podeželskega naselja C območja centralnih dejavnosti CU osrednja območja centralnih dejavnosti CD druga območja centralnih dejavnosti I območja proizvodnih dejavnosti IP površine za industrijo IG gospodarske cone IK površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo B posebna območja BT površine za turizem BC športni centri Z območja zelenih površin ZS površine za oddih, rekreacijo in šport ZP parki ZD druge urejene zelene površine ZK pokopališča ZV površine za vrtičkarstvo P območja prometnih površin PC površine cest PŽ površine železnic PO druge prometne površine E območja energetske infrastrukture O območja okoljske infrastrukture A površine razpršene poselitve Av površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih razpršena gradnja znak v prostoru II. Območja kmetijskih zemljišč K1 najboljša kmetijska zemljišča K2 druga kmetijska zemljišča III. Območja gozdnih zemljišč G gozdna zemljišča IV. Območja voda V površinske vode VC celinske vode VI območje vodne infrastrukture V. Območja drugih zemljišč L območja mineralnih surovin LN površine nadzemnega pridobivalnega prostora
3. člen V drugem odstavku
4. člena se črta sedma alineja »ae – lokacij za intenzivno uporabo alternativnih virov energije na KGV (
5. člen)«.
6. člen V
7. členu se: – spremeni besedilo prvega odstavka, ki se sedaj glasi: »

(1)V občini je kulturna dediščina zavarovana z občinskimi akti – Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Sevnica in Odlokom o razglasitvi gradu Sevnica z grajskim parkom za umetnostno arhitektonski spomenik. Območja, varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu odloku.« – doda 35. odstavek, ki se sedaj glasi: »

(35)V območjih vrtnoarhitekturne dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so: – zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), – grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi), – naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), – podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), – rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, – vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.« 20. člen V 37. členu se: – spremeni besedilo desetega odstavka, ki se glasi: »

(10)Varovanje voda je opredeljeno v EUP KGV, na področju PNR V (

1. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni zakonski predpisi in vsi podzakonski akti s tega področja, smernice Direkcije Republike Slovenije za vode ter podatki iz prikaza stanja prostora.« – besedilo druge alineje trinajstega odstavka »Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode« nadomesti z besedilom »Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.« – spremeni besedilo
2. odstavka, ki se glasi: »

(14)Komunalne odpadne vode se odvaja v omrežje javne kanalizacije na območjih, opremljenih z javno kanalizacijo in na območjih, ki jih je v skladu z določili Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode treba opremiti z javno kanalizacijo. Če na območju poselitve ni javne kanalizacije in se nahaja izven meja aglomeracij, se odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb načrtuje in izvaja v skladu z določili 21. člena prej navedene uredbe. Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte čistilnih naprav se v prostoru načrtuje tako, da se na zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.« – spremeni besedilo 16. odstavka, ki se glasi: »

(16)Komunalne čistilne naprave morajo imeti ustrezno stopnjo čiščenja, tako da emisija snovi iz čistilnih naprav ne bo presegala mejne vrednosti, določene z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte čistilnih naprav se v prostoru načrtuje tako, da se na zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot na območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.« – spremeni besedilo 17. odstavka, ki se glasi: »

(17)Odvajanje padavinskih voda na območju urbanih površin se ureja na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z utrjenih površin; načrtovati je treba ponikanje in zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (npr. zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki ipd.). V primeru izvedbe ponikovalnic morajo biti le-te locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje vode ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.« – spremeni besedilo 19. odstavka, ki se glasi: »

(19)Za kmetovanje na območjih kmetijstva, predvsem glede rabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojenja, je z vidika kemijskega in biološkega stanja voda bistveno, da je v skladu z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju in Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Pri izvajanju kmetijske prakse naj se dosledno upošteva širina priobalnega pasu ob vodah (vsaj 5,0 m za vode

1. reda in vsaj 40,0 m za vode
2. reda). Na priobalnih zemljiščih je, skladno z določili Zakona o vodah, v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda
3. reda in 5 metrov od meje brega voda
4. reda prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. Na vodnem in priobalnem zemljišču je, skladno z določili Zakona o vodah, prepovedano odlaganje in pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali odmetavanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi in odlaganje odpadkov.« – doda nov
5. odstavek, ki se glasi: »

(25)Referenčni odseki vodotokov so določeni v skladu s predpisi o vodah in so sestavni del prikaza stanja prostora. Na referenčnih odsekih ter na vodotokih gorvodno, vključno z njihovo prispevno površino, in dolvodno od referenčnih odsekov je treba upoštevati pogoje in omejitve posegov v vodno dobro v skladu s predpisi o vodah«. – prejšnji

1. odstavek se preštevilči v
2. odstavek – prejšnji
3. odstavek se preštevilči v
4. odstavek in se glasi: »Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in prikaz poplavnih dogodkov.« – doda nov
5. odstavek, ki se glasi: »

(28)Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.« – doda nov 29. odstavek, ki se glasi: »

(29)Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.« – doda nov 30. odstavek, ki se glasi: »

(30)Ne glede na določbe osemindvajsetega in devetindvajsetega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.« – prejšnji 27., 28., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39., 40., 41., 42., 43., 44., 45., 46., 47., 48., 49.,

1. in
2. odstavek se preštevilčijo v 31., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39., 40., 41., 42., 43., 44., 45., 46., 47., 48., 49., 50., 51., 52., 53.,
3. in
4. odstavek. – prejšnji
5. odstavek se preštevilči v
6. odstavek ter se črta
7. alineja – prejšnji 53., 54., 55., 56., 57., 58., 59., 60., 61., 62.,
8. in
9. odstavek se preštevilčijo v 57., 58., 59., 60., 61., 62., 63., 64., 65., 66.,
10. in
11. odstavek – prejšnji
12. odstavek se preštevilči v
13. odstavek ter se glasi: »

(69)Na območjih poselitve, ki niso komunalno opremljena v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, je gradnja stavb dopustna, če se odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb začasno zagotovi z malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s prej navedenimi predpisi ter ob pogoju, da se stavbe po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja nanj obvezno priključijo.« – prejšnji 66., 67., 68., 69., 70., 71., 72., 73., 74., 75., 76., 77., 78., 79., 80., 81., 82., 83. in 84. odstavek se preštevilčijo v 70., 71., 72., 73., 74., 75., 76., 77., 78., 79., 80., 81., 82., 83., 84., 85., 86., 87. in 88. odstavek – prejšnji 85. odstavek se preštevilči v 89. odstavek ter se glasi: »

(89)Za vse vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za spremembe namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječega sistema električne energije in v varovalne koridorje obstoječih elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Gradnje novih objektov za stalno ali občasno bivanje, stavb z varovanimi prostori ter objektov, namenjenih trgovskim, poslovnim, storitvenim gostinskimi, turističnim dejavnostim, izobraževanju, otroškemu varstvu, socialnemu varstvu, zdravstvu, kulturi, športu in rekreaciji na vplivnem območju virov EMS niso dovoljene.« – prejšnji 86., 87., 88., 89., 90., 91., 92., 93., 94., 95., 96., 97. in 98. odstavek se preštevilčijo v 90., 91., 92., 93., 94., 95., 96., 97., 98., 99., 100., 101. in 102. odstavek – prejšnji 99. odstavek se preštevilči v 103. odstavek ter se glasi: »

(103)Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.« – prejšnji 100. odstavek se preštevilči v 104. odstavek – prejšnji 101. odstavek se preštevilči v 105. odstavek ter se glasi: »

(105)V občini ni ureditvenih območij mest in drugih naselij z več kot 10.000 prebivalci, za katere je treba upoštevati določila o gradnji zaklonišč v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo in vzdrževanje zaklonišč. Zaklonišč ni potrebno graditi, vendar se pri gradnji družbenih in drugih objektov, navedenih v uredbi o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, priporoča graditi zaklonišče za primer vojne nevarnosti. V primeru nevarnosti oziroma ob nastanku naravnih in drugih nesreč se vsa območja namenske rabe (razen E, P, O) lahko uporabijo za izvajanje nalog v zvezi z zaščito, reševanjem in pomočjo za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, vključno z gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje ukrepov potrebni. V primeru vojne je na teh dopustno graditi objekte za obrambo, zaščito in reševanje.« – prejšnji 102. odstavek se preštevilči v 106. odstavek ter se glasi: »

(106)Za namene možne izključne rabe za potrebe obrambe se uporabljajo objekti in zemljišča na območju Lisce na delu območij EUP z oznakami PD32, PD33, PD37, PD39 in PD

1. Posegi na območju možne izključne rabe morajo omogočati njihovo uporabo za obrambne potrebe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter usposabljanja, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoča takojšnja vzpostavitev uporabe območja za obrambne potrebe. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe je potrebno predhodno pridobiti pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. V oddaljenosti do 1 km od območja za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi Lisca je treba za vsako novogradnjo, visoko nad 18 m, pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.«
2. člen Šesti, deseti, 21., 22., 26., 28., 31.,
3. in
4. odstavek
5. člena se spremenijo tako, da se glasijo: »

(6)Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je treba načrtovati čim manjše število prečkanj vodotokov. Prečkanje vodov gospodarske javne infrastrukture preko vodotokov, ki imajo status naravne vrednote, naj se izvede s podvrtavanjem struge na način, ki ne bo zahteval izvedbo posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet. Pri gradnji mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogoji za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov vezanih na prostoživeče vrste. Ob gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju prometne infrastrukture naj se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.

(10)V javnem prostoru, natančneje na površinah grajenega javnega dobra, je mogoče s soglasjem upravljavca površine postaviti le naslednje enostavne in nezahtevne objekte: – pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, odstavni pas za avtobusni promet – prostor ob vozišču, objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne protihrupne ograje do višine 3,0 m; pomožne energetske objekte – nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje z ločilno krmilnim mestom ter signalno-zaščitnim vodom ter relejno hišico, javno razsvetljavo in semaforizacijo, priključni plinovod za male kurilne naprave ter etažni plinski priključek, telekomunikacijske antene in oddajnike, bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam, pomožne komunalne objekte – vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek na javno občinsko cesto, zbiralnico ločenih frakcij (ekološki otoki naj se ne umeščajo znotraj varovanih jeder kulturne dediščine), – pomožne objekte za spremljanje okolja, – vrtino ali vodnjak, potrebno za raziskavo, – turistično in drugo obvestilno signalizacijo oziroma objekte za oglaševanje (oglasne table – stenske, samostoječe table, svetlobne table, plakatne stebre, prometne znake in ogledala) je dovoljeno nameščati na javnih površinah (vzdolž cestišč, na trgih, javnih parkiriščih, avtobusnih postajališčih itd.) in na površinah poljavnega prostora, samostoječa signalizacija naj se locira tako, da je omogočen varen promet (zunaj vozišč, polja preglednosti itd.) in da je čim manj moten peš promet, – urbano opremo (3.4.1.4) in montažno sanitarno enoto ter telefonsko govorilnico.

(21)Varovalni pasovi občinskih cest Na podlagi Odloka o občinskih cestah, javnih površinah in urejanju prometa v Občini Sevnica znaša varovalni pas na vsako stran ceste merjeno od zunanjega roba cestišča: – pri lokalni cesti (LC) 10,0 m, – pri zbirni mestni ali krajevni cesti (LZ) 10,0 m, – pri mestni ali krajevni cesti (LK) 10,0 m, – pri javni poti (JP) 5,0 m. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste, so dovoljeni le s soglasjem pristojnega organa. Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve zaradi razvoja prometa. Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 17. členom Odloka o občinskih cestah, javnih površinah in urejanju prometa v Občini Sevnica.

(22)Za vse posege znotraj varovalnega pasu glavne železniške proge Ljubljana–Dobova in regionalne železniške proge Trebnje–Sevnica je treba pridobiti pogoje in soglasje upravljavca javne železniške infrastrukture ter upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu in Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru ter ostalih podzakonskih aktov, ki so navedeni v 120. členu prej navedenega zakona. Varovalni pas železniške proge je 108 m levo in desno izven naselja ter 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira.

(26)Oskrba z energijo se zagotavlja s priključitvijo objektov na električno omrežje. Možno je tudi zagotavljanje energije iz obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni vir. Na stavbnih zemljiščih je skladno s predpisi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije dopustna gradnja objektov in naprav za zagotavljanje energije iz obnovljivih virov energije za potrebe samooskrbe objektov. Oblikovanje in umeščanje navedenih objektov in naprav v prostor mora biti skladno z določili tega odloka, pri čemer mora biti vpliv na bivalne kakovosti sosednjih zemljišč in objektov čim manjši. Na območju GE, kjer je zgrajeno energetsko omrežje z napajanjem iz obnovljivih virov energije lokalnega značaja, je priključevanje nanj obvezno takrat, ko se z obratovanjem zagotavlja izpolnjevanje ciljev lokalnega programa varstva okolja, skladnost z energetskim konceptom ter ekonomičnost obratovalnega sistema. Obvezo priključevanja se predpiše s posebnim občinskim predpisom. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva – izjemoma je možna s posebnim kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(28)Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja nazivne napetosti 35 kV in več, je dovoljena v koridorjih obstoječih in načrtovanih daljnovodov prikazanih v izvedbenem delu akta. Gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov v višji napetostni nivo je dopustna, če ne omejuje namenske rabe prostora, določene s tem OPN in upošteva tehnične predpise o elektromagnetnem sevanju. Daljnovode in kablovode napetostnega nivoja 110 kV in več se gradi na podlagi državnega prostorskega načrta.

(31)Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša: – za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m; – za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m; – za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m; – za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m; – za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m; – za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m; – za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 2 m.

(32)Pri načrtovanju gradenj v območju varovalnih pasov sistema zemeljskega plina je treba upoštevati določila Energetskega zakona ter Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov oziroma Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do vključno 16 barov. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. Posegi v varovalni pas sistema zemeljskega plina so dopustni samo na podlagi soglasja pristojnega sistemskega operaterja.

(36)Pogoje priključevanja na omrežja in naprave elektronskih komunikacij zagotavljajo distributerji na lokalni ravni, skladno s tržnimi pogoji. Za graditev omrežij brezžičnih komunikacij morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: – Pri načrtovanju omrežij brezžičnih komunikacij je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja. – Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno umeščati na stanovanjske stavbe, na stavbe za zdravstvo, izobraževanje, znanost in raziskovanje, varstvo otrok in starejših, športna in otroška igrišča ter in pokopališča. – Gradnja baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi je dovoljena v EUP s podrobnejšo namensko rabo IP, IG, BD, K1, K2 in G, oziroma na območjih in v objektih namenjenih trgovini, industriji, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti ter na območja kmetijskih in gozdnih zemljišč. – Na varovalnih območjih, kjer se varuje posebna vrednota in v območjih varovalnih pasov infrastrukture je potrebno pridobiti ustrezno soglasje. – Umestitev objektov in naprav mobilne telefonije v prostor ter pokrivanje območja s signalom je treba skrbno načrtovati predvsem zaradi naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot ter varovanih objektov in območij kulturne dediščine. Stolpov oziroma drogov za bazne postaje ni dovoljeno postavljati v bližini objektov in v območjih kulturne dediščine, ki predstavljajo prostorske dominante. Postavljati jih je dovoljeno na vedutno neizpostavljenih mestih, tako da bodo v krajini čim manj moteči. Oddajne sisteme na stavbah je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade in skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni. 22. člen V točki 3.3.0.0 Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – enot urejanja prostora z oznako KGV – kmetijska, gozna, vodna zemljišča se v besedi gozna med črki »z« in »g« vrine črka »d« tako, da se glasi »gozdna«. 23. člen Spremeni se 39. člen tako, da se po novem glasi: »39. člen (posegi na zemljiščih z oznakami PNRP K, G, V, L) Grafični prikaz EUP na zemljiščih z oznakami PNRP K, G, V, L vsebuje mejo in oznako. Oznaka (npr. KGV96) je sestavljena iz črkovne oznake KGV in zaporedne številke EUP (npr. 96). Grafični prikaz poleg oznake EUP vsebuje tudi oznako podrobne namenske rabe in tipa GE na zemljiščih z oznakami PNRP K, G, V, L.« 24. člen V 40. členu se spremenita drugi in šesti odstavek. Osmi odstavek se črta. Zdajšnji deveti odstavek se preštevilči v osmi odstavek z novo vsebino. Med prejšnji 9. odstavek ter prejšnji 10. odstavek se vrineta novi deveti in novi deseti odstavek. Prejšnji 10., 11., 12., 13., 14., in 15. odstavek se preštevilčijo v 11., 12., 13., 14., 15. in 16. odstavek. Besedila drugega, šestega, osmega, devetega, desetega in 14. odstavka so: »

(2)Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijstvu, to je pridelovanju pridelkov, reji živali, pridobivanju rastlinskih ali živalskih proizvodov iz naravnega okolja ter lovu. Pri tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranjajo in razvijajo identiteto krajine. Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo tudi osnovna priprava pridelkov za primarni trg, storitve za kmetijsko proizvodnjo in gradbena dela, povezana z agromelioracijami in hidromelioracijami. Dovoljene so le prostorske ureditve, katerih namen je zagotavljanje osnovne kmetijske dejavnosti in so v skladu s predpisi. Na območju kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe namenske rabe prostora načrtuje: – agrarne operacije, – gradnjo in obnovo vodnih zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, – gradnjo in obnovo omrežij gospodarske javne infrastrukture, kot so: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti in napravami, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in napravami, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje, – posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – postavitev začasnih objektov in načrtovanje začasnih posegov za čas dogodka oziroma v času sezone, kot so: oder z nadstreškom, začasna tribuna, premični objekt za rejo živali, – rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste, skupaj z objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, – dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom in predpisi o kmetijskih zemljiščih, – postavitev enostavnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, navedenih v Uredbi, kot je to določeno v nadaljevanju tega člena, – postavitev pomožnih kmetijskih objektov, kot so: brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, ograje za pašo živine, obore, ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči in ptičem, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, – objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov, – gradnja podpornih zidov samo v okviru agromelioracij, – postavitev pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, – postavitev objektov za raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira.

(6)Na območjih podrobnejše namenske rabe »K1 – najboljša kmetijska zemljišča« in »K2 – druga kmetijska zemljišča« je dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki naj sledi tradicionalnemu vzorcu: I. NEZAHTEVNI OBJEKTI: – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: kozolec, staja (zavetje za živino), kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, pokrita skladišča za lesna goriva, – objekti za rejo živine: Čebelnjak (enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih). II. ENOSTAVNI OBJEKTI: – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, vendar le: kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, pokrita skladišča za lesna goriva. Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavijo v pasu največ 20,0 m od meje stavbnega zemljišča EUP, če umestitev znotraj stavbnega zemljišča domačije, zaradi prostorske utesnjenosti ni mogoča. Nezahtevni in enostavni objekti se ne priključujejo s samostojnimi priključki na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture. V primeru, da je kmetijsko gospodarstvo vpisano v Register kmetijskih gospodarstev in izkazuje stalež živali v tem registru, je na kmetijskih zemljiščih zunaj domačije v odprtem prostoru dovoljena gradnja kozolca in zavetja za živino kot nezahtevnega oziroma enostavnega objekta. Dovoljena je tudi gradnja čebelnjaka do 20,0 m 2 ob pogoju, da je čebelnjak vpisan v Register kmetijskih gospodarstev. Kozolec in zavetje za živino ne smeta imeti talne betonske plošče, razen točkovnih temeljev. Pohodni del se utrdi in izvede iz naravnih materialov. Dovoljena je izvedba lesenega zavetja pravokotnega tlorisa in površine do 100,0 m 2 , ki je največ s treh strani zaprto, streha je enokapnica naklona do 20°, krita z opečno kritino oziroma kovinsko kritino opečne barve. Kozolec je lesene konstrukcije. Kozolec je lahko opažen le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti podolžne late. Naklon dvokapne strehe kozolca mora biti od 40 do 45°, streha pa krita z opečno kritino. Tloris kozolca toplarja mora biti podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:2 (npr. kozolec na 3 okna). Širina toplarja mora biti do 8,0 m, višina slemena pa najmanj 10 m. Tloris nizkega kozolca mora biti pravokotne oblike v razmerju stranic vsaj 1:2.

(8)Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi so lahko:

1. pomožni objekti v javni rabi, ki se izvedejo ob rekonstrukciji občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste: grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula) ter pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov,
2. mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet,
3. priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja: priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja),
4. kolesarska pot, pešpot in podobno: samo rekonstrukcija kolesarskih poti, pešpoti in podobnih poti, če so kategorizirane v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustna je uporaba poljskih poti v kolesarske namene,
5. vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik, bazen za gašenje požara, grajen ribnik,
6. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: napajalno korito, krmišče, grajena gozdna prometnica, opazovalnica (netemeljena lesena konstrukcija, npr. lovska preža, ptičja opazovalnica),
7. pomožni komunalni objekti: pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok,
8. pomožni letališki, pristaniški objekti in pomožni objekti na smučišču: objekt komunalne infrastrukture, objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišč ter priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav in za reševanje, razsvetljava smučišča, naprave za zasneževanje smučišča,
9. pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov: objekt, namenjen obrambi, zaščiti in reševanju, na primer zaklon, zaklonilnik, vadbeni prostor, plezalni objekt, vadbeni bunker, vadišče na prostem, vojaško strelišče, meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti. Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dovoljeno postavljati s soglasjem lastnika in v skladu s predpisi občine, s katerimi se ureja obvestilno in drugo signalizacijo, mesta za oglaševanje ter varnost v cestnem prometu.

(9)Vsi nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki se jih v skladu s tem odlokom lahko gradi na kmetijskem zemljišču, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, so na kmetijskem zemljišču dopustni pod pogojem, da ima investitor v lasti oziroma zakupu:

1. a)najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali
2. b)najmanj 5.000 m 2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.

(10)Če to ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja občine, je z OPPN v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, ter pod pogoji zakona o kmetijskih zemljiščih na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe dopustno načrtovati kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti.

(14)Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst. Na območju rastišča Cluzijevega svišča na Lovrencu, ki ima status naravne vrednote in botaničnega naravnega spomenika, se za zagotavljanje ugodnega stanja vrste upošteva pogoje in varstvene usmeritve, ki izhajajo iz akta o zavarovanju in predpisov s področja varstva naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Za vse posege na kmetijskih zemljiščih na območjih, ki imajo na podlagi predpisov o ohranjanju narave poseben status, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave. Na območjih ureditve nadomestnih habitatov in tihih območjih, opredeljenih s prostorskimi akti za HE Boštanj in HE Arto-Blanca, se kmetijska obdelava zemljišč izvaja skladno z varstvenimi usmeritvami, podanimi v načrtih vzdrževalnih del za ta območja. Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst.« 25. člen V 41. členu se: – spremeni peti odstavek tako, da se glasi: »

(5)Na območju gozdov se lahko gradijo, rekonstruirajo in povečujejo kapacitete omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so ceste, utrjene dostopne poti, podporni zidovi, železnice, mostovi, viadukti, dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi, komunikacijska omrežja ter elektroenergetski vodi in podobno, če pri tem niso prizadeti osrednji predeli velikih gozdnih kompleksov in funkcije gozda.« – spremeni osmi odstavek tako, da se glasi: »

(8)V območju gozda v pasu 10,0 m od gozdnega roba je dopustna le gradnja čebelnjaka kot nezahtevnega objekta, površine do 20,0 m². Oblikovanje objekta naj sledi tradicionalnemu vzorcu. Nezahtevni objekti se ne priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.« – doda nov 9. odstavek, ki se glasi: »

(9)Na zemljiščih, kjer je pridobljena odločba ZGS o krčitvi gozda ter je v dejanskem stanju kmetijsko zemljišče, veljajo pogoji

1. člena tega Odloka, ki veljajo za kmetijska zemljišča (K1, K2).« – prejšnji
2. odstavek se preštevilči v
3. odstavek, ki se glasi: »

(10)Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi so lahko:

1. pomožni objekti v javni rabi: grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula); pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov,
2. ograja, podporni zid,
3. mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet,
4. priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja: priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja),
5. kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno,
6. vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik, bazen za gašenje požara, grajen ribnik,
7. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: napajalno korito, krmišče, obora za rejo divjadi, ograja za pašo živine, grajena gozdna prometnica, opazovalnica (netemeljena lesena konstrukcija, npr. lovska preža, ptičja opazovalnica),
8. pomožni komunalni objekti: pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok,
9. pomožni letališki, pristaniški objekti in pomožni objekti na smučišču: objekt komunalne infrastrukture, objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišč ter priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav in za reševanje, razsvetljava smučišča, naprave za zasneževanje smučišča,
10. pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov: objekt, namenjen obrambi, zaščiti in reševanju, na primer zaklon, zaklonilnik, vadbeni prostor, plezalni objekt, vadbeni bunker, vadišče na prostem, vojaško strelišče, meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti. Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dovoljeno postavljati s soglasjem lastnika in v skladu s predpisi občine, s katerimi se ureja obvestilno in drugo signalizacijo, mesta za oglaševanje ter varnost v cestnem prometu.« – prejšnji 10., 11., 12., 13., 14., 15.,
11. in
12. odstavek se preštevilčijo v 11., 12., 13., 14., 15., 16.,
13. in
14. odstavek.
15. člen V
16. členu se: – doda nov
17. odstavek, ki se glasi; »

(11)Gradnja čolnarn je dopustna na odmiku največ 10,0 m od meje območja poplavnih voda. Čolnarne se lahko umeščajo v skladu z merili, opredeljenimi na območju vodne infrastrukture VI. Stavba čolnarne se lahko oblikuje le po merilih, ki veljajo za GE gospodarske stavbe. Pri tem se nezahtevni in enostavni objekti ne priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.« – prejšnji 11., 12., 13., 14. in 15. odstavek se preštevilčijo v 12., 13., 14., 15. in 16. odstavek. 27. člen Spremeni se 43. člen tako, da se glasi: »43. člen (varovalni gozd; gozd s posebnim namenom .vg; .gpn) .vg Splošna določila Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s področja gozdov. Na območju varovalnega gozda se spodbuja le dejavnosti, ki so povezane z racionalnim gospodarjenjem, vsi gozdnogojitveni ukrepi morajo izboljšati varovalno funkcijo v skladu z državno Uredbo in občinskim odlokom o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Dopustna gradnja Dovoljene so le gradnje in posegi v prostor za izboljšanje varovalne funkcije ter prostorske ureditve, ki so v skladu s gozdnogospodarskimi načrti pristojnih gozdnogospodarskih enot. Gradnja stavb ni dopustna. Posebni pogoji urejanja Na območju veljajo merila IV. stopnja varstva pred hrupom, razen na mirnem območju na prostem kjer veljajo merila I. stopnja varstva pred hrupom. Na območju gozdov s posebnim namenom velja režim določen z Odlokom o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v mestu Sevnica.« 28. člen Spremeni se 44. člen tako, da se glasi: »44. člen (površine za pokope prebivalstva v primeru naravnih in drugih nesreč .

1. pp).pp Splošna določila Lokacije se urejajo v skladu z določili opredeljene podrobnejše namenske rabe, na katerem se nahaja. Dopustna gradnja Gradnja stavb ni dovoljena. Posebni pogoji urejanja V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna skupnost ali država za pokope prebivalstva sprejme posebno Uredbo z merili urejanja in varovanja območij. Na območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.« 29. člen Spremeni se 45. člen tako, da se glasi: »45. člen (površine za pokope živali v primeru naravnih in drugih nesreč .
2. pz).pz Splošna določila Lokacije se urejajo v skladu z določili opredeljene podrobnejše namenske rabe, na katerem se nahaja. Dopustna gradnja Gradnja stavb ni dovoljena. Posebni pogoji urejanja V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna skupnost ali država za pokope kadavrov sprejme posebno Uredbo z merili urejanja in varovanja območij. Na območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.« 30. člen Spremeni se 46. člen tako, da se glasi: »46. člen (vinogradniško območje .
3. vi).vi Splošna določila Posamezna GE zidanice na vinogradniškem območju mora imeti v lastništvu tudi pripadajoče kmetijsko zemljišče z zasajenim vinogradom. Vinograd je lahko nadomeščen tudi z intenzivnim sadovnjakom – vinogradništvo ima na vinogradniškem območju prednost pred sadjarstvom. Dopustna gradnja Na območju posamezne GE je zunaj eventualnega območja stavbnih zemljišč dopustna le gradnja vseh vrst objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, enostavnih in nezahtevnih objektov (samo čebelnjak, kozolec in zavetje za živino) za potrebe kmetij v GE .od, .vs in .vo v pripadajočem vinogradniškem območju ter manipulacijskih površin z dovozom po splošnih določilih OPN. Posebni pogoji urejanja Z novo parcelacijo je mogoče deliti večje parcele v manjše, vendar le pod pogojem, da nova parcela ne bo manjša od 20 arov na območju najboljših kmetijskih zemljišč oziroma 15 arov na območju drugih kmetijskih zemljišč. Izjemoma je delitev na manjšo površino od navedene možna le, kadar gre za določitev nove parcele za potrebe površin grajenega javnega dobra ali gradnjo omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Izjema je mogoča tudi takrat, ko se oddeljena površina pripoji k drugi parceli in ta s tem izpolni zahtevane kriterije za oblikovanje vinogradniške GE. Na območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.« 31. člen Spremeni se 47. člen tako, da se glasi: »47. člen (površine nadzemnega pridobivalnega prostora .
4. ek).ek Splošna določila Vse lokacije površinskih kopov je potrebno sanirati. Izkoriščanje mineralnih surovin je dopustno le v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti s področja rudarstva in na način, kot ga določa pristojna služba v projektu izkoriščanja oziroma sanacije območja. Razširitev obstoječega oziroma odpiranje novega površinskega kopa ter njegova sanacija je mogoča le v skladu z OPPN. Dopustna gradnja Na GE je dovoljeno graditi le pomožne stavbe (3.4.3.7), ki so izključno v skladu z osnovnim namenom. Na objektih, ki niso skladni z namembnostjo EUP, so dopustna le vzdrževalna dela in odstranitev. Tipi objektov – pomožnih stavb po Klasifikaciji so lahko le: 23010 Rudarski objekti in inštalacije za pridobivanje in predelavo mineralnih surovin (razen objektov za proizvodnjo mavca, cementa, opeke, strešnikov in podobno). Na območju veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom. Posebni pogoji urejanja Lastnik zemljišča oziroma nosilec rudarske pravice je dolžan kontinuirano zagotavljati sanacijo sekundarne degradacije in zavarovanje nevarnega območja – čiščenje oziroma preprečevanje odlaganja odpadkov, gradnjo oziroma vzdrževanje ograje za zaščito dostopa do nevarnih mest in urejanje brežine. Poleg tega lahko v makadamski izvedbi uredi tudi kolesarske poti in poti za pešce.« 32. člen Spremeni se 48. člen tako, da se glasi: »48. člen (površine za odlaganje ruševin v primeru naravnih in drugih nesreč .
5. ru).ru Splošna določila Lokacije se urejajo v skladu z določili opredeljene podrobnejše namenske rabe, na katerem se nahaja. Dopustna gradnja Gradnja stavb ni dovoljena. Posebni pogoji urejanja V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna skupnost ali država za odlaganja odpadnih materialov iz ruševin sprejeme posebno uredbo z merili urejanja in varovanja območij. Na območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. 33. člen 49. člen se črta. 34. člen Spremeni se 50. člen tako, da se glasi: »50. člen (območje rekreacije .
6. re).re Splošna določila Območje rekreacije je javni prostor s posebej opredeljenim režimom rabe javnega dostopa in vzdrževanja. Na območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Dopustna gradnja Lahko se gradijo stavbe v skladu z določili opredeljene podrobnejše namenske rabe. Na območju niso dovoljeni drugi gradbeni posegi (betoniranje, kovinske konstrukcije itd.). Podzemnih stavb (3.4.3.1.5) ni dovoljeno graditi. V času prireditev je dovoljena začasna postavitev montažnih objektov, ki se jih po izvedbi prireditve odstrani. Posebni pogoji urejanja Lastnik oziroma upravljavec zemljišča mora omogočiti nemoteno gospodarjenje z naravnim zemljiščem. Med izvajanjem dejavnosti je potrebno zagotoviti, da je zunaj trase proge smučišča povzročena minimalna škoda na gozdnem/kmetijskem rastju in na tleh. Morebitne poškodbe na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh je potrebno sanirati. Morebitne dodatne krčitve gozda so možne le na podlagi soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. Traso proge smučišča je potrebno redno vzdrževati. Spremljati je potrebno morebitno pojavljanje erozije na območju proge, ki jih je potrebno nemudoma ustrezno sanirati.« 35. člen Spremeni se 51. člen tako, da se glasi: »51. člen (razpršena gradnja – fundus z objekti zgrajenimi na podlagi upravnih dovoljenj) Merila in pogoji sanacije enote razpršene gradnje (SE RG) – stavba s pridobljenim gradbenim dovoljenjem in objekti zgrajeni pred letom 1967 Splošna določila Merila in pogoji poseganja v prostor posamezne enote razpršene gradnje (s fundusom ali brez), ki se ne sanirajo v sklopu OPPN, se izvajajo v skladu z določili tega odloka ter z zakonsko predpisanimi merili in pogoji, ki veljajo za tovrstne objekte in ki so zgrajeni na podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj, na površinah določenih v teh, in za objekte, zgrajene pred letom 1967. Dopustna gradnja Dovoljeni so rekonstrukcija, odstranitev, nadomestna oziroma novogradnja, investicijsko, redno vzdrževanje objektov in vzdrževanje objektov v javno korist. Dozidava ali nadzidava objektov je dovoljena le, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v smislu dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot funkcionalna. Dozidava objekta je dopustna do 40 % povečanja zazidalne površine obstoječega objekta, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin razpršene poselitve – A oziroma Av. Na mestu obstoječega objekta je nadomestna gradnja dopustna v namembnosti, enaki odstranjenemu objektu, pri čemer je dopustno nov objekt povečati do 40 % zazidanosti odstranjenega objekta. Objekta, katerega zazidanost se je glede na odstranjeni objekt povečala za 40 %, ni dopustno povečati (dozidati). Dopustna je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je v skladu z Uredbo mogoče postaviti kot pomožne objekte, v skladu s funkcijo in namenom osnovnega objekta, v okviru funkcionalnih zemljišč, določenih v upravnih dovoljenjih. Gradnja pomožnih stavb pri zidanicah, vinskih kleteh in vinotočih ni dopustna. Posebni pogoji urejanja Pri tem v EUP veljajo naslednja merila: – stanovanjska stavba, ki ima v grafičnem delu OPN oznako fundusa, se v urbanističnem smislu ureja v skladu z merili, ki veljajo za GE domačije v odprtem prostoru (splošna merila urejanja GE (3.4.2.1.)) ter merili in pogoji urejanja tipov gradbenih enot od – GE domačije v odprtem prostoru (3.4.2.2.23), v stavbarskem smislu pa v skladu z merili, ki veljajo za glavno stavbo tipa hiša na podeželju (3.4.3.6.01), – nestanovanjske stavbe ali pomožni objekti (ob stanovanjskih stavbah ter v odprtem kmetijskem oziroma gozdnem prostoru), ki imajo v grafičnem delu oznako fundusa, se v urbanističnem smislu urejajo v skladu z merili, ki veljajo za GE gospodarskega poslopja (torej splošna merila urejanja GE in posebna merila urejanja GE gospodarskega poslopja), v stavbarskem smislu pa v skladu z merili, ki veljajo za stavbo tipa pomožna stavba (3.4.3.7)), – zidanica, vinska klet ali vinotoč, ki ima v grafičnem delu OPN oznako fundusa, se v urbanističnem smislu ureja v skladu s splošnimi merili urejanja GE (3.4.2.1) ter posebnimi merili urejanja GE zidanice in vinske kleti za vinotoč (3.4.2.2.24), v stavbarskem smislu pa v skladu z merili, ki veljajo za stavbo tipa zidanica (3.4.3.6.10) oziroma vinska klet za vinotoč (3.4.3.6.11), – počitniška hiša (vikend), ki ima v grafičnem delu OPN oznako fundusa, se v urbanističnem smislu ureja v skladu s splošnimi merili urejanja GE (3.4.2.1), v stavbarskem smislu pa v skladu z merili, ki veljajo za objekt za kratkotrajno nastanitev/bungalov (3.4.3.6.12). Na območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Omilitveni ukrepi Pri objektih razpršene gradnje na območjih, ki se ne sanirajo in se v odprti krajini uporabljajo za trajno ali občasno bivanje oziroma proizvodnjo, je treba odvajanje in čiščenje odpadne vode zagotoviti skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Redno praznjenje greznic in odvoz gošče iz malih ČN se izvaja v skladu s predpisi občine na področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod.« 36. člen Spremeni se 53. člen tako, da se glasi: »53. člen (splošna merila)

(1)Grafični prikaz EUP stavbnih zemljišč vsebuje mejo in oznako. Oznaka (npr. KR01) je sestavljena iz črkovne oznake imena naselja (npr. KR) in zaporedne številke EUP znotraj naselja (npr. 01). Grafični prikaz poleg oznake EUP vsebuje tudi oznako podrobne namenske rabe in tipa GE.

(2)Vsaki GE so določena merila in pogoji urejanja z opredeljeno namensko rabo, in sicer s: – splošnimi merili in pogoji urejanja GE (3.4.2.1), – merili urejanja tipov gradbenih enot (3.4.2.2.), – splošnimi merili za oblikovanje stavb (3.4.3.0), – predpisanimi tipi stavb ter – posebnimi merili PIP, če so opredeljena v specifikaciji EUP (3.5.0.0).« 37. člen Spremeni se 54. člen tako, da se glasi: »54. člen (utemeljitev skladnosti posegov na stavbnih zemljiščih z OPN v projektni dokumentaciji)

(1)Izhajajoč iz koncepta PIP v tem OPN in vsebine določb Zakona o graditvi objektov, mora utemeljitev skladnosti predlagane gradnje s tem OPN pri posegih v zvezi s posegi na območjih stavbnih zemljišč v grafični in tekstovni obliki opredeliti in utemeljiti vsaj naslednje sestavine: – tip, velikost GE, – javne prostore, na katere GE meji v hierarhiji (manj pomemben, pomemben javni prostor itd.), z navedbo ulice ali oznake ceste oziroma opisom, – tipe vseh stavb na GE, – dvorišče, – mejo zazidljivosti, – gradbeno linijo, gradbeno mejo in regulacijsko linijo, – poljavni prostor, – smer pozidave, – razvoj arhitekturnih elementov iz elementov primerljivih stavb v naselju – utemeljitev.

(2)Navedene sestavine se v vodilni mapi projektne dokumentacije opišejo in grafično prikažejo na geodetskem načrtu, praviloma v merilu 1:500.«

1. člen Spremeni se
2. člen tako, da se glasi: »
3. člen (uporabljeni izrazi na območju stavbnih zemljišč) 3.4.1.01 Bivanje v intenzivnem vaškem oziroma podeželskem okolju

(1)Bivanje v intenzivnem vaškem ali podeželskem okolju pomeni, da ima okolje značaj vasi/zaselka ter iz tega izhajajoče specifične vplive na poselitveni prostor: hrup pri delu s kmetijsko mehanizacijo, običajne vonjave, prisotnost domačih živali ipd. GE je primarno, ob bivanju, namenjena tudi primarni dejavnosti kmetijskih gospodarstev. Poleg kmetijske se lahko vzpostavijo tudi sekundarne dejavnosti skupine C – predelovalne dejavnosti v manjšem obsegu ter terciarne in kvartarne dejavnosti. 3.4.1.02 Bivanje v mirnem okolju

(2)GE je lahko namenjena bivanju v mirnih stanovanjskih soseskah. Izjemoma se lahko vzpostavijo tudi terciarne dejavnosti, ki so po značaju in obsegu v skladu z bivanjem v mirnem okolju, in so po standardni klasifikacije dejavnosti (SKD): G – Trgovina (le trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), I – Gostinstvo (le 55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom, 55.209 Druge nastanitve za krajši čas,

1. Dejavnosti strežbe jedi in pijače (razen restavracij in gostiln)), J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti (razen radijske, televizijske in telekomunikacijske dejavnosti), K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti (le
2. Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti in
3. Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve), L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (razen
4. Veterinarstva), N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (le
5. Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti), ter Q – Zdravstveno in socialno varstvo (razen
6. Bolnišnične zdravstvene dejavnosti, specialistična zunajbolnišnična dejavnost, socialno varstvo z nastanitvijo razen drugo socialno varstvo z nastanitvijo), vendar le ob upoštevanju naslednjih meril: – da ne povzročajo negativnih emisij v zrak in tla ali ne povečujejo svetlobnega onesnaževanja, – da dejavnost ne povzroča hrupa, večjega od dopustnega na II. SVPH, – da nase ne veže večjega dodatnega prometa z osebnimi vozili ter nikakršnega tovornega prometa, razen dostave z vozili do 5 ton, največ enkrat na teden, da naj bo za dejavnost v prostoru GE oziroma EUP zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za zaposlene in stranke. 3.4.1.03 Dejavnosti

(3)Dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) so razdeljene na: – primarne dejavnosti: A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve, 02 Gozdarstvo, 03 Ribištvo, B Rudarstvo. Kmetijstvo je razen na območju KGV dovoljeno tudi na stanovanjskih površinah podeželskega naselja (SK) in površinah razpršene poselitve (A). Rudarstvo je dopustno le na območjih mineralnih surovin (LN in LP). – sekundarne dejavnosti: C Predelovalne dejavnosti, D Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja in F Gradbeništvo, so dovoljene na površinah proizvodnih dejavnosti (IP), gospodarskih con (IG), površinah z objekti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo (IK), prometnih površinah (P), območjih namenjenih okoljski, telekomunikacijski in energetski javni infrastrukturi (O,T, E) ter ostalih območjih

(00), – terciarne dejavnosti: G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, H Promet in skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, – kvartarne dejavnosti: O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in socialno varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S Druge dejavnosti, T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.

(4)Za podrobnejšo členitev dejavnosti se uporabljajo veljavni predpisi na tem področju. Za urbane dejavnosti se štejejo terciarne in kvartarne dejavnosti. 3.4.1.04 Dvorišče

(5)Je osnovni funkcionalni zunanji prostor GE, ki je praviloma ločen od javnega prostora z glavno stavbo. Tudi ostale stavbe se praviloma lahko postavijo le okoli dvorišča. Površina dvorišča je odvisna od velikosti GE, konfiguracije terena in namembnosti objekta (grajsko, poslovno, stanovanjsko, gospodarsko, industrijsko dvorišče itd.). Na dvorišču gradnja stavb ni dovoljena, izjema je postavitev ute ali nadstrešnice za potrebe zunanjega bivalnega prostora. Površina dvorišča je enovita površina v enotnem, horizontalnem nivoju (z možnim odstopanjem 10 %). Če je višinska razlika GE v smeri krajše dimenzije dvorišča enaka ali večja od višine ene etaže (minimalno 2,5 m) je lahko dvorišče več nivojsko. V tem primeru se lahko gradijo tudi stavbe, katerih strehe morajo biti oblikovane kot pohodne zunanje površine. Višinski nivo takšnega dvorišča je lahko največ na nivoju tlaka najvišje etaže glavne stavbe. Dvorišče je lahko del sekundarnega in primarnega dela GE. Praviloma naj bo dvorišče utrjeno in tlakovano, izjemoma je lahko zatravljeno. Pri tlakovanju naj se uporabljajo naravni materiali (mačje glave, granitne kocke, kamnite plošče iz avtohtonih kamnov ali manjše betonske plošče) in zaključijo z betonskimi robniki. 3.4.1.05 Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke

(6)So skladiščni prostori (pomožni objekti) za živinska gnojila. Lahko se gradijo le za potrebe kmetijstva in pod pogoji, ki jih določa zakonodaja s tega področja, pri čemer je potrebno upoštevati naslednja merila: – locirani so lahko le v sekundarnem delu GE ali na območju notranjega dvorišča, – zagotovljen mora biti minimalni odmik 8,0 m od stanovanjske hiše na sosednji gradbeni enoti, če z manjšim odmikom lastnik sosednje GE ne soglaša, – zgornji rob konstrukcije naj bo praviloma na nivoju terena ali notranjega dvorišča, izjemoma lahko sega največ 5,0 m nad njiju, če se zagotovi ustrezno ambientalno integracijo v okolje (neizstopajoča površinska obdelava, ozelenitev, ograje z lesenimi plotovi ipd.). 3.4.1.06 Nadomestna gradnja

(7)Je odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta na mestu obstoječega, po določilih tega odloka. Novi objekt mora biti po velikosti enak odstranjenemu objektu. Pri tem se lahko ohranja velikost GE ter obstoječi odmiki nove stavbe od parcelnih meja. Za slednje iz vidika prostora ni potrebno pridobiti soglasja sosedov mejašev. Nadomestna stavba pa mora obstoječo pokrivati na vsaj 50 % tlorisne površine obstoječe stavbe. Izjema so stavbe, ki so evidentirane kot kvalitetne izvorne stavbe – te se urejajo v skladu s 55. členom OPN. 3.4.1.07 Čakalnica

(8)Je kot pomožno stavbo dovoljeno postavljati pod pogoji: – da se z umestitvijo ne ovira prehodnosti javnega prostora, – da je zagotovljena dostopnost funkcionalno oviranim osebam, – da ima le eno etažo (E1), – da je načeloma odprta vsaj z ene strani in da površina ne presega 20,0 m². 3.4.1.08 Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje – betonsko korito ali ribnik

(9)Se lahko gradijo v skladu z naslednjimi merili: – objekt je lahko lociran le v sekundarnem delu GE, če ne gre za osamelo domačijo ali odprt prostor, – lahko je organiziran le vzdolžno glede na nagib raščenega zemljišča, – praviloma v sklopu zelenih površin GE, z vidno horizontalno konstrukcijo do 1,0 m višine nad raščenim terenom. 3.4.1.09 Rezervoarji, silosi in skladišča (12520 po Enotni klasifikaciji vrst objektov)

(10)Vertikalne cisterne, silosi ter rezervoarji so locirani praviloma v sekundarnem delu GE in praviloma lahko segajo le do višine slemena najvišje stavbe GE. Praviloma se silosi in rezervoarji gradijo kot sekundarni kubus ene od stavb (na primer gospodarskega poslopja), skladišča pa so lahko tudi kot samostojne stavbe.

(11)Koritast silos je odprt horizontalni silos za krmo, ki je lahko lociran le v sekundarnem delu GE, organiziran vzdolžno na nagib raščenega zemljišča, praviloma oblikovan v sklopu zelenih površin GE, z vidno horizontalno konstrukcijo lahko sega do 5,0 m višine nad terenom. Pokrit koritast silos se šteje kot pomožna stavba GE. V območju kulturne dediščine je dovoljen le silos horizontalne oblike. Pokrit koritasti silos se lahko gradi le v skladu z merili za pomožne stavbe GE. Začasni objekti za skladiščenje krme na registriranih območjih kulturne dediščine niso dovoljeni. 3.4.1.10 Območje javnega prostora in območje poljavnega prostora Javni prostor

(12)Je prostor med dvema regulacijskima linijama (RL). Oblikuje se kot pomensko in oblikovno ločen, pretežno tlakovan prostor brez fizičnih ovir – prilagojen merilu in uporabi pešcev različnih kategorij, ki je lahko vozišče, pločnik, trg, park, kolesarska steza, drevored, obcestna zelenica ipd. Javni prostor je pod enakimi pogoji namenjen vsem.

(13)Najpomembnejši javni prostor je javni prostor (cesta/ulica), ki meji na GE in ima v razmerju do te primarno vlogo. Praviloma je po tej organiziran tudi glavni uvoz/vhod na GE. Poljavni prostor

(14)Je prostor v primarnem delu GE med glavno stavbo (gradbeno mejo – GM oziroma gradbeno linijo – GL) in javnim prostorom (regulacijsko linijo – RL) pri vseh GE z javnim programom. Je brez fizičnih ovir in prilagojen merilu ter uporabi pešcev. 3.4.1.11 Kiosk ali zabojnik

(15)Je dovoljeno postavljati kot pomožno in začasno stavbo (po tem OPN), ki je namenjena sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in sicer pod pogoji: – da njegova postavitev ne ovira prehodnosti javnega prostora, – da ima eno etažo (E1), – da streha v tlorisni projekciji ne presega dimenzij 2,0 m x 2,5 m in – da prireditelj zagotovi, da se v dogovorjenem roku tudi odstrani. V območjih registriranih enot kulturne dediščine postavitev ni dopustna. 3.4.1.12 Ograje za pašo živine – plot

(16)So lahko le električni pastirji z lesenimi koli ali lesenimi plotovi, visoki do 1,5 m. Ploti se lahko s soglasjem soseda postavljajo na mejo oziroma najmanj 0,5 m od parcelne meje brez soglasja. 3.4.1.13 Ograje ter opore za trajne nasade

(17)So praviloma transparentne žične ograje v umirjenih tonih svetlo sive ali zelene barve, visoke do 3,0 m. 3.4.1.14 Okoliška stavbna struktura

(18)Je obstoječa stavbna struktura v neposrednem vplivnem območju predmetne gradnje. Če ni določeno drugače, je to praviloma v radiju do 100 m. 3.4.1.15 Smučišče

(19)Je v naravi zatravljen prostor, namenjen razvoju športa. Na njem so dovoljene postavitve pomožnih stavb/objektov za potrebe smučišč, vključno z žičnicami, sistemom označevanja in drugimi varnostnimi objekti ter napravami. Za ureditev smučišča se morajo upoštevati vsi zakonski predpisi s področja varstva tal in voda. 3.4.1.16 Škarpe in podporni zidovi

(20)Imajo lahko na vidnem delu le površinsko obdelan beton v naravni barvi in teksturi (peskana, prana površina betona) ali so te površine iz lokalnega lomljenca s poglobljenimi fugami. Takšni zidovi so lahko visoki do 2,5 m. Pri sestoju več škarp pri premagovanju večjih višinskih razlik zemljišča, naj bodo vmesni pasovi široki vsaj 0,6 m in intenzivno ozelenjeni. Gradnja podpornega zidu, višjega od 2,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost plazenja terena ali ni mogoče drugače premostiti višinske razlike, kar mora biti utemeljeno z geomehanskim poročilom. 3.4.1.17 Urbana oprema

(21)So objekti na javnih ali poljavnih površinah, namenjeni kvaliteti bivanja. V zunanjem javnem prostoru naj bodo v posameznem naselju ali zaključenem delu naselja oblikovane enotno oziroma celostno. Umeščeni naj bodo tako, da omogočajo gibanje tudi funkcionalno oviranih oseb. Med urbano opremo štejemo po tem odloku le sledeče objekte: klopi, mize, koše za odpadke, elemente javne razsvetljave, nadkrite čakalnice avtobusnih postajališč, nadstrešnice za kolesa (javne kolesarnice), kioske, igrala – otroška igrišča, skulpture, vodnjake oziroma okrasne bazene ter elemente infrastrukturnih sistemov, kot so varnostne ograje ob cestah v naseljih, pokrovi jaškov, oznake javne infrastrukture ipd. 3.4.1.18 Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje

(22)Je travnato vzletišče, ki po obsegu in velikosti ustreza merilom po Uredbi. Na njem je dovoljen vzlet oziroma pristanek le slednjih lahkih zračnih plovil: jadralnega letala (tudi z motorjem), zmaja, balona, malega, lahkega in zelo lahkega helikopterja ter lahkih in zelo lahkih letal.« 39. člen Spremeni se 57. člen tako, da se glasi: »57. člen (splošna merila urejanja GE)

(1)Gradbena enota je zaokrožen prostor komunalno opremljenih stavbnih zemljišč (ene ali več parcel) z enovitim ali solastniškim deležem, oziroma s skupnim upravljanjem in funkcionalnimi povezavami, ter soodvisno stavbno strukturo. 3.4.2.1.1 Organizacija gradbene enote, primarni del gradbene enote, sekundarni del gradbene enote

(2)Organizacijo stavb in notranjega prostora na gradbeni enoti določajo: regulacijske črte (3.4.2.1.2), odmiki od drugih parcelnih mej GE (3.4.2.1.3), merila oblikovanja stavb (3.4.4.0 Stavba) in oblikovanje dvorišča (3.4.1.4 Dvorišče). Skladiščenje izven stavb, v zunanjem prostoru GE, za potrebe dejavnosti, ni dovoljeno.

(3)Primarni del GE je pas GE vzdolž javnega prostora, ki sega v globino GE do notranje fasade glavne stavbe (3.4.4.2.). Razmerje med GE in najpomembnejšim javnim prostorom določa glavna stavba, in sicer s programom, arhitekturnim oblikovanjem in umestitvijo v prostor. Glavna stavba se praviloma lahko vzpostavi le v primarnem delu GE. Najpomembnejši oziroma osnovni programi na GE so lahko umeščeni le v glavni stavbi . Prostor med glavno fasado in javnim prostorom je lahko oblikovan kot poljavni prostor.

(4)Sekundarni del GE je prostor med primarnim delom GE in mejo GE, ki je hkrati meja naselja, oziroma del GE izven primarnega dela. V sekundarnem delu GE se praviloma vzpostavijo dvorišče in pomožne stavbe. Pomožne stavbe je dopustno graditi izključno pri legalno zgrajenih glavnih stavbah na GE. Na zemljiščih GE z nagibom raščenega terena več kot 1:4, se lahko zgradijo ravne zunanje utrjene površine. 3.4.2.1.2 Regulacijske črte – oblikovanje odnosa gradbene enote do javnega prostora

(5)Regulacijske črte na GE določajo oblikovanje kubusov stavb in drugih ureditev v primarnem delu GE. Regulacijske črte so gradbena linija (GL), gradbena meja (GM), regulacijska linija (RL) in smer pozidave (sp). Določene so s prikazom v grafičnem delu OPN oziroma opredeljene v tekstualnem delu. Obstoječe stavbe v registriranih enotah kulturne dediščine morajo ohranjati obstoječe regulacijske črte.

(6)Gradbena linija (GL) je ena od regulacijskih črt, na katero se s tlorisno projekcijo fasadne ploskve umesti osnovni kubus stavbe. Ob upoštevanju smeri pozidave je obvezna umestitev na GL vsaj z zunanjim vogalom. Če ni določena v grafičnem delu ali drugače predpisana z odmikom stavbne strukture od javnega prostora v tem odloku, potem se določi z interpolacijsko linijo med merodajnima osnovnima kubusoma glavnih stavb vzdolž javnega prostora. Ob tem je lahko najmanjši odmik GL od osi javnega prostora v strnjenih naseljih najmanj 4,0 m.

(7)Gradbena meja (GM) je regulacijska črta, do katere sme v smeri javnega prostora segati katerakoli stavba ali del stavbe – s tem je meja kakršnegakoli dela stavbe proti javnemu prostoru. Če ni določena drugače, je gradbena meja hkrati tudi gradbena linija.

(8)Regulacijska linija (RL) je regulacijska črta, ki razmejuje območje gradbene enote in javni prostor. Je meja, do katere sme segati kakršnakoli ureditev GE. Izjema je lahko le izključno javna ureditev, s katero soglaša dotični upravljavec javnega prostora. Če ni določena drugače, je to obstoječa linija uporabe javnega prostora oziroma parcelna meja med GE in javnim prostorom.

(9)Smer pozidave (sp) je smer slemena osnovnega kubusa glavne stavbe, ki določa orientacijo stavbe. Opredeljena je v točki 3.4.3.2. in prikazana v grafičnem delu tega odloka. 3.4.2.1.3 Odmiki od drugih meja gradbene enote in objektov

(10)Pri gradnji novih zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, nad in pod terenom, mora biti najbolj izpostavljeni del objekta od parcelnih mej s sosednjimi zemljišči oddaljen najmanj 2,0 m ter 5,0 m od meje vodnega zemljišča, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače. Manjši odmiki so dovoljeni ob pridobitvi soglasja lastnika sosednjega zemljišča. Odmiki novih objektov od sosednjih obstoječih objektov morajo znašati najmanj toliko, da so zagotovljeni požarno varstveni pogoji. Novi gradbeno inženirski objekti morajo biti od parcelnih mej sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 0,5 m, ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je dovoljena gradnja na parcelno mejo sosednjega zemljišča. V primeru odstranitve obstoječega zakonito zgrajenega objekta in gradnje novega (nadomestnega) objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu, določila zgoraj navedenih odmikov ne veljajo. Dovoljena je gradnja z upoštevanjem obstoječega odmika brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča. Gradnja vseh vrst objektov v varovalnih pasovih občinskih in državnih cest je dovoljena v soglasju z upravljavcem.

(11)Med stavbami GE mora biti odmik najmanj toliko, da so zagotovljeni požarno varstveni odmiki ali 0,0 m. V slednjem mora biti stik med stavbami ločen s slepo fasado. Določilo ne velja za podzemne stavbe. 3.4.2.1.4 Gradnja objektov po Uredbi

(12)Na GE se lahko po Uredbi gradijo tudi: – pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot in podobne, pomol, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekt za oglaševanje, pomožni komunalni priključki, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. 3.4.2.1.5 Varovanje kulturne dediščine – posebnosti na gradbeni enoti v registriranih območjih kulturne dediščine

(13)Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine in območjih krajinske prepoznavnosti so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja. V teh območjih ni dovoljeno postavljanje objektov za oglaševanje ter transparentov. Za krajevna obvestila se lahko uporabljajo le lesene table, pritrjene na posamezen objekt. Izjemoma je s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dovoljena postavitev transparentov na usklajenih lokacijah (v naselju), vendar tako, da le-ti ne ovirajo vedut na prostorske dominante.

(14)Za gradnjo pomožnih stavb (nezahtevnih in enostavnih objektov) je potrebna predhodna preveritev možnosti nemotečega vključevanja v ambient EUP. Dovoljena je gradnja majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave po Uredbi. Postavitev pomožnih stavb v varovanih območjih kulturne dediščine je možna le po predhodni preveritvi umestitve in s pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.

(15)Na registriranih enotah kulturne dediščine se lahko umeščajo le sledeči objekti, ki niso stavbe: ograje, škarpe in podporni zidovi; rezervoar, začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam; odprti sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem; skulptura ter urbana oprema. Rezervoar naj bo načeloma omejen z neizstopajočo živo mejo. Postavitev pomožnih stavb v varovanih območjih kulturne dediščine je možna le po predhodni preveritvi umestitve in s pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja. 3.4.2.1.6 Priključevanje gradbene enote na javno infrastrukturo

(16)GE se morajo priključevati na naslednje vrste javnih omrežij in storitev, če zanje obstajajo možnosti glede na javni razvod oziroma se morajo naknadno izvesti, ko so na voljo, in sicer na: – javno prometno površino za motorna vozila; uvoz mora biti pri GE s poslovnimi dejavnostmi z opredeljenim dostopom za tovorna vozila v najmanjši širini 5,0 m in največji 7,0 m; pri drugih v minimalni širini 3,0 m in maksimalni 5,0 m, – vodovodno omrežje, – kanalizacijsko omrežje, – sistem odvoza komunalnih odpadkov, – električno omrežje. Izpolnjevanje teh kriterijev je pogoj, da se stavbno zemljišče šteje kot komunalno opremljeno. Vsi objekti, v katerih je predvidena raba pitne vode, se v območjih javnega vodovoda morajo priključiti na javni vodovod v skladu z državno uredbo in občinskim odlokom o oskrbi s pitno vodo, izven teh območij pa na lasten vir pitne vode, v skladu z vodnimi dovoljenji. Oskrba gospodarskih objektov z vodo je možna iz kapnice-rezervoarja. Nezahtevni in enostavni objekti se ne priključujejo s samostojnimi priključki na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.

(17)Priključek mora biti izdelan v skladu z zmogljivostmi na GE in dan v uporabo ob pričetku obratovanja na GE objektu oziroma v roku 6 mesecev od izgradnje javnega infrastrukturnega sistema, na katerega se objekt priključuje.

(18)Režim uporabe in pogoje priključevanja se ureja s predpisom, ki obravnava naselje ali več naselij kot celoto, pri čemer upošteva značaj posamezne GE. Pri priključevanju dodatnih porabnikov se ugotavlja ustreznost obstoječih vodov. V primeru neustreznosti poda upravljavec omrežja zahteve za dopolnitev, posodobitev ali zamenjavo omrežja.

(19)Pomožne individualne ali skupinske infrastrukturne objekte (na primer čistilne naprave ipd.) je na GE dovoljeno graditi le v primerih, ko na javno omrežje ni omogočena priključitev oziroma izvajanje storitve na GE. V teh primerih je s soglasjem pristojnega soglasodajalca dovoljena le gradnja infrastrukturnih objektov, ki javne dostope začasno nadomeščajo (na primer v odsotnosti kanalizacije greznico ali malo čistilno napravo, v odsotnosti javnega plinskega omrežja plinski rezervoar ipd.). Takšni objekti so: – nepretočna greznica, ki mora biti v celoti vkopana, priporočljiva je površinska zatravitev, – mala čistilna naprava, ki naj bo na območjih registrirane kulturne dediščine v celoti vkopana, – individualna plinska cisterna, na GE z nagnjenim terenom naj bo cisterna z vsaj dveh strani omejena z brežino usekov v teren najmanj do višine vrha cisterne, izjeme so na območjih registrirane kulturne dediščine, kjer naj bo rezervoar za plin v celoti vkopan, – vodnjak ter zbiralnik za kapnico (rezervoar) je dovoljen na vseh GE, ne glede na vzpostavljeno javno vodovodno omrežje, vendar mora biti v celoti vkopan. Zgoraj navedeni objekti se lahko gradijo tudi v skladu z Uredbo, če hkrati zadostujejo določilom tega odloka. 3.4.2.1.7 Parkirna mesta za potrebe gradbene enote

(20)V prostoru GE je treba zagotoviti potrebno število parkirnih/garažnih mest glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se na GE odvijajo. Število parkirnih mest se določi na podlagi veljavnih standardov, ki veljajo na tem področju. Število parkirnih mest (PM) za navedene dejavnosti, ne sme biti manjše od: – trgovska 1 PM/35 m 2 neto etažnih površin (NEP) – skladiščna 1 PM/100 m 2 NEP – pisarniška 1 PM/30 m 2 NEP – razstavna 1 PM/100 m 2 NEP – gostinska 1 PM/4 sedeže – bivanje 2 PM/1 stanovanjsko enoto, izjemoma se zaradi prostorske utesnjenosti dovoli 1 zunanje parkirno mesto za osebno vozilo.

(21)Za dejavnost na GE se lahko koristijo tudi javna parkirna mesta zunaj GE. Investitor je za uporabo dolžan pridobiti izjavo upravljalca javnih parkirnih mest. Parkirna mesta je potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 100 m od glavnega vhoda v glavno stavbo GE. 3.4.2.1.8 Posebnosti določil varstva pred hrupom

(22)Kadar se GE nahaja v območjih različnih stopenj varstva pred hrupom, se upošteva uvrstitev v tisto stopnjo varstva, kjer se nahaja več kot 50 % površine GE. 3.4.2.1.9 Združevanje in delitve gradbene enote, parcelacija, velikostni red gradbene enote

(23)GE se lahko funkcionalno združujejo le na način, da se ohranja struktura stavb, združenih v GE, in ohranja intenziteta oziroma gostota sklenjenosti obuličnega niza. Delitev po globini GE načeloma ni dovoljena – deli se lahko le tako, da ostane na vseh novo razdeljenih GE tako širok del meje z javnim prostorom, da je omogočena gradnja glavne stavbe in uvoza. Hkrati pa naj vse novo razdeljene ali združene GE zadovoljujejo velikostni red predpisanega tipa EUP (točka 4.3 v posameznem tipu GE).

(24)Parcelacija GE se lahko določi na podlagi razvojno morfoloških kriterijev GE in njene vloge v prostoru, na podlagi meril kakovostne organizacije funkcij in stavb GE in na podlagi velikostnega reda tipa GE.

(25)Velikostni red GE je merilo velikosti za opredelitve površin novih GE. Za obstoječe GE ne velja.«

1. člen V
2. členu se zaporedna številka člena »58« poravna na sredino strani.
3. člen Spremeni se
4. člen tako, da se glasi: »
5. člen 3.4.2.2.01 .hm – GE modernistične stanovanjske hiše 1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE. (PNRP): SK – površine podeželskega naselja, SS – stanovanjske površine, namembnost GE: GE je namenjena bivanju le enega gospodinjstva, ene ali več generacij in terciarni dejavnosti v mirnem okolju. 2.0 Dopustni tipi stavb na GE 2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž Modernistična stanovanjska hiša (le ena); visoka največ do E2+M. Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): – enostanovanjska stavba 11100, razen vrstnih in počitniških hiš, – dvostanovanjska stavba 11210, razen vrstnih hiš. 2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž Dovoljena je gradnja pomožnih stavb po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste. 2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi Ograja, podporni zid (3.4.1.16), nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik in okrasni bazen, grajeni rastlinjak, pomožni komunalni objekti. 3.0 Dopustna izraba prostora GE 3.1 Faktor zazidanosti Dopustna izraba prostora na gradbeni enoti: FZ do 0,
6. 4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE 4.1 Organizacija prostora / 4.2 Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje Priporočljivo je, da GE nima ograj. Ograje iz plastičnih mas niso dovoljene. Izven dvorišča (3.4.1.04) naj bodo opredeljene funkcionalne zelene površine. 4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije Velikostni red GE je do 1000 m 2 . 4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«
7. člen Spremeni se
8. člen tako, da se glasi: »
9. člen 3.4.2.2.02 .hv – GE hiše v vrsti 1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE. (PNRP): SS – stanovanjske površine, namembnost GE: GE je namenjena bivanju le enega gospodinjstva, ene ali več generacij in terciarni dejavnosti v mirnem okolju. 2.0 Dopustni tipi stavb na GE 2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž Vrstna hiša (na posamezni GE le ena enota iz niza vrstne hiše); visoka največ do E2+M. Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): – enostanovanjska stavba 11100, razen počitniških hiš, – dvostanovanjska stavba 11210, razen vrstnih hiš. 2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž Dovoljena je gradnja pomožnih stavb po Uredbi, kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: senčnica. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste. 2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi Ograja, podporni zid (3.4.1.16), nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik in okrasni bazen, pomožni komunalni objekti. 3.0 Dopustna izraba prostora GE 3.1 Faktor zazidanosti Dopustna izraba prostora na gradbeni enoti: FZ do največ 0,
10. 4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE 4.1 Organizacija prostora Na GE naj se vzpostavi dvorišče (3.4.1.04) v primarnem (sprednje dvorišče) in v sekundarnem delu (atrij) GE. Oblikovanje sprednjega dvorišča naj bo enotno za celotno sosesko. 4.2 Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje Površine atrija so lahko zatravljene in zasajene s srednje raslo in visoko vegetacijo ter grmičevjem oziroma urejene kot interne atrijske vrtne zasaditve. Način in merila ograjevanja naj izhaja iz PGD za celotno sosesko oziroma niz hiš v vrsti. 4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije Velikostni red GE je do 500,0 m 2 . 4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja Gradbeni posegi v zunanje ureditve se lahko izvajajo le pod pogoji ohranjanja likovno prostorske celovitosti celotnega niza vrstnih stavb. Širitve stavb in spremembe namembnosti zunanjih prostorov ter opredelitve sprednjega dvorišča (zelenic oziroma tlakov) so dovoljene le za celotno sosesko oziroma niz, pri katerem se skozi upravni postopek zagotovi realizacijo enotnega posega na vseh enotah, s soglasjem vseh lastnikov. Tako med drugim niso dovoljene dozidave v smeri najpomembnejšega javnega prostora GE (na strani vhodov), spremembe zelenih površin v tlakovane, v kolikor to ni bilo predvideno v prvotnem PGD itd. Na območju GE/EUP veljajo merila II. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja.«
11. člen Spremeni se
12. člen tako, da se glasi: »
13. člen 3.4.2.2.03 .sb – GE stanovanja v bloku 1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE. (PNRP): SS – stanovanjske površine, CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, namembnost GE: GE je namenjena bivanju za več stanovanjskih enot (gospodinjstev). V sklopu stanovanjskih enot so dovoljene terciarne dejavnosti v mirnem okolju, v kolikor niso povezane s strankami ali drugimi zaposlenimi (na primer pisarna). 2.0 Dopustni tipi stavb na GE 2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž Obstoječa stavbna struktura; števila etaž ni dovoljeno spreminjati. Novih stavb ni dovoljeno graditi. 2.1.2 Namembnost stavbe: osnovni namen je bivanje. 2.1.3 Osnovni kubus glavne stavbe: izhaja iz obstoječega prostorskega konteksta, spremembe niso dovoljene. 2.1.4 Sekundarni kubusi glavne stavbe: obstoječi. 2.1.5 Posebnosti oblikovanja fasad: posamično spreminjanje obstoječih stavb – zunanjih gabaritov (širine/dolžine/višine), osnovne teksture, barve posameznih fasad in posamično spreminjanje streh ni dovoljeno. V okviru vzdrževalnih del na zunanjih površinah fasad je uporabnikom stanovanj dovoljeno: – poljubno obdelovanje notranjih sten lož in balkonov brez svetlobnih refleksov (zunaj osnovne fasadne ploskve), – zasteklitev lož z brezbarvnim steklom brez dodatnih zrcalnih lastnosti, – zasteklitve in obdelava lož in balkonov mora biti za cel objekt poenotena v barvi in načinu izvedbe. Vsak poseg na zunanjosti arhitekture (fasadi, strehi) ki zahteva gradbeno dovoljenje, se lahko izvaja le v okviru sistematične in usklajene preobrazbe stavbne strukture (vseh stavb) v celotni EUP. Prav tako ni dovoljeno lokalno spreminjanje prometnega režima ter spreminjanje namembnosti in značaja javnih poti pešca (poti, sprehajališč). Dopustne so ureditve klančin za potrebe gibalno oviranih. 2.1.6 Tipi streh: obstoječe strehe. 2.1.7 Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: le 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (razen stolpnice). 2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž Pomožnih stavb, razen nadstrešnice za osebna vozila, ni dovoljeno graditi. Gradnja le-teh je dovoljena pod naslednjimi pogoji: – da so enotnega tipa (enakih materialov in površinskih obdelav), – da so oblikovane v manjših nizih, vendar za skupno najmanj 8 PM v posameznem nizu/ objektu, – so lahko le z lahko konstrukcijo, brez sten in visoki do 3,0 m ter z oblikovano streho tipa ravna streha (3.4.3.4), – da so na GE vzpostavljene tako, da se v čim večji meri ohranjajo zelene površine GE, – da ne posegajo v javne ali poljavne mestne (tlakovane) površine ali zahtevajo odstranitev zdrave visoke vegetacije, – lahko so podzemne stavbe. Tipi objektov pomožnih stavb po Klasifikaciji so lahko le: 12420 Garažne stavbe (le garaže). 2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi Pomožni objekti v javni rabi, igriščna ograja, podporni zid (3.4.1.16), nadomestni rezervoar, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, vodni zbiralnik, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot, športno igrišče na prostem, pomožni komunalni objekti. Otroško igrišče, ki je v sklopu obstoječe EUP, je lahko ograjeno s prosojno ograjo do višine 2,8 m. 3.0 Dopustna izraba prostora GE 3.1 Omejitev gostote pozidave v tlorisu, odmiki stavb Novih glavnih stavb, razen kot nadomestna gradnja (3.4.1.06) v istih gabaritih, v EUP dodatno ni dovoljeno graditi. 4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE 4.1 Organizacija prostora Ohranitev obstoječega prostorskega koncepta po projektni dokumentaciji. Ob najpomembnejšem javnem prostoru se lahko v pritličju obstoječe stavbne strukture oblikujejo predvsem upravno poslovne vsebine oziroma vsebine terciarnega sektorja. 4.2 Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje Funkcionalne zelene površine naj se urejajo kot poljavne zelene površine. Zelene površine se lahko krčijo le v skladu z naslednjimi merili: – da se spremenijo v javni mestni prostor za pešce, vključno z otroškimi igrišči, hkrati pa vključujejo tudi prostor za organizacijo osnovne ponudbe za potrebe stanovalcev EUP, – da nova ureditev vključuje nadomestilo eventualno odstranjenih dreves, – da gre za prostorske ureditve, pomembne za celotno naselje (na primer nadstreški parkirišč), vendar pod pogojem, da se ne zmanjša število dreves. GE ni dovoljeno ograjevati z ograjami. 4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije Parcelacija v GE, ki bi imela za posledico funkcionalno delitev območja, se v upravnem postopku (brez spremembe prostorskega akta) ne more izvajati. 4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja Projektna dokumentacija PGD mora vse elemente (glavno stavbo, pomožne stavbe, zelene površine, ipd.) prikazati v obstoječem stanju in v načrtovanem stanju, jih utemeljeno ovrednotiti in skozi predvidene posege utemeljiti. Izjema so le vzdrževalna ali sanacijska dela v smislu zagotavljanja stanja po prvotnem načrtu ali kasnejšem načrtu preureditev, ki zagotavljajo celovitost ureditve v EUP. Na območju GE/EUP veljajo merila II. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«
14. člen Spremeni se
15. člen tako, da se glasi: »
16. člen 3.4.2.2.04 .vo – GE domačije v odprtem vaškem okolju 1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE. (PNRP): A – površine razpršene poselitve, SK – površine podeželskega naselja, SS – stanovanjske površine, namembnost GE: namenjena je lahko bivanju, kmetijski dejavnosti, manjši proizvodnji ter obrti in terciarnim dejavnostim, v pogojih intenzivnega podeželskega okolja. 2.0 Dopustni tipi stavb na GE 2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž Hiša na podeželju. Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): – enostanovanjska stavba 11100, razen vrstnih in počitniških hiš, – dvostanovanjska stavba 11210, razen vrstnih hiš. Na aktivnih kmetijah in ko GE meri nad 1200,0 m², je dovoljena postavitev tudi dveh glavnih stavb, ne glede na število predpisanih v specifikaciji EUP. Znotraj vinogradniškega območja je kot glavna stavba dopustna tudi zidanica in vinska klet za vinotoč pod pogoji za zidanice (3.4.2.2.24 in 3.4.3.6.10). 2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih meril, ki so navedeni v
17. členu tega odloka. Ob tem se lahko še gradijo pomožne stavbe po Uredbi, kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste (majhna stavba). – objekt za rejo živali: hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, čebelnjak in ribogojnica, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, klet, vinska klet, pokrita skladišča za lesna goriva, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: zidanica, sirarna, sušilnica sadja in rib, kisarna, mlin. Tipi objektov, pomožnih stavb po klasifikaciji (CC-SI) so lahko: 12420 Garažne stavbe, 12510 Avtomehanične in mizarske delavnice ter pivovarne, pekarne, tiskarne in podobne delavnice, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razen hladilnic in specializiranih skladišč – (3.4.1.09)), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo (le rastlinjaki), 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. Dovoljene so tudi: 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic), 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic), 12620 Muzeji in knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih gradiv). 2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi – pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, – ograja, podporni zid (3.4.1.16), mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot in podobne, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče. 3.0 Dopustna izraba prostora GE 3.1 Faktor zazidanosti Na območju (PNRP): A – površine razpršene poselitve je FZ do 0,
18. Na območju (PNRP): SK – površine podeželskega naselja je FZ do 0,
19. 4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE 4.1 Organizacija prostora Stavbe so lahko organizirane le okoli dvorišča. Na GE je dvorišče lahko vzpostavljeno v primarnem delu ali sekundarnem delu GE. Dovoljena je vzpostavitev osnovnega kubusa pomožne stavbe v primarnem delu GE pod pogojem, da je orientirana prečno na javni prostor. V tem primeru naj se pomožna stavba v razmerju do javnega prostora umešča po merilih glavne stavbe (na gradbeni liniji). Na GE, ki so izrazito vzdolžnih oblik (parcel), orientiranih v smeri javnega prostora, je v primarnem delu GE dovoljena tudi vzpostavitev osnovnega kubusa pomožne stavbe. Glavna stavba je vedno orientirana v smeri javnega prostora, praviloma tudi pomožna stavba. Dvorišče se praviloma vzpostavi med glavno in pomožno stavbo. 4.2 Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje Zunaj obodnih stavb dvorišča naj bodo opredeljene funkcionalne zelene površine. Te površine naj bodo zatravljene in zasajene z avtohtonim drevjem kot so orehi, hruške, jablane ali lipe. Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno. Drevesne vrste iz skupine iglavcev niso dovoljene. Izmed ograj in živih meja so dovoljeni leseni plotovi in druge vrste ograj (npr. lesena, žičnata) do višine 1,0 m ter žive meje iz avtohtonih vrst (gaber ipd.). Izjeme so ograje za pašo živine. 4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije Velikostni red GE je do 3000,0 m², lahko pa je tudi večji zaradi funkcionalne celote domačije. Velikost GE se določi z uveljavljanjem racionalne rabe prostora, ob upoštevanju potreb po modernizaciji, legi, potrebnega manipulativnega prostora in vitalnosti kmetije. 4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«
20. člen Spremeni se
21. člen tako, da se glasi: »
22. člen 3.4.2.2.05 .vs – GE domačije v strnjenem vaškem okolju 1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE. (PNRP): A – površine razpršene poselitve, SK – površine podeželskega naselja, SS – stanovanjske površine, CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, namembnost GE: namenjena je lahko bivanju in kmetijski dejavnosti, manjši proizvodnji ter obrti in terciarnim dejavnostim, v pogojih intenzivnega podeželskega in primestnega okolja. 2.0 Dopustni tipi stavb na GE 2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž Hiša na podeželju Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): – enostanovanjska stavba 11100, razen vrstnih in počitniških hiš, – dvostanovanjska stavba 11210, razen vrstnih hiš. Na aktivnih kmetijah in ko GE meri nad 1200,0 m², je dovoljena postavitev tudi dveh glavnih stavb, ne glede na število predpisanih v specifikaciji EUP. Znotraj vinogradniškega območja je kot glavna stavba dopustna tudi zidanica pod pogoji za zidanice (3.4.2.2.24 in 3.4.3.6.10). Kot glavna stavba so dopustne tudi obstoječe zakonito zgrajene nestanovanjske stavbe. 2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih meril, ki so navedeni v
23. členu. Ob tem se lahko še gradijo pomožne stavbe po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste (majhna stavba). – objekt za rejo živali: hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, čebelnjak in ribogojnica, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, klet, vinska klet, pokrita skladišča za lesna goriva, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: zidanica, sirarna, sušilnica sadja in rib, kisarna, mlin. Tipi objektov, pomožnih stavb po Klasifikaciji (CC-SI) so lahko: 12420 Garažne stavbe, 12510 Avtomehanične in mizarske delavnice ter pivovarne, pekarne, tiskarne in podobne delavnice, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razen hladilnic in specializiranih skladišč), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo (le rastlinjaki), 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. Dovo