Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, stran 7507.

(1)S tem aktom se določata: – metodologija za določitev regulativnega okvira in – metodologija za obračunavanje omrežnine, in sicer za prenosni sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem), distribucijski sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem), čezmerno prevzeto jalovo energijo, za priključno moč in za druge storitve.

(2)Metodologiji sta določeni na način, da spodbujata učinkovitost elektrooperaterjev in učinkovitost uporabe sistema.

(3)Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri uresničevanju ciljev iz tega akta: – upošteva pravila stroke ekonomskega reguliranja in – zahteva, da elektrooperaterji zaradi primerljivosti enotno izkazujejo stroške izvajanja dejavnosti in druge podatke, ki jih agencija potrebuje za namene reguliranja.

1. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v
2. in
3. členu Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, v nadaljnjem besedilu: EZ-1), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen: - aktivni odjemalec: pomeni končnega odjemalca ali skupino končnih odjemalcev, ki delujejo skupaj in porabljajo, shranjujejo ali prodajajo električno energijo, proizvedeno v svojih objektih, tudi preko agregatorjev, ali sodelujejo v prilagajanju odjema ali programih energijske učinkovitosti, če te dejavnosti niso njihova osnovna gospodarska ali poklicna dejavnost; - agregator: pomeni udeleženca na trgu, ki združuje več bremen odjemalcev ali proizvedeno električno energijo za prodajo, nakup ali dražbo na katerem koli organiziranem trgu energije; - čezmejna izmenjava električne energije: pomeni uvoz (vnos), izvoz (iznos) ali tranzit električne energije čez državno mejo, pri čemer se uporabi povezovalni vod, ki omogoča neposredno povezavo z omrežji sosednjih držav; tranzit električne energije se obravnava kot sočasni uvoz (vnos) in izvoz (iznos) enake količine električne energije; - dinamična pilotna kritična konična tarifa: je poskusna dinamična omrežninska tarifa za odjemalce, priključene na distribucijski sistem s posebno tarifno postavko za prevzeto delovno energijo, ki odstopa od tarifne postavke, določene s splošno tarifo. Tarifa velja v času s strani distribucijskega operaterja vnaprej napovedanega trajanja konične obremenitve omrežja oziroma v času konične proizvodnje v omrežju s ciljem zagotoviti čim bolj ustrezno prilagajanje odjema oziroma proizvodnje aktivnih odjemalcev za zagotavljanje zanesljivega ter učinkovitega obratovanja omrežja. Za izvajanje te tarife je vnaprej omejeno število kritičnih dogodkov v določenem časovnem obdobju, njihovo trajanje ter časovni pogoji obveščanja o nastopu kritičnih dogodkov; - distribucijsko podjetje: je najemodajalec oziroma vzdrževalec dela distribucijskega sistema iz prvega in tretjega odstavka
4. člena EZ-1; - elektroenergetska infrastruktura: so objekti, naprave in omrežja vključno s stvarnimi in drugimi pravicami na nepremičninah v skladu z EZ-1 in predpisi, ki opredeljujejo vrste objektov, naprav, omrežij in sistemov, ki sestavljajo infrastrukturo, ter način vodenja evidence infrastrukture; – hranilnik energije je naprava, ki shrani določen del proizvedene električne energije do trenutka uporabe v elektroenergetskem sistemu kot končno energijo ali pretvorjeno v drug nosilec energije; - lastni vod: je vod odjemalca do razdelilne transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: RTP) oziroma transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP), za katerega odjemalec izkaže svojo lastninsko pravico; - minimalni standardi kakovosti oskrbe: so eden izmed kriterijev za ugotavljanje upravičenosti nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja reguliranih podjetij v regulaciji s kakovostjo oskrbe. Minimalni standardi kakovosti oskrbe se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti oskrbe; - netransakcijska metoda: je metoda za določanje tarifnih postavk za omrežnino, pri kateri so tarifne postavke za omrežnino neodvisne od transakcij; - območje distribucijskega sistema: pomeni funkcionalni del distribucijskega sistema električne energije s svojim nadzornim sistemom, na katerem se lahko ločeno izvaja dejavnost distribucijskega operaterja; - odjemna skupina: je skupina, v katero se glede na skupino končnih odjemalcev, mesto priključitve (zbiralke, izvod) in režim obratovanja (obratovalne ure) razvrščajo delujoča merilna mesta za potrebe obračuna uporabe elektroenergetskega sistema; - omrežnina: je znesek, ki ga je za uporabo sistema elektrike dolžan plačati uporabnik sistema (v nadaljnjem besedilu: uporabnik); - ostala sredstva: so sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja, razen elektroenergetske infrastrukture; - pametna energetska infrastruktura: je oprema ali naprava na ravni prenosa in distribucije za dvosmerno digitalno komunikacijo v realnem času ali blizu realnega časa, interaktivno in inteligentno spremljanje ter upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu za razvoj omrežja, ki učinkovito povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, to je proizvajalcev, odjemalcev in subjektov, ki opravljajo obe nalogi, da se zagotovi ekonomsko učinkovit, trajnosten elektroenergetski sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti; - pametno omrežje: pomeni elektroenergetsko omrežje, ki lahko na stroškovno učinkovit način povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, vključno s proizvajalci, odjemalci in subjekti, ki proizvajajo in porabljajo električno energijo, da se zagotovi ekonomsko učinkovit in trajnosten sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti. Je sistem, ki uporablja informacije, dvosmerne kibernetsko varne komunikacijske tehnologije in procesno inteligenco v smislu integracije proizvodnje, prenosa, transformacije, distribucije in porabe s ciljem zagotoviti čist, varen, zavarovan, zanesljiv, prožen, učinkovit in trajnosten sistem; - prezasedenost: je stanje prenosne poti, v katerem vsota moči sklenjenih poslov v določenem obdobju na posamezni prenosni poti presega njene tehnične ali obratovalne zmogljivosti; - prihodki iz upravljanja prezasedenosti: so prihodki iz upravljanja prezasedenosti čezmejnih vodov skladno z Uredbo (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
5. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL L št. 211 z dne
7. 2009, str. 15; v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 714/2009); - priznani upravičeni stroški: so dejanski upravičeni stroški iz
8. člena EZ-1 oziroma stroški, ki jih agencija na podlagi določb tega akta v postopku ugotavljanja odstopanj prizna kot upravičene; - skupina končnih odjemalcev: je skupina, v katero se glede na napetostni nivo prevzemno-predajnega mesta, način ugotavljanja moči in glede na namen uporabe električne energije razvrščajo nova in obstoječa spremenjena merilna mesta za potrebe obračuna omrežnine za priključno moč; - sistemski standard: določa povprečno raven kakovosti oskrbe ali storitev, ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati v celotnem sistemu ali na posameznih območjih distribucijskega sistema v okviru svojih pristojnosti; - sredstva: so neopredmetena sredstva, predana v uporabo, brez dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva, predana v uporabo, ki jih za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja potrebuje elektrooperater; - stroški raziskav in inovacij: so stroški izvirnega in načrtovanega raziskovanja, ki vključujejo tudi stroške eksperimentalnega razvoja in se opravlja v upanju, da bo pripeljalo do novega znanstvenega ali strokovnega znanja in razumevanja; - stroški razvijanja: so stroški prenašanja ugotovitev raziskovanja ali znanja v načrt ali projekt proizvajanja novih ali bistveno izboljšanih proizvodov ali storitev, preden se začne njihovo proizvajanje oziroma opravljanje za prodajo; - tarifa: je strukturiran seznam tarifnih elementov, ki na podlagi tarifnih postavk omogočajo izračun omrežnine za elektroenergetski sistem; - vodi: so nadzemni in podzemni vodi, ki so v lasti elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja; - zajamčeni standard: določa raven kakovosti oskrbe ali storitev (obsega tako tehnični kot komercialni vidik izvajanja storitev), ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati vsakemu posameznemu uporabniku v določeni točki sistema, v kateri poteka merjenje oziroma raven kakovosti posamezne izvedene storitve.
9. člen (regulativno obdobje) Regulativno obdobje je obdobje treh zaporednih koledarskih let in poteka zvezno. II. METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV REGULATIVNEGA OKVIRA
10. Splošno
11. člen (vsebina) S tem aktom se določajo:
12. trajanje regulativnega obdobja;
13. elementi regulativnega okvira;
14. kriteriji za določitev posameznih elementov regulativnega okvira;
15. način izračunavanja posameznih elementov regulativnega okvira;
16. vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom in kriteriji za njihovo ugotavljanje ter način njihovega določanja;
17. pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira ter način upoštevanja ugotovljenih odstopanj;
18. parametri posameznih dimenzij kakovosti, njihove referenčne vrednosti ter načini in standardi njihovega izračunavanja;
19. pravila za izračunavanje vpliva kakovosti na upravičene stroške;
20. minimalni standardi kakovosti različnih storitev elektrooperaterjev in
21. višina nadomestila ter načini in roki za plačilo nadomestila zaradi kršitev zajamčenih standardov kakovosti.
22. Regulativni okvir
23. člen (regulativni okvir)

(1)Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov elektrooperaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, načrtovanih omrežnin, načrtovanih drugih prihodkov iz izvajanja dejavnosti elektrooperaterja, presežkov ali primanjkljajev omrežnin iz preteklih let.

(2)Za potrebe določanja regulativnega okvira v skladu s tem aktom so kot stroški in prihodki opredeljene tudi kategorije, ki v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi niso obravnavane kot stroški in prihodki.

(3)Regulativni okvir temelji na obsegu in stanju ter načrtovanem razvoju elektroenergetskega sistema, načrtovanem obsegu porabe električne energije in načrtovanem številu uporabnikov za posamezno leto regulativnega obdobja in za celotno regulativno obdobje.

(4)Z namenom preprečitve medletnega skokovitega spreminjanja tarifnih postavk za omrežnino po posameznih letih regulativnega obdobja agencija izvede izravnavo tarifnih postavk, ki zagotavlja enakomerno spreminjanje tarifnih postavk v posameznem letu regulativnega obdobja glede na predhodno leto.

(5)Obvezna vsebina regulativnega okvira za sistemskega operaterja je tudi razkritje prihodkov iz upravljanja prezasedenosti.

1. člen (cilji regulativnega okvira) Cilji določanja regulativnega okvira so:
2. zagotavljati obratovanje, vzdrževanje ter spodbujanje razvoja distribucijskega in prenosnega sistema v skladu s pravili stroke in stanjem tehnike (ali z načelom najboljše dosegljive tehnologije) tako, da se kakovost prenosa in distribucije električne energije trajno izboljšuje ali ohranja;
3. spodbujati izvajanje naložb, ki so potrebne za izpolnjevanje okoljskih ciljev iz akcijskih načrtov;
4. spodbujati učinkovito uporabo in razvoj sistema;
5. trajno izboljševati oziroma ohranjati raven kakovosti oskrbe z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: kakovost oskrbe), ki vsebuje komercialno kakovost, neprekinjenost napajanja in kakovost napetosti;
6. izvajati ekonomsko reguliranje omrežnine za elektroenergetski sistem na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost izvajalcev;
7. elektrooperaterjem zagotoviti trajno poslovanje z reguliranim donosom na sredstva in
8. zagotoviti stabilne in predvidljive razmere za delovanje elektrooperaterjev in za uporabnike ter stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike.
9. člen (elementi regulativnega okvira)

(1)Elementi regulativnega okvira so:

1. upravičeni stroški;
2. omrežnina;
3. drugi prihodki;
4. odstopanje od regulativnega okvira preteklih let (presežek ali primanjkljaj omrežnine) in
5. izravnava.

(2)Elementi regulativnega okvira so na podlagi kriterijev za določitev posameznih elementov regulativnega okvira iz tega akta načrtovani in priznani. Načrtovani elementi regulativnega okvira so določeni v regulativnem okviru vnaprej za celotno regulativno obdobje in za posamezno leto regulativnega obdobja. Priznani elementi regulativnega okvira so ugotovljeni za nazaj za posamezno leto regulativnega obdobja.

(3)Upravičeni stroški v skladu s tem aktom so upravičeni stroški iz 16. člena tega akta in izvirajo iz dejavnosti elektrooperaterja.

(4)Omrežnina se izračuna na podlagi tarifnih postavk za omrežnino za prenosni sistem, distribucijski sistem, priključno moč in čezmerno prevzeto jalovo energijo in obsega uporabe elektroenergetskega sistema v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine za prenosni in distribucijski sistem, čezmerno prevzeto jalovo energijo in za druge storitve ter za priključno moč iz III. poglavja tega akta. Omrežnine so seštevek omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja.

(5)Zaračunane omrežnine za sistem in drugi prihodki, ki izvirajo iz dejavnosti elektrooperaterja, so v skladu s tem aktom reguliran letni prihodek.

(6)Reguliran letni prihodek in odstopanje od regulativnega okvira preteklih let sta v skladu s tem aktom vira za pokrivanje upravičenih stroškov.

(7)Izravnava tarifnih postavk med posameznimi leti regulativnega obdobja se izvede tako, da sta znotraj regulativnega obdobja ob upoštevanju načrtovane količinske porabe električne energije vrednosti načrtovanih upravičenih stroškov, ki se pokrivajo iz omrežnine, pred in po izravnavi enake, razen razlike zaradi zaokroževanja tarifnih postavk na pet decimalk. Rezultat medletne izravnave je razlika med načrtovanimi upravičenimi stroški in načrtovanimi viri za pokrivanje upravičenih stroškov posameznega leta regulativnega obdobja. Razlika se odrazi v načrtovanem presežku ali primanjkljaju omrežnine. 8. člen (metoda reguliranja)

(1)Metoda reguliranja temelji na metodi reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin.

(2)Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin določa vzročno-posledično (namensko) povezavo upravičenih stroškov in reguliranih letnih prihodkov in na tej podlagi obveznost elektrooperaterja, da presežek omrežnine prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjih letih, oziroma pravico elektrooperaterja, da se mu pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine v naslednjih letih zagotovi pokritje primanjkljaja omrežnine preteklih let.

(3)Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin se izvaja tako, da se za regulativno obdobje elektrooperaterju določi regulativni okvir tako, da omrežnina skupaj z drugimi prihodki iz opravljanja dejavnosti elektrooperaterja in upoštevaje ugotovljeni kumulativni presežek oziroma primanjkljaj omrežnin elektrooperaterja iz preteklih let pokrije načrtovane upravičene stroške elektrooperaterja ob upoštevanju vseh predvidenih okoliščin stroškovno učinkovitega poslovanja elektrooperaterja.

(4)Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin temelji tudi na spodbudah in doseženi ravni kakovosti oskrbe.

1. člen (določitev omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za distribucijski sistem) Načrtovani znesek omrežnine za prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem brez izravnave iz četrtega odstavka
2. člena tega akta se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način: OMR t = US t – OPM t – OČPJE t – DP t + Δ RO t [ EUR ], kjer oznake pomenijo: OMR t načrtovani znesek omrežnine; US t načrtovani upravičeni stroški; OPM t načrtovani znesek omrežnine za priključno moč; OČPJE t načrtovani znesek omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo; DP t načrtovani drugi prihodki; Δ RO t odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ugotovljeno v skladu z
3. členom tega akta, ki se upošteva v posameznem letu regulativnega obdobja; t leto regulativnega obdobja.
4. člen (določitev regulativnega okvira) Regulativni okvir za posameznega elektrooperaterja določi agencija z odločbo, v kateri se določijo tudi tarifne postavke za omrežnine. Za distribucijskega operaterja se regulativni okvir razdeli na posamezna območja distribucijskega sistema.
5. člen (sprememba regulativnega okvira)

(1)Agencija spremeni regulativni okvir zaradi spremembe v obsegu uporabe sistema, če so nastale letne spremembe količinske porabe električne energije glede na načrtovano porabo v obsegu, ki ima za posledico več kot 10-odstotno spremembo načrtovane omrežnine za prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem posameznega leta regulativnega obdobja.

(2)Če agencija ugotovi, da so v posameznem letu regulativnega obdobja nastale spremembe v obsegu uporabe sistema, opredeljene v prejšnjem odstavku, ali druge nepričakovane okoliščine, spremeni regulativni okvir za preostala leta regulativnega obdobja na postavki načrtovanih prihodkov iz omrežnin tako, da na podlagi načrtovanega količinskega obsega porabe električne energije, ki upošteva spremenjene okoliščine, spremeni tarifne postavke za omrežnino za prenosni ali distribucijski sistem v odstotku, ki bo zagotavljal, da bo do konca regulativnega obdobja načrtovana omrežnina za prenosni ali distribucijski sistem skupaj z realizirano omrežnino za prenosni ali distribucijski sistem od začetka regulativnega obdobja do uvedbe spremembe tarifnih postavk enaka načrtovani omrežnini za prenosni ali distribucijski sistem v regulativnem obdobju. 12. člen (spremljanje poslovanja elektrooperaterjev)

(1)Agencija spremlja izvajanje regulativnega okvira že med regulativnim obdobjem tako, da mesečno spremlja zaračunano omrežnino. Na podlagi letnih podatkov o poslovanju in kakovosti oskrbe po zaključku posameznega leta regulativnega obdobja izvaja analize poslovanja elektrooperaterjev z namenom spremljanja izvajanja regulativnega okvira tekočega obdobja ter določitve regulativnega okvira za naslednje regulativno obdobje.

(2)Agencija spremlja izvajanje regulativnega okvira in upoštevanje določb tega akta v postopku ugotavljanja odstopanj.

1. Kriteriji za določitev in način izračuna elementov regulativnega okvira 3.
2. Splošno
3. člen (podatki za določitev regulativnega okvira)

(1)Agencija pri določitvi upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov presoja podatke elektrooperaterjev.

(2)Za preračun upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov se upoštevajo tudi podatki o realiziranih stroških, odhodkih in prihodkih iz poslovnih knjig elektrooperaterja ob upoštevanju določb tega akta.

(3)Če distribucijski operater ni lastnik vsega ali pomembnega dela distribucijskega sistema in če naloge distribucijskega operaterja, vključno s strokovnimi nalogami za izvrševanje javnih pooblastil, izvaja distribucijsko podjetje, agencija pri določitvi upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov presoja podatke distribucijskih podjetij.

(4)V primeru iz prejšnjega odstavka se pri distribucijskih podjetjih prihodki iz naslova najemnine za distribucijski sistem in prihodki iz naslova izvajanja storitev za distribucijskega operaterja ne upoštevajo pri določitvi omrežnine. Prav tako se med upravičenimi stroški distribucijskega operaterja ne upoštevajo stroški najemnine za distribucijski sistem in stroški storitev iz naslova prenesenih nalog, ker so ti stroški upoštevani v upravičenih stroških, ki so določeni v skladu s 3.2. pododdelkom II. poglavja tega akta.

(5)Podatki, ki jih agenciji posredujejo elektrooperaterji in distribucijska podjetja morajo biti pravilni, popolni in nezavajajoči.

(6)Spremembe računovodskih usmeritev med regulativnim obdobjem ne vplivajo na določitev upravičenih stroškov. 14. člen (količinski letni načrti porabe električne energije)

(1)Za določitev upravičenih stroškov, ki se ugotavljajo tudi na podlagi količinskega obsega porabe električne energije, je elektrooperater dolžan izdelati količinski načrt porabe električne energije iz prenosnega oziroma distribucijskega sistema za celotno načrtovano novo regulativno obdobje po posameznih letih regulativnega obdobja in ga agenciji posredovati na njeno zahtevo.

(2)Elektrooperater pripravi načrtovani količinski obseg porabe električne energije po posameznih odjemnih skupinah iz 131. člena tega akta na podlagi pričakovanega gibanja porabe v posameznem letu regulativnega obdobja. Distribucijski operater pripravi načrtovani količinski obseg porabe električne energije tudi po območjih distribucijskega sistema.

(3)Načrtovani obseg porabe za potrebe ugotavljanja upravičenih stroškov pripravi in določi agencija po predhodni uskladitvi z napovedmi elektrooperaterjev in elektroenergetskih bilanc.

(4)Elektrooperater je dolžan izdelati tudi količinski letni načrt porabe električne energije iz prenosnega oziroma distribucijskega sistema in ga posredovati agenciji najpozneje v desetih dneh od dneva sprejetja letne elektroenergetske bilance za prihodnje leto. Če elektroenergetska bilanca ni sprejeta do 20. oktobra tekočega leta, sistemski operater posreduje agenciji ocenjen količinski načrt za prihodnje leto do 31. oktobra tekočega leta.

(5)V skladu z drugim odstavkom tega člena distribucijski operater izdela količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta za: – količine distribuirane električne energije in moči za končne odjemalce, priključene na distribucijski sistem po posameznih odjemnih skupinah iz 131. člena tega akta za posamezna območja distribucijskega sistema in – količine električne energije po posameznem območju distribucijskega sistema, prevzete od proizvajalcev, priključenih na distribucijski sistem.

(6)V skladu s četrtim odstavkom tega člena sistemski operater izdela količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta za: – količine prevzete električne energije in moči, ki jo prevzamejo končni odjemalci, priključeni na prenosni sistem, po posameznih odjemnih skupinah iz

1. člena tega akta in – količine električne energije, predane na prenosnem sistemu distribucijskemu operaterju po posameznem območju distribucijskega sistema, ki so usklajene z distribucijskim operaterjem.
2. člen (faktor načrtovane inflacije)

(1)Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja ter drugih prihodkov za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva faktor načrtovane inflacije, ki se izračuna na naslednji način: NI t = ni t 100 kjer oznake pomenijo: NI t faktor načrtovane inflacije; ni t načrtovana stopnja inflacije za povprečje leta iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj (v nadaljnjem besedilu: pomladanska napoved), ki jo objavi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja ( leto t-1 ); t leto regulativnega obdobja.

(2)Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane stopnje inflacije za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se za manjkajoča leta upošteva objavljeni podatek o načrtovani stopnji inflacije za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka. 3.2. Upravičeni stroški 3.2.1. Določanje upravičenih stroškov 16. člen (določitev upravičenih stroškov)

(1)Upravičeni stroški regulativnega obdobja elektrooperaterja se izračunajo kot vsota upravičenih stroškov posameznih let regulativnega obdobja.

(2)Dodatno se za distribucijskega operaterja upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo kot vsota upravičenih stroškov posameznih območij distribucijskega sistema.

(3)Upravičeni stroški območja distribucijskega sistema za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo kot vsota stroškov distribucijskega podjetja in stroškov distribucijskega operaterja, ki pripadajo posameznemu območju distribucijskega sistema. Upravičeni stroški distribucijskega operaterja, ki pripadajo posameznemu območju distribucijskega sistema, se razdelijo za: – elektroenergetsko infrastrukturo glede na to, kje se sredstvo nahaja; – spodbude in kakovost oskrbe glede na uspešnost delovanja posameznega distribucijskega podjetja; – stroške električne energije za izgube v omrežju glede na odstotek priznanih izgub za posamezno območje distribucijskega sistema in – ostale upravičene stroške glede na število območij distribucijskega sistema.

(4)Upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način: US t = SDV t + SEEI t + AM t + RDS t + SS t + Δ S(Q) t + RI t + S t [ EUR ], kjer oznake pomenijo: US t upravičeni stroški; SDV t stroški delovanja in vzdrževanja; SEEI t stroški električne energije za izgube v omrežju; AM t stroški amortizacije; RDS t reguliran donos na sredstva; SS t stroški sistemskih storitev; Δ S(Q) t kakovost oskrbe; RI t stroški raziskav in inovacij; S t spodbude; t leto regulativnega obdobja.

(5)Pri določitvi upravičenih stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji: – namenska raba sredstev; – gospodarna in učinkovita raba sredstev; – zagotavljanje kakovosti oskrbe in – upoštevanje zgolj tistih upravičenih stroškov, ki so neposreden pogoj in posledica opravljanja dejavnosti elektrooperaterja in nimajo značaja privatnosti ter so skladni z običajno poslovno prakso.

(6)Kriterija »značaj privatnosti in skladnost z običajno poslovno prakso« iz prejšnjega odstavka se presojata po davčni zakonodaji.

(7)V upravičenih stroških so tudi stroški, ki se pokrivajo iz plačila za druge storitve iz

1. člena tega akta. 3.2.
2. Stroški delovanja in vzdrževanja 3.2.2.
3. Splošno
4. člen (vrste stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)Stroški delovanja in vzdrževanja ( SDV t ) so stroški, ki nastajajo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem sistema v skladu s predpisi, slovenskimi tehničnimi standardi in zahtevami sistemskih obratovalnih navodil.

(2)Stroški delovanja in vzdrževanja se obravnavajo ločeno glede na možnost vpliva elektrooperaterja na višino stroškov, in sicer se delijo na: – nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja in – nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja.

(3)Stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način: SDV t = NSDV t + NNSDV t [ EUR ], kjer oznake pomenijo: SDV t stroški delovanja in vzdrževanja; NSDV t nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja; NNSDV t nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja; t leto regulativnega obdobja.

(4)Stroški delovanja in vzdrževanja so:

1. stroški materiala;
2. stroški storitev;
3. stroški dela;
4. drugi poslovni odhodki in
5. drugi odhodki. 3.2.2.
6. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja
7. člen (kriteriji za ugotavljanje nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja ( NSDV ) so tisti stroški, na katere lahko elektrooperater vpliva s svojim delovanjem in so odvisni tudi od naložb v sredstva, ki se odražajo v spremembi dolžine vodov in števila postaj. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja so odvisni tudi od števila uporabnikov.

(2)Kot upravičeni nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja se ne upoštevajo nepriznani stroški, ki so:

1. stroški reklam in sponzorstev;
2. stroški donacij;
3. stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja;
4. stroški, ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo;
5. stroški in odhodki iz četrtega odstavka
6. člena tega akta, ki so vkalkulirani v usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene;
7. stroški, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami;
8. stroški nagrad članom organov vodenja in nadzora vključno s pripadajočimi dajatvami;
9. stroški, ki se nanašajo na plačila članom organom vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami;
10. stroški regresa za letni dopust, če je obračunan v višini, ki je višja od minimalne plače v Republiki Sloveniji;
11. izplačana nadomestila uporabnikom zaradi dokazanih kršitev zajamčenih standardov kakovosti oskrbe;
12. stroški in odhodki, ki nastanejo kot posledica vračila brezplačno prevzetih sredstev vključno z denarnimi sredstvi;
13. stroški raziskav in inovacij iz 3.2.8 odseka II. poglavja tega akta;
14. stroški najemnin za distribucijski sistem, če distribucijski operater ni lastnik distribucijskega sistema ali njegovega dela;
15. stroški storitev iz naslova prenosa nalog distribucijskega operaterja na distribucijsko podjetje;
16. prevrednotovalni poslovni odhodki za ostala sredstva in
17. stroški in odhodki, ki so posledica enkratnih poslovnih dogodkov.

(3)Stroški, ki se ne upoštevajo v skladu z davčno zakonodajo, se presojajo po predpisih, ki urejajo davke. Za potrebe tega akta so stroški iz

1. točke prejšnjega odstavka:
2. stroški, ki se nanašajo na privatno življenje;
3. odhodki za stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
4. odhodki za kazni, ki jih izreče pristojni organ;
5. odhodki v višini 50 odstotkov stroškov reprezentance;
6. odhodki za plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma pogodbo o zaposlitvi in
7. odhodki za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če niso obdavčeni po davčni zakonodaji.

(4)Stroški, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem in članom organov vodenja in nadzora iz

1. in
2. točke drugega odstavka tega člena, se upoštevajo v višini, ki se obračuna v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo, razen stroški in odhodki, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem in članom organov vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami. Druge vrste plačil delavcem in članom organov vodenja in nadzora so vsa plačila, ki jih zraven plače le-ti prejmejo in so določena z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo. Plača in druge vrste plačil iz naslova uspešnosti poslovanja so posledica dogovora med delodajalci in delavci (sindikati), zato se krijejo iz reguliranega donosa na sredstva.

(5)Nepriznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz drugega odstavka tega člena se krijejo iz reguliranega donosa na sredstva. 19. člen (določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za sistemskega operaterja)

(1)Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja ( NSDV ) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način: NSDV t = NSDVvzd t + NSDVmd t [ EUR ], kjer oznake pomenijo: NSDV t nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja; NSDVvzd t nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja prenosnega sistema; NSDVmd t nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega delovanja; t leto regulativnega obdobja.

(2)Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja prenosnega sistema ( NSDVvzd t ) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način: NSDVvzd t = (( dvzd • NSDV pt ) • (1 – U t + NI t )) + ((Δ NSDVvodi t + Δ NSDVpostaje t ) • 0,3) [ EUR ], kjer oznake pomenijo: NSDVvzd t nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja sistema; dvzd delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema; NSDV pt nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta ( pt ); U t faktor učinkovitosti; NI t faktor načrtovane letne inflacije; Δ NSDVvodi t povečanje ali zmanjšanje NSDVvzd t zaradi spremembe dolžine vodov; Δ NSDVpostaje t povečanje ali zmanjšanje NSDVvzd t zaradi spremembe števila postaj; pt predhodno leto; t leto regulativnega obdobja.

(3)Povečanje ali zmanjšanje NSDVvzd t zaradi spremembe dolžine vodov (Δ NSDVvodi t ) iz prejšnjega odstavka se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVvzd t , korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z deležem NSDVvzd t , ki je namenjen vzdrževanju vodov ( dvodi ) in odstotkom spremembe dolžine vodov ( ivodi ).

(4)Povečanje ali zmanjšanje NSDVvzd t zaradi spremembe števila postaj (Δ NSDVpostaje t ) iz drugega odstavka tega člena se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVvzd t , korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z deležem NSDVvzd t , ki je namenjen vzdrževanju postaj ( dpostaje ) in odstotkom spremembe števila postaj ( ipostaje ).

(5)Odstotek spremembe dolžine vodov ( ivodi ) iz tretjega odstavka tega člena in odstotek spremembe števila postaj ( ipostaje ) iz prejšnjega odstavka se izračuna s primerjavo stanja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja ( t ) glede na stanje na dan 31. december predhodnega leta ( pt ).

(6)Postaje iz drugega odstavka tega člena se za sistemskega operaterja izračunajo kot vsota visokonapetostnih (VN) polj v razdelilno-transformatorskih postajah (RTP), razdelilnih postajah (v nadaljnjem besedilu: RP), elektronapajalnih postajah (v nadaljnjem besedilu: ENP) in stikališčih. Visokonapetostna (VN) polja so: daljnovodna in kablovodna, transformatorska, zvezna, merilna in ozemljilna.

(7)Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega delovanja ( NSDVmd t ) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način: NSDVmd t = dmd • NSDV pt • (1 – U t + NI t ) [ EUR ], kjer oznake pomenijo: NSDVmd t nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega poslovanja; dmd delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so vezani na projekte mednarodnega sodelovanja pri čezmejnem trgovanju na dolgoročnih in kratkoročnih trgih, na področje varnega in zanesljivega obratovanja in na področje izravnave nenamernih odstopanj; NSDV pt nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta; U t faktor učinkovitosti; NI t faktor načrtovane letne inflacije; pt predhodno leto; t leto regulativnega obdobja. 20. člen (določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja)

(1)Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja ( NSDV t ) za posamezno leto regulativnega obdobja za distribucijskega operaterja se izračunajo na naslednji način: NSDV t = NSDVvzd t + NSDVstr t [ EUR ], kjer oznake pomenijo: NSDV t nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja; NSDVvzd t nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja distribucijskega sistema; NSDVstr t nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike; t leto regulativnega obdobja.

(2)Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja distribucijskega sistema ( NSDVvzd t ) posameznega leta regulativnega obdobja se za distribucijskega operaterja izračunajo v skladu z drugim odstavkom 19. člena tega akta.

(3)Postaje iz drugega odstavka 19. člena tega akta se za distribucijskega operaterja izračunajo kot vsota: – VN polj v RTP, ENP in stikališčih, – srednjenapetostnih (SN) celic v RTP-jih in RP-jih in – transformatorskih postaj (v nadaljnjem besedilu: TP).

(4)Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike ( NSDVstr t ) za posamezno leto regulativnega obdobja za distribucijskega operaterja se izračunajo na naslednji način: NSDVstr t = ( dstr • NSDV pt • (1 – U t + NI t )) + (Δ NSDVuporabniki t • 0,3) [ EUR ], kjer oznake pomenijo: NSDVstr t nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike; dstr delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni zagotavljanju storitev za uporabnike; NSDV pt nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta; U t faktor učinkovitosti; NI t faktor načrtovane letne inflacije; Δ NSDVuporabniki t povečanje ali zmanjšanje NSDVstr t zaradi spremembe števila uporabnikov; pt predhodno leto; t leto regulativnega obdobja.

(5)Uporabniki iz prejšnjega odstavka se določijo kot vsota končnih odjemalcev in proizvajalcev.

(6)Končni odjemalci iz prejšnjega odstavka se določijo kot vsota: – prevzemno-predajnih mest brez proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom v notranji instalaciji in – prevzemno-predajnih mest, ki imajo v svojem notranjem omrežju za prevzemno-predajnim mestom priključene proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom.

(7)Proizvajalci iz petega odstavka tega člena se določijo kot vsota: – prevzemno–predajnih mest, ki imajo v svojem notranjem omrežju za prevzemno-predajnim mestom priključene proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom in – prevzemno-predajnih mest, na katerih so direktno na omrežje priključene proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom, brez lastnega odjema.

(8)Povečanje ali zmanjšanje NSDVstr t zaradi spremembe števila uporabnikov Δ NSDVuporabniki t iz četrtega odstavka tega člena se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVstr t korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z odstotkom spremembe števila uporabnikov ( iuporabniki ).

(9)Odstotek spremembe števila uporabnikov ( iuporabniki ) iz prejšnjega odstavka se izračuna s primerjavo stanja na dan

1. december posameznega leta regulativnega obdobja ( t ) glede na stanje na dan
2. december predhodnega leta ( pt ).
3. člen (osnova za določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)Za določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za prvo leto regulativnega obdobja se za elektrooperaterja upoštevajo načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta ( NSDV pt ). To so načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja zadnjega leta regulativnega obdobja pred začetkom novega regulativnega obdobja. Če agencija pri določitvi regulativnega okvira upošteva tretji odstavek 40. člena tega akta, se ( NSDV pt ) za prvo leto regualtivnega obdobja ustrezno znižajo.

(2)Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se deleža nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja ( dvzd in dmd ) v celotnih nadzorovanih stroških delovanja in vzdrževanja za sistemskega operaterja izračunata na podlagi povprečnih realiziranih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5 , t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja in sta enaka za vsa leta regulativnega obdobja. Prav tako se na podlagi povprečnih realiziranih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5 , t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja izračunata deleža dvodi in dpostaje v celotnih NSDVvzd t in sta enaka za vsa leta regulativnega obdobja.

(3)Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se za določitev deležev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja ( dvzd in dstr ) v celotnih nadzorovanih stroških delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja upoštevajo podatki distribucijskega operaterja iz poročil o fizični in finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in poročil o fizični ter finančni realizaciji storitev za uporabnike. Prav tako se na podlagi podatkov distribucijskega operaterja iz poročil o fizični in finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in poročil o fizični ter finančni realizaciji storitev za uporabnike izračunata deleža NSDVvzd t , ki sta namenjena vzdrževanju vodov in postaj ( dvodi in dpostaje ) v celotnih NSDVvzd t . Deleži se izračunajo na podlagi povprečnih podatkov o finančni realizaciji let t-5 , t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja in so enaki za vsa leta regulativnega obdobja.

(4)Razmejitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja na vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture in na storitve za uporabnike določi distribucijski operater ob sodelovanju distribucijskih podjetij. 22. člen (opredelitev faktorja učinkovitosti)

(1)Pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva zahtevano povečevanje učinkovitosti, ki se odraža v faktorju učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja ( U t ). Faktor učinkovitosti odraža zahtevo po potrebnem znižanju nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja.

(2)Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način: U t = USpl t + UInd t , 100 kjer oznake pomenijo: U t faktor učinkovitosti; USpl t načrtovana splošna produktivnost gospodarstva, opredeljena kot stopnja rasti produktivnosti dela (BDP na zaposlenega) iz pomladanske napovedi, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1 ); UInd t faktor individualne učinkovitosti elektrooperaterja; t leto regulativnega obdobja.

(3)Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane produktivnosti dela za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se za manjkajoča leta upošteva objavljeni podatek o načrtovani produktivnosti dela za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.

(4)Faktor individualne učinkovitosti elektrooperaterja se na podlagi rezultatov primerjalnih analiz za vsako regulativno obdobje določi v I poglavju Priloge 1, ki je sestavni del tega akta. Pri določitvi faktorja individualne učinkovitosti agencija upošteva tudi premik mejnega področja. 3.2.2.3. Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja 23. člen (vrste nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja ( NNSDV ) so tisti stroški, na katerih višino elektrooperater s svojim delovanjem ne more vplivati, in sicer:

1. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma dajatev, ki bo nadomestila to dajatev;
2. prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnine vključno s pripadajočimi dajatvami v zvezi z oskrbo z električno energijo;
3. prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s sredstvi, ki se nanašajo na elektroenergetsko infrastrukturo, razen prevrednotovalni poslovni odhodki, ki so nastali kot posledica odprave škod na sredstvih;
4. nadomestila sistemskega operaterja za izvajanje regulativnih nalog agencije;
5. rente in odškodnine, ki so posledica umestitve infrastrukture v prostor in ne povečujejo nabavne vrednosti sredstev elektrooperaterja;
6. članarine, kjer je obvezno članstvo predpisano z zakonom in uredbami Evropske unije;
7. vplačila v mehanizem medsebojnih nadomestil med sistemskimi operaterji (Inter TSO Compensation; v nadaljnjem besedilu: mehanizem ITC);
8. stroški, povezani z električno energijo za izravnavo sistema, in stroški odstopanj iz tega naslova;
9. stroški škod;
10. stroški električne energije za zasilno in nujno oskrbo, ki se kupuje skladno s pravili, veljavnimi za nakup električne energije za izgube v omrežju po tem aktu;
11. stroški, ki so posledica ukrepov za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) v skladu s
12. točko
13. člena Uredbe (ES) št. 714/2009 in
14. stroški za čezmerno prevzeto jalovo energijo distribucijskega operaterja, če je zaračunana omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo iz tretjega odstavka
15. člena tega akta nižja kot omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo, ki pripada sistemskemu operaterju na podlagi četrtega odstavka
16. člena tega akta.

(2)Med nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja se uvrstijo tudi stroški, na višino katerih lahko elektrooperater s svojim delovanjem vpliva. Med te stroške spadajo stroški in odhodki, povezani z novimi nalogami elektrooperaterja iz prvega odstavka

1. člena tega akta ter stroški in odhodki pametnih omrežij iz
2. člena tega akta.
3. člen (določitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja) Načrtovani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način: NNSDV t = NNSDV pt • (1 + NI t ) [ EUR ], kjer oznake pomenijo: NNSDV t nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja; NNSDV pt nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta; NI t faktor načrtovane letne inflacije; pt predhodno leto; t leto regulativnega obdobja.
4. člen (stroški škod)

(1)Upravičeni stroški škod iz

1. točke prvega odstavka
2. člena tega akta so stroški, ki so posledica nesreč in nastanejo na nepremičninah in premičninah (v nadaljnjem besedilu: poškodovano sredstvo). Stroški škod obsegajo stroške popravil in zamenjave poškodovanih sredstev ali delov sredstev za povrnitev in postavitev poškodovanih sredstev v stanje, v katerem je bilo pred nastankom nesreče. Stroški škod so naslednji: – tekoči stroški za popravila, če gre za poškodbe, pri katerih se s popravilom odpravi poškodba in pri tem ne gre za zamenjavo dela ali celega sredstva (v naravi so to stroški materiala, storitev, dela in drugo) in – prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z izločitvijo poškodovanega sredstva, če je poškodba tako velika, da je zaradi poškodbe treba zamenjati del ali celo sredstvo, da sredstvo ohrani svojo funkcijo.

(2)Nesreča iz prejšnjega odstavka je dogodek, ki ima za posledico nastanek škode na elektroenergetski infrastrukturi in ostalih sredstvih in jih povzročijo:

1. tretje osebe ali uporabniki;
2. lastni kadri elektrooperaterja oziroma podizvajalci elektrooperaterja pri izvajanju del;
3. divje ali domače živali;
4. naravni pojavi in vplivi vremena ter
5. druge nesreče, skladno z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)Med stroške škod se ne upoštevajo stroški, ki so posledica nadgradnje ali posodobitve sredstva, in stroški škod, ki so vkalkulirani v usredstvene lastne proizvode in storitve.

(4)Vir za pokrivanje stroškov škod je odškodnina, ki jo prejme elektrooperater od zavarovalnice ali tretje osebe, in omrežnina v višini 10 odstotkov stroškov škod, ugotovljenih v skladu z določbami tega akta.

(5)Morebitna razlika med stroški škod in viri za pokrivanje le-teh se krije iz reguliranega donosa na sredstva. 26. člen (nove naloge v regulativnem obdobju)

(1)Nove naloge, ki jih mora elektrooperater začeti izvajati na podlagi veljavne zakonodaje znotraj regulativnega obdobja, so dodatne naloge, ki jih elektrooperater še ni izvajal. V nove naloge ne spadata nadgradnja ali sprememba izvajanja že obstoječe naloge na podlagi veljavne zakonodaje.

(2)Stroški iz prejšnjega odstavka so v regulativnem obdobju, v katerem se pojavljajo prvič (t) in v naslednjem regulativnem obdobju ( t+1 ) nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja. Za regulativna obdobja (t+2, t+3, t+4,…) se ti stroški in odhodki obravnavajo kot nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja ob upoštevanju kriterijev za določitev stroškov delovanja in vzdrževanja. 27. člen (stroški in odhodki pametnih omrežij)

(1)Stroški in odhodki pametnih omrežij so stroški, ki nastanejo zaradi vzdrževanja in obratovanja sredstev iz 79. člena tega akta.

(2)Stroški, ki se nanašajo na posamezno sredstvo iz

1. člena tega akta, so v regulativnem obdobju, v katerem se pojavljajo prvič (t) in v naslednjem regulativnem obdobju ( t+1 ) nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja. Za regulativna obdobja (t+2, t+3, t+4 …) se ti stroški in odhodki obravnavajo kot nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja ob upoštevanju kriterijev za določitev stroškov delovanja in vzdrževanja.
2. člen (osnova za določitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)Ne glede na določbe 24. člena tega akta in ob upoštevanju kriterijev iz II. poglavja tega akta, se pri določitvi načrtovanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za prvo leto regulativnega obdobja namesto NNSDV pt upošteva povprečje realiziranih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja.

(2)Nadomestilo sistemskega operaterja za izvajanje regulativnih nalog agencije se za prvo leto regulativnega obdobja načrtuje na podlagi načrta agencije, sprejetega skladno z energetsko zakonodajo, v naslednjih letih pa v skladu s 24. členom tega akta.

(3)Stroški škod se za posamezno leto regulativnega obdobja ne načrtujejo vnaprej.

(4)Stroški, ki so posledica ukrepov za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) v skladu s

1. točko
2. člena Uredbe (ES) št. 714/2009, se za posamezno leto regulativnega obdobja načrtujejo v skladu z načrtom iz
3. člena tega akta.

(5)Stroški in odhodki, povezani z novimi nalogami elektrooperaterja, ter stroški in odhodki pametnih omrežij se za posamezno leto regulativnega obdobja načrtujejo na podlagi načrta, ki ga v postopku določitve regulativnega okvira elektrooperater predloži agenciji. 3.2.3. Stroški električne energije za izgube v omrežju 29. člen (postopek določitve stroška nakupa električne energije za izgube v omrežju)

(1)Stroški nakupa električne energije za izgube v omrežju (SEEI) se določijo na podlagi določenih količin izgub električne energije iz tretjega in petega odstavka tega člena in ob upoštevanju načrtovane cene električne energije iz šestega odstavka tega člena.

(2)Količine izgub na distribucijskem sistemu distribucijskega operaterja se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije, evidentiranimi na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom, ter količinami električne energije v medsebojni (medsosedski) izmenjavi (iz tujine) na območju distribucijskega sistema in količinami električne energije, izmerjenimi na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na distribucijskem sistemu distribucijskega operaterja v posameznih letih. Pri tem se upoštevajo tudi količine električne energije, ki jo v distribucijski sistem distribucijskega operaterja oddajajo proizvajalci, priključeni na ta sistem, in medsebojne izmenjave med območji distribucijskega sistema distribucijskega operaterja. Količine izgub na distribucijskem sistemu se izračunajo na naslednji način: W izg_dis = W pren + W pro ± W izm_dis – W ko [ kWh ], kjer oznake pomenijo: W izg_dis količine izgub električne energije na distribucijskem sistemu; W pren količine evidentirane električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom; W pro oddana količina električne energije proizvajalcev na distribucijskem sistemu; W izm_dis količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi sistemi distribucijskih operaterjev; W ko količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na distribucijskem sistemu.

(3)Agencija določi povprečni priznani odstotek količinskih izgub glede na realizirane količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na sistemu distribucijskega operaterja v obdobju, ki zajema leta t-4 , t-3 in t-2 pred začetkom regulativnega obdobja, pri čemer predstavlja t prvo leto regulativnega obdobja. Načrtovane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja na območju distribucijskega sistema distribucijskega operaterja se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 14. člena tega akta na naslednji način: W načrt_izg_dis = W prevz – W odd • W ko_dis [ kWh ], W odd kjer oznake pomenijo: W načrt_izg_dis načrtovane količine izgub v posameznem letu regulativnega obdobja na območju distribucijskega sistema distribucijskega operaterja; W prevz skupne, v distribucijski sistem prevzete količine, ki zajemajo: – evidentirane količine električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom, – proizvedene količine, oddane na distribucijskem sistemu in – količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi sistemi distribucijskih operaterjev; W odd skupne, iz distribucijskega sistema oddane količine, ki zajemajo: – količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi sistemi distribucijskih operaterjev in – količine izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na distribucijskem sistemu; W ko_dis količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na območju distribucijskega sistema.

(4)Količine izgub na prenosnem sistemu se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije na prevzemno-predajnih mestih med proizvajalci in prenosnim sistemom ter količinami električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom oziroma omrežji končnih odjemalcev, priključenih na prenosni sistem v posameznih letih in na povezovalnih vodih do sosednjih čezmejnih prenosnih sistemov, na naslednji način: W izg_pren = W pro ± W tranz – W dis – W ko_pren [ kWh ], kjer oznake pomenijo: W izg_pren količine izgub električne energije na prenosnem sistemu; W pro oddana količina električne energije proizvajalcev na prenosnem sistemu; W dis količine evidentirane električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom; W ko_pren količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na prenosnem sistemu; W tranz količine izgub električne energije na povezovalnih vodih do sosednjih čezmejnih prenosnih sistemov.

(5)Agencija določi povprečni priznani odstotek količinskih izgub glede na realizirane količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na prenosnem in distribucijskem sistemu v obdobju, ki zajema leta t-4 , t-3 in t-2 pred začetkom regulativnega obdobja, pri čemer predstavlja t prvo leto regulativnega obdobja. Načrtovane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja za prenosni sistem se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 14. člena tega akta ter zajema količine izgub na povezovalnih vodih do sosednjih čezmejnih prenosnih sistemov, na naslednji način: W načrt_izg_pren = W prevz – W odd • W ko [ kWh ], W odd kjer oznake pomenijo: W načrt_izg_pren načrtovane količine izgub v posameznem letu regulativnega obdobja na prenosnem sistemu; W prevz skupne, v prenosni sistem prevzete količine, ki zajemajo: – proizvedene količine, oddane na prenosni sistem in – količine električne energije, izmerjene na merilnih napravah, ki so nameščene na čezmejnih povezovalnih vodih; W odd skupne, iz prenosnega sistema oddane količine, ki zajemajo: – količine evidentirane električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom, – količine električne energije, izmerjene na merilnih napravah, ki so nameščene na čezmejnih povezovalnih vodih in – količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na prenosnem sistemu; W ko količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih.

(6)Za posamezno leto regulativnega obdobja se načrtovana cena električne energije za izgube določi na podlagi povprečja cen električne energije za produkta pasovne in vršne energije v obdobju prvih štirih mesecev leta pred regulativnim obdobjem, doseženih na madžarski energetski borzi. V načrtovani letni ceni je upoštevan 70-odstotni delež cene za pasovno energijo in 30-odstotni delež cene za vršno energijo, kar izhaja iz profila povprečnega dnevnega diagrama porabe električne energije v Republiki Sloveniji. 3.2.

1. Stroški sistemskih storitev
2. člen (zagotavljanje sistemskih storitev) Za zagotavljanje zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje sistema, je odgovoren sistemski operater. Ponudniki sistemskih storitev zagotavljajo izvajanje teh storitev iz proizvodnih objektov in od končnih odjemalcev na območju sinhronega obratovanja. Ponudniki so lahko proizvajalci, končni odjemalci, trgovci, dobavitelji in agregatorji.
3. člen (zbiranje ponudb)

(1)Za zagotavljanje dejanskega potrebnega obsega sistemskih storitev iz naslednjega odstavka, učinkovite in pregledne porabe sredstev ter enakopravnosti med ponudniki mora sistemski operater izvesti postopek zbiranja ponudb po enotnih kriterijih ločeno za posamezne sistemske storitve. Sistemski operater pridobi ponudbe za obdobje do enega leta ali za več let.

(2)V povabilu za zbiranje ponudb mora sistemski operater določiti kriterije, ki jih predpisujejo sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem oziroma Uredba Komisije (EU) 2017/1485 z dne

1. avgusta 2017 o določitvi smernic za obratovanje sistema za prenos električne energije (UL L št. 220 z dne
3. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 2017/1485) in pogoje zagotavljanja posamezne sistemske storitve: – za avtomatski proces povrnitve frekvence oziroma sekundarno regulacijo frekvence in moči, ločeno za zakup izravnalne moči navzgor in navzdol; – za ročni proces povrnitve frekvence oziroma minutno rezervo za terciarno regulacijo, ločeno za zakup izravnalne moči navzgor in navzdol; – za regulacijo napetosti in jalove moči in – za zagon agregatov brez zunanjega napajanja.

(3)Ponudniki morajo podati ceno za vsako sistemsko storitev ločeno. Postopek zakupa sistemskih storitev iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se izvaja čim kratkoročneje, kadar je to gospodarsko učinkovito.

(4)Pri zagotavljanju sistemskih storitev iz drugega odstavka tega člena lahko sistemski operater med ponudnike uvrsti vire, ki temeljijo na prilagajanju odjema, vključevanju razpršenih virov proizvodnje in hranilnikov energije, pri čemer so manjši viri lahko agregirani v regulacijske portfelje, s katerimi upravljajo agregatorji in katerih velikost je primerljiva z drugimi viri v sistemu. 32. člen (ocena in poročilo o zagotavljanju sistemskih storitev)

(1)Sistemski operater najkasneje do 31. marca izdela oceno potrebnega obsega posameznih sistemskih storitev za naslednja tri leta, ki mora vsebovati količinski obseg s tehničnimi značilnostmi in utemeljitev obsega posameznih sistemskih storitev za posamezno leto, ki se deli na: – posamezne vrste sistemskih storitev, potrebne skladno z veljavnimi predpisi; – že zakupljene posamezne vrste sistemskih storitev, ki vključujejo tudi pogodbe o deljenju rezerv in medsebojni pomoči s sosednjimi sistemskimi operaterji; – dodatno potrebne posamezne vrste sistemskih storitev.

(2)V oceni iz prejšnjega odstavka mora sistemski operater navesti tudi načrtovane postopke in časovnico izvedbe zakupa dodatno potrebnih posameznih vrst sistemskih storitev.

(3)Najkasneje do

1. januarja sistemski operater izdela poročilo o zagotavljanju sistemskih storitev v preteklem letu, ki mora vsebovati: – količinski obseg s tehničnimi značilnostmi in utemeljitev obsega posameznih sistemskih storitev za preteklo leto, strukturirano skladno s prvim odstavkom tega člena; – odmike od načrtovanega obsega posameznih sistemskih storitev, ki jih je sistemski operater načrtoval v poročilu iz prvega odstavka tega člena, in utemeljitev razlogov za nastale odmike; – dokumentacijo o izvedenih postopkih zakupa posameznih sistemskih storitev (povabila za zbiranje ponudb, prejete ponudbe, sklenjene pogodbe, sporazume in drugo).
2. člen (določitev stroškov sistemskih storitev) Pri ugotavljanju upravičenih stroškov za zagotavljanje sistemskih storitev agencija upošteva pogodbeno ceno za vsako posamezno sistemsko storitev v skladu z določbami
3. in
4. člena tega akta in presoja, ali je bila pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom ter upošteva najugodnejšo ceno in kakovost posameznih storitev. 3.2.
5. Strošek amortizacije
6. člen (določitev stroška amortizacije)

(1)Strošek amortizacije ( AM t ) se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način: AM t = Ʃ ( NV t • as t ) [ EUR ], kjer oznake pomenijo: AM t strošek amortizacije; NV t nabavna vrednost posameznega sredstva; as t amortizacijska stopnja za posamezno sredstvo, ki upošteva določeno dobo koristnosti; t leto regulativnega obdobja.

(2)Strošek amortizacije posameznega leta regulativnega obdobja se izračuna kot vsota stroška amortizacije elektroenergetske infrastrukture in ostalih sredstev. 35. člen (kriteriji za ugotavljanje stroška amortizacije)

(1)Strošek amortizacije se izračuna ob upoštevanju nabavne vrednosti sredstev, ki se določi v skladu s 36. členom tega akta, amortizacijske stopnje, določene ob upoštevanju dobe koristnosti posameznega sredstva, in metode enakomernega časovnega amortiziranja.

(2)Pri določitvi stroška amortizacije se upoštevajo amortizacijske stopnje, ki odražajo dobo koristnosti posameznega sredstva in niso višje od davčno priznanih. Če elektrooperater za poslovne potrebe obračunava strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so višje od davčno priznanih, mora za obračunan strošek amortizacije, ki presega davčno priznano amortizacijsko stopnjo, voditi posebne računovodske evidence.

(3)Strošek amortizacije sredstev, ki so uporabljena pri izdelavi usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter je vkalkuliran v usredstvene lastne proizvode in storitve, se ne upošteva v višini izkazanih prihodkov za te namene.

(4)Pri določitvi stroška amortizacije se amortizacija od posameznega sredstva ali dela sredstva obračuna in priznava le enkrat, dokler sredstvo ni v celoti amortizirano.

(5)V primeru prevrednotenja sredstva na višjo vrednost ali preprodaje po višji vrednosti med življenjsko dobo sredstva se pri izračunu stroška amortizacije upošteva nabavna vrednost tega sredstva ob prvi usposobitvi za uporabo pri prvem elektrooperaterju ali prvem lastniku omrežja in naknadna vlaganja v sredstvo.

(6)Strošek amortizacije sredstev iz naslova vlaganj v služnostne pravice se obračunava v dobi koristnosti te pravice. Strošek amortizacije sredstev iz naslova pridobitve časovno neomejenih služnostnih pravic na trasah vodov se upošteva glede na amortizacijsko osnovo s 100-letno dobo koristnosti teh sredstev. Za vlaganja v služnostne pravice, ki niso v uporabi, strošek amortizacije ni upravičeni strošek. Od 1. januarja 2013 se služnostne pravice na trasah vodov vodijo po pravilih, ki veljajo za dele opredmetenih sredstev večjih vrednosti.

(7)Če elektrooperater pripiše stroške obresti posameznemu sredstvu, ki ga je predal v uporabo po 1. januarju 2013, se strošek amortizacije iz tega naslova ne priznava. Elektrooperater mora v tem primeru voditi evidenco tistega dela posameznega sredstva, ki se nanaša na obresti in pripadajoči del stroška amortizacije.

(8)Pri naknadnih vlaganjih v sredstva se doba koristnosti teh sredstev zaradi novih vlaganj ustrezno podaljša, amortizacijska stopnja pa ustrezno preračuna, ali pa se nova vlaganja obravnavajo kot samostojni del sredstev, za katerega se ločeno določi doba koristnosti in amortizacijska stopnja.

(9)Strošek amortizacije sredstev, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja iz drugega odstavka

1. člena tega akta, se ne priznava.
2. člen (osnove za izračun stroška amortizacije)

(1)Strošek amortizacije se izračuna ob upoštevanju nabavne vrednosti sredstev na podlagi stanja sredstev in amortizacijskih stopenj v poslovnih knjigah na dan

1. december leta t-3 pred začetkom regulativnega obdobja , načrtovanih naložb v sredstva za leto t-2 in t-1, pred začetkom regulativnega obdobja, kot je določeno v odločbi o regulativnem okviru za leti t-2 in t-1, in načrtovanih naložb v sredstva, ki so določene v skladu s
2. členom tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja.

(2)Za načrtovane naložbe v elektroenergetsko infrastrukturo se strošek amortizacije izračuna na podlagi predvidene 35-letne dobe koristnosti sredstev.

(3)Za načrtovane naložbe v ostala sredstva se strošek amortizacije izračuna na podlagi predvidene 20-letne dobe koristnosti sredstev.

(4)Za načrtovane naložbe iz drugega in prejšnjega odstavka tega člena se v prvem letu amortiziranja upošteva 50 odstotkov vrednosti izračunanega stroška amortizacije.

(5)Strošek amortizacije vključuje tudi strošek amortizacije brezplačno prevzetih sredstev, sredstev, zgrajenih s sofinanciranjem, drugih nepovratnih sredstev in sredstev, zgrajenih iz sredstev od prezasedenosti. 3.2.6. Reguliran donos na sredstva 37. člen (določitev reguliranega donosa na sredstva)

(1)Reguliran donos na sredstva ( RDS t ) se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način: RDS t = PVRB t • TPSK [ EUR ], kjer oznake pomenijo: RDS t reguliran donos na sredstva; PVRB t povprečna vrednost regulativne baze sredstev; TPSK tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – Weighted Average Cost of Capital), v odstotku; t leto regulativnega obdobja.

(2)Reguliran donos na sredstva posameznega leta regulativnega obdobja se izračuna kot vsota reguliranega donosa na sredstva elektroenergetske infrastrukture in ostalih sredstev.

(3)Reguliran donos na sredstva se ne priznava za del vrednosti sredstev v višini brezplačno prevzetih sredstev, pridobljenih s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem, na sredstva v gradnji in izdelavi, sredstva, zgrajena iz sredstev od prezasedenosti, sredstva, zgrajena s sofinanciranjem, brezplačno prevzeta evropska sredstva in druga nepovratna sredstva, ter sredstva, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja iz drugega odstavka 39. člena tega akta. 38. člen (povprečna vrednost regulativne baze sredstev)

(1)Povprečna vrednost regulativne baze sredstev ( PVRB t ) za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način: PVRB t = OVS t + ZVS t [ EUR ], 2 kjer oznake pomenijo: PVRB t povprečna vrednost regulativne baze sredstev; OVS t otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev; ZVS t zaključna vrednost regulativne baze sredstev; t leto regulativnega obdobja.

(2)Povprečna vrednost regulativne baze sredstev za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna ločeno za: – elektroenergetsko infrastrukturo in – ostala sredstva. 39. člen (določitev otvoritvene in zaključne vrednosti regulativne baze sredstev)

(1)V regulativno bazo sredstev so vključena samo tista sredstva, ki predstavljajo neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja.

(2)Kot sredstva, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja, se v skladu s tem aktom štejejo stanovanjski, počitniški in muzejski objekti s pripadajočo opremo in zemljišči, polnilnice za električna vozila (razen javne infrastrukture hitrih polnilnic na avtocestnem križu), umetniška dela in elektrarne za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in v soproizvodnji z visokim izkoristkom ter podobna sredstva.

(3)V otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev so upoštevane neodpisane vrednosti sredstev, razen vrednosti sredstev, na katere se ne priznava reguliran donos na sredstva v skladu s tretjim odstavkom 37. člena tega akta na prvi dan posameznega leta regulativnega obdobja.

(4)Zaključna vrednost regulativne baze sredstev za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način: ZVS t = OVS t + NN t – AM t – IS t – BPS t [ EUR ], kjer oznake pomenijo: ZVS t zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja, ki je enaka neodpisani vrednosti sredstev na zadnji dan leta t ; OVS t otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja, ki je enaka neodpisani vrednosti sredstev na prvi dan leta t , zmanjšani za vrednost sredstev, na katere se ne priznava donos; NN t vrednost novih naložb v sredstva v letu t , potrebnih za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja, razen sredstev, potrebnih za izvajanje pilotnih projektov; AM t strošek amortizacije za leto t regulativnega obdobja, zmanjšana za strošek amortizacije BPS t ; IS t neodpisana vrednost izločenih sredstev v letu t regulativnega obdobja; BPS t vrednost novih naložb v sredstva v letu t regulativnega obdobja, na katera se ne priznava donos v skladu s tretjim odstavkom 37. člena tega akta; t leto regulativnega obdobja.

(5)Zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja je enaka otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev leta t+1 .

(6)V izračunu regulativne baze sredstev se upošteva neodpisana vrednost sredstva, ki izhaja iz nabavne vrednosti ob prvi usposobitvi za uporabo ter naknadna vlaganja v sredstvo pri prvem elektrooperaterju ali prvem lastniku omrežja. 40. člen (načrtovane naložbe v sredstva)

(1)Pri določitvi vrednosti načrtovanih naložb v sredstva, ki so v regulativnem obdobju vključene v izračun povprečne vrednosti regulativne baze sredstev, agencija presoja potrebna sredstva za naložbe iz naložbenih načrtov elektrooperaterjev.

(2)Pri oceni vrednosti načrtovanih naložb v sredstva v letu t-2 in t-1 pred začetkom regulativnega obdobja, ki so vključene v izračun povprečne vrednosti regulativne baze sredstev leta t-2 in t-1 , agencija upošteva vrednosti načrtovanih naložb v sredstva, kot je določeno v odločbi o regulativnem okviru za leti t-2 in t-1 .

(3)Če agencija ugotovi, da so bile posamezne načrtovane naložbe v letu t-2 in t-1 pred začetkom regulativnega obdobja izvedene le v višini 50 odstotkov oziroma so bile v celoti neizvedene in elektrooperater načrtuje izvedbo le-teh v novem regulativnem obdobju, agencija za vrednost teh naložb ustrezno zniža oceno višine naložb iz prejšnjega odstavka.

(4)Agencija določa upravičene stroške elektrooperaterja, ki se nanašajo na strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva na podlagi ocene in presoje naložbenega načrta skladno z EZ-1 in aktom, ki ureja metodologijo za pripravo in ocenitev naložbenega načrta elektrooperaterja. Elektrooperater je dolžan na podlagi akta, ki ureja metodologijo za pripravo in ocenitev naložbenega načrta elektrooperaterja, izdelati naložbeni načrt za naslednje regulativno obdobje in ga do 31. januarja v letu, ko agencija odloča o regulativnem okviru, posredovati agenciji.

(5)Če agencija pri oceni in presoji naložbenega načrta ugotovi, da bi upoštevanje vseh naložb iz naložbenega načrta imelo prevelik vpliv na omrežnino, lahko pri določitvi upravičenih stroškov elektrooperaterja, ki se nanašajo na strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva, za regulativno obdobje upošteva le določene naložbe po prioritetnem vrstnem redu iz naložbenega načrta elektrooperaterja.

(6)Načrtovane naložbe v sredstva se v regulativno bazo sredstev vključujejo v višini 100 odstotkov v letu načrtovane naložbe. 41. člen (določitev tehtanega povprečnega stroška kapitala)

(1)Tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK) določi agencija na naslednji način: TPSK = DLK • SLK + DDK • SDK [%], 1 – EDS kjer oznake pomenijo: TPSK tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – Weighted Average Cost of Capital), v odstotku; DLK delež lastniškega kapitala, ki je enak razmerju: (vrednost lastniškega kapitala) / (vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala), v odstotku; SLK strošek lastniškega kapitala, v odstotku; EDS efektivna davčna stopnja v višini, ki izhaja iz ekonomsko upravičenega oziroma davčno optimalnega poslovanja podjetja, v deležu; DDK delež dolžniškega kapitala, ki je enak razmerju: (vrednost dolžniškega kapitala) / (vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala), v odstotku; SDK strošek dolžniškega kapitala, v odstotku.

(2)Višino tehtanega povprečnega stroška kapitala pred obdavčitvijo ( TPSK ) za potrebe izračuna reguliranega donosa na sredstva določa II. poglavje Priloge

1. 3.2.
2. Kakovost oskrbe 3.2.7.
3. Splošno
4. člen (spremljanje dimenzij kakovosti oskrbe) Agencija spremlja za izvajanje reguliranja s kakovostjo oskrbe naslednje dimenzije: – neprekinjenost napajanja; – komercialno kakovost in – kakovost napetosti.
5. člen (namen reguliranja s kakovostjo oskrbe) Nameni reguliranja s kakovostjo oskrbe so:
6. doseči tako neprekinjenost napajanja, da bodo prekinitve napajanja čim manj pogoste in čim krajše oziroma da bodo doseženi minimalni standardi kakovosti oskrbe;
7. pri udeležencih na trgu z električno energijo vzpostaviti takšne razmere, ki bodo spodbujale izboljšanje neprekinjenosti napajanja uporabnikov;
8. uvesti ukrepe in postopke v skladu s stanjem tehnike za optimalno raven neprekinjenosti napajanja glede na trenutna in načrtovana obratovalna stanja;
9. zajamčiti ustrezno raven netehnične oziroma komercialne kakovosti, ki se odraža pri izvajanju posameznih storitev;
10. zagotavljati raven kakovosti napetosti, kot jo opredeljuje standard SIST EN 50160, in
11. spodbuditi vlaganje v infrastrukturo ter ustrezno podpreti procese delovanja in vzdrževanja, da bodo trajno doseženi cilji, opisani v prejšnjih točkah.
12. člen (načini reguliranja s kakovostjo oskrbe)

(1)Načini reguliranja s kakovostjo oskrbe, ki jih agencija uporablja za posamezno dimenzijo kakovosti oskrbe, so: – javna objava podatkov o vrednostih posameznih parametrov kakovosti oskrbe; – funkcijska povezava med neprekinjenostjo napajanja in upravičenimi stroški distribucijskega operaterja in – določitev minimalnih standardov kakovosti oskrbe.

(2)Pri javni objavi rezultatov analiz stanja kakovosti napetosti iz prve alineje prejšnjega odstavka agencija upošteva minimalno raven kakovosti napetosti, ki je določena z veljavnimi tehničnimi standardi v 5. točki 43. člena tega akta.

(3)Reguliranje s kakovostjo oskrbe na območju sistemskega operaterja se izvaja le na način iz prve alineje prvega odstavka tega člena. 45. člen (neprekinjenost napajanja)

(1)Neprekinjenost napajanja se spremlja s parametri na podlagi števila in trajanja prekinitev ter s količinami nedobavljene energije zaradi prekinitev napajanja. Elektrooperater in distribucijska podjetja vodijo register podatkov o prekinitvah napajanja za celoten sistem in za vsa prevzemno-predajna mesta.

(2)Za neprekinjenost napajanja se uporabljajo parametri, določeni v aktu, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo. 46. člen (komercialna kakovost)

(1)Komercialna kakovost označuje vidike kakovosti storitev, ki izhajajo iz odnosov med distribucijskim operaterjem ali distribucijskimi podjetji in uporabniki.

(2)Za komercialno kakovost se uporabljajo parametri, določeni v aktu, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo. 47. člen (kakovost napetosti)

(1)Kakovost napetosti zajema tehnične karakteristike napetosti na prevzemno-predajnem mestu uporabnika, ki so predpisane v tehničnih standardih. Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni uporabnikom zagotavljati kakovost napetosti na prevzemno-predajnem mestu v skladu z veljavno zakonodajo in stanjem tehnike.

(2)Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni zagotavljati stalno spremljanje in periodično preverjanje stanja kakovosti napetosti, in sicer na zbiralkah VN/VN in VN/SN RTP, na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom in na točkah povezav prenosnega sistema s sosednjimi sistemi. Na zahtevo uporabnika oziroma po potrebi elektrooperater in distribucijska podjetja preverjajo kakovost napetosti na prevzemno-predajnem mestu uporabnika.

(3)Za preverjanje kakovosti napetosti iz prejšnjega odstavka elektrooperater in distribucijska podjetja spremljajo vse parametre po standardu SIST EN 50160 (odkloni napajalne napetosti, harmonske in medharmonske napetosti, hitre spremembe napetosti, neravnotežje napajalne napetosti, signalne napetosti, odstopanje omrežne frekvence, upadi in porasti napetosti, kratkotrajne in dolgotrajne prekinitve napetosti). Za ocenjevanje ustreznosti kakovosti napetosti uporabljajo elektrooperater in distribucijska podjetja standard SIST EN

2. člen (javna objava podatkov o kakovosti oskrbe) Agencija javno objavi podatke o vrednostih parametrov kakovosti oskrbe glede na koristnost in učinke objave podatkov ter upoštevaje pravila poslovne etike. Za javno objavo se šteje objava na spletnih straneh agencije, v letnih poročilih agencije ali v okviru elektronskih in tiskanih publikacij.
3. člen (reguliranje s kakovostjo oskrbe)

(1)V regulativnem obdobju se reguliranje s kakovostjo oskrbe izvaja po posameznih območjih distribucijskega sistema glede na vrednost parametra povprečnega trajanja prekinitev napajanja v sistemu (v nadaljnjem besedilu: SAIDI) in parametra povprečne frekvence prekinitev napajanja v sistemu (v nadaljnjem besedilu: SAIFI), ki odražata nenačrtovane dolgotrajne prekinitve in so posledica lastnih vzrokov.

(2)Vrednosti parametrov se izračunajo za posamezno območje distribucijskega sistema, in sicer posebej za njegovo urbano območje, ki vključuje mestne in mešane srednjenapetostne (SN) izvode in ruralno območje, kot so podeželski srednjenapetostni (SN) izvodi.

(3)Agencija z reguliranjem s kakovostjo oskrbe spodbuja vlaganja v razvoj sistema, ki prinašajo največje koristi, in zagotavlja racionalno vodenje, obratovanje in vzdrževanje sistema. Reguliranje s kakovostjo oskrbe je povratnozančno vodenje procesa, pri katerem agencija vpliva na proces tako, da se raven kakovosti oskrbe, ki jo regulira, čim bolj ujema z želenimi (referenčnimi) veličinami, ne glede na motnje, ki jim je sistem izpostavljen.

(4)Temelj ekonomskega reguliranja s kakovostjo oskrbe so informacije, ki jih agencija pridobiva iz procesa nadzora kakovosti oskrbe pri elektrooperaterju in distribucijskih podjetjih in obsega merjenje in spremljanje veličin za izračun parametrov kakovosti oskrbe, zajem in obdelavo podatkov ter poročanje. 50. člen (spremljanje kakovosti oskrbe)

(1)Spremljanje kakovosti oskrbe pri elektrooperaterju in distribucijskih podjetjih obsega: – zajem in obdelavo podatkov o kakovosti oskrbe, ki obsega zajem in shranjevanje podatkov ter izračun parametrov neprekinjenosti napajanja, komercialne kakovosti in kakovosti napetosti; – merjenje in spremljanje veličin, potrebnih za izračun parametrov kakovosti napetosti, ki obsegajo stalni in občasni monitoring kakovosti napetosti ter beleženje časa nastanka dogodkov v omrežju in beleženje stanj poslovnih procesov pri izvajanju storitev; – poročanje o kakovosti oskrbe in izdajanje potrdil, ki obsegata pripravo poročil in posredovanje le-teh upravi, ministrstvu, pristojnemu za energijo, agenciji in uporabnikom ter pripravo izjav o skladnosti oziroma neskladnosti kakovosti napetosti.

(2)Elektrooperater in distribucijska podjetja lahko prenesejo izvajanje nalog, povezanih s spremljanjem kakovosti oskrbe, na tretjo osebo. V tem primeru morajo v pogodbi, s katero prenesejo izvajanje teh nalog, zagotoviti, da bo ta oseba na območju distribucijskega sistema, na katerem izvaja te naloge, izvajala spremljanje in omogočila presoje kakovosti oskrbe v skladu z določbami akta, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.

1. člen (posredovanje podatkov) Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni agenciji posredovati vse podatke, ki so potrebni za izvajanje reguliranja s kakovostjo oskrbe. Nabor podatkov, ki jih potrebuje agencija, način zbiranja in obdelave podatkov (spremljanja parametrov) o kakovosti oskrbe ter način in dinamika poročanja so določeni v aktu, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.
2. člen (presoja podatkov o kakovosti oskrbe)

(1)Agencija pred določitvijo načrtovanih upravičenih stroškov novega regulativnega obdobja ali med trajanjem regulativnega obdobja presodi podatke o kakovosti oskrbe let t-4, t-3, t-2 ali t-1 , ki so jih posredovali elektrooperater ali distribucijska podjetja. Presoja se izvede za izbrano preteklo leto za enega ali več distribucijskih podjetij.

(2)Presoja podatkov o kakovosti oskrbe se izvede po postopku, ki je določen v aktu, ki ureja pravila monitoringa s kakovostjo oskrbe z električno energijo. 3.2.7.2. Minimalni standardi kakovosti oskrbe 53. člen (minimalni standardi kakovosti oskrbe)

(1)Minimalni standardi kakovosti oskrbe se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti oskrbe.

(2)Minimalne standarde kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe določajo

1. in
2. oddelek I. poglavja ter
3. in
4. oddelek II. poglavja Priloge 2, ki je sestavni del tega akta.
5. člen (zajamčeni standardi neprekinjenosti napajanja)

(1)Zajamčeni standardi neprekinjenosti napajanja, ki jih morata zagotavljati elektrooperater ali distribucijsko podjetje, so določeni z: – maksimalnim dopustnim skupnim trajanjem in številom dolgotrajnih prekinitev (prekinitve napajanja, ki so daljše od treh minut) in so posledica lastnih vzrokov elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja za vsako prevzemno-predajno mesto; – maksimalnim trajanjem posamezne nenačrtovane dolgotrajne prekinitve zaradi lastnih vzrokov; – maksimalnim trajanjem posamezne načrtovane dolgotrajne prekinitve.

(2)Ob dokazanem kršenju zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja so uporabniki upravičeni do izplačila nadomestila.

(3)Zajamčene standarde neprekinjenosti napajanja določa

1. oddelek I. poglavja Priloge
3. člen (nadomestilo ob kršitvah zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja)

(1)Uporabnik je zaradi kršitve zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja s strani distribucijskega operaterja upravičen do izplačila nadomestila na podlagi utemeljene zahteve, ki jo uporabnik lahko poda do konca tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Pogoj za zahtevo je, da uporabnik z vzdrževanjem svojega notranjega omrežja in napeljav ter s svojim delovanjem zagotavlja skladnost napetosti s tehničnimi standardi na svojem prevzemno-predajnem mestu v obdobju opazovanja (koledarsko leto) in da ima vgrajeno merilno napravo, ki zagotavlja registracijo in prenos podatkov o prekinitvah v informacijski sistem distribucijskega operaterja. Prizadeti uporabnik prejme nadomestilo od distribucijskega operaterja na pisno zahtevo.

(2)Distribucijski operater je dolžan utemeljenost zahteve uporabnika o kršenju zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja presoditi v 30 dneh od prejema zahtevka, v nasprotnem primeru je uporabnik upravičen do nadomestila.

(3)Če distribucijski operater ugotovi, da je zahteva uporabnika utemeljena, mu je nadomestilo dolžan plačati najkasneje v naslednjem mesecu po potrditvi zahteve uporabnika oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka.

(4)Nadomestila iz prejšnjega odstavka niso upravičeni stroški distribucijskega operaterja. Distribucijski operater je dolžan voditi podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco potrjenih zahtev zaradi kršitve zajamčenih standardov, ki jih je potrdil, in podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco izplačanih nadomestil. Višino nadomestila določa 7. oddelek I. poglavja Priloge 2.

(5)Uporabnik ni upravičen do izplačila nadomestila, če je leto t t regulativnega obdobja, v katerem se je zgodila kršitev zajamčenega standarda neprekinjenosti napajanja, predmet izvzetja iz 65. člena tega akta. 56. člen (posamezne dolgotrajne prekinitve)

(1)Najdaljše dopustno trajanje posamezne dolgotrajne prekinitve napajanja je časovno omejeno, kot sledi: – normalna situacija (brez izrednih dogodkov): devet ur za nenačrtovane prekinitve zaradi lastnih vzrokov in za načrtovane prekinitve; – izredni dogodki: 18 ur za nenačrtovane prekinitve zaradi lastnih vzrokov.

(2)Izredni dogodek iz druge alineje prejšnjega odstavka je dogodek, ki je posledica lastnega vzroka ali pri katerem je za vzpostavitev napajanja potrebno daljše časovno obdobje iz drugih upravičenih razlogov, pri čemer se izvzamejo dogodki, ki so posledica prekinitev napajanja zaradi delovanja višje sile in tujih vzrokov, kot jih opredeljuje akt, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.

(3)Uporabnik ima pravico do nadomestila, če trajanje posamezne prekinitve preseže mejne vrednosti osnovne omejitve trajanja dolgotrajne prekinitve napajanja. Pogoj za zahtevo je vgrajena merilna naprava pri uporabniku, ki zagotavlja registracijo in hranjenje podatkov o prekinitvah.

(4)Nadomestila iz prejšnjega odstavka niso upravičeni stroški distribucijskega operaterja. Distribucijski operater je dolžan voditi podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco potrjenih zahtev zaradi kršitve zajamčenih standardov, ki jih je potrdil, in podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco izplačanih nadomestil.

(5)Višina nadomestila se poveča za 100 odstotkov vrednosti osnovne višine nadomestila za vsako dodatno 100-odstotno prekoračitev osnovne omejitve trajanja dolgotrajne prekinitve napajanja. Nadomestilo je navzgor omejeno s trikratnikom njegove osnovne višine. Višino nadomestila določa 8. oddelek I. poglavja Priloge 2.

(6)Uporabnik ni upravičen do izplačila nadomestila, če je leto t t regulativnega obdobja, v katerem se je zgodila kršitev zajamčenega standarda komercialne kakovosti, predmet izvzetja iz 65. člena tega akta. 57. člen (sistemski standardi neprekinjenosti napajanja)

(1)Parametra neprekinjenosti napajanja, ki se uporabljata za sistemske standarde neprekinjenosti napajanja, sta: – SAIDI in – SAIFI.

(2)Obdobje, v katerem se zahteva zagotavljanje sistemskih standardov, ne more biti krajše od enega koledarskega leta, obenem pa ne sme biti daljše od regulativnega obdobja, skrajšanega za eno koledarsko leto.

(3)Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja določajo: – referenčno raven kakovosti oskrbe, ki jo mora elektrooperater ali distribucijsko podjetje zagotoviti v vnaprej določenem obdobju v distribucijskem sistemu, posameznih območjih distribucijskega sistema ali v prenosnem sistemu s ciljem postopnega približevanja dosežene ravni neprekinjenosti napajanja k ciljni vrednosti ali – referenčno območje ravni kakovosti oskrbe, v okviru katere mora elektrooperater ali distribucijsko podjetje v vnaprej določenem obdobju zagotavljati raven kakovosti oskrbe v distribucijskem sistemu, posameznih območjih distribucijskega sistema ali v prenosnem sistemu za ohranitev ravni neprekinjenosti napajanja v okviru referenčnega območja.

(4)Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja se kot referenčna vrednost oziroma območje določijo: – z zahtevanim relativnim izboljšanjem ravni neprekinjenosti napajanja glede na izhodiščno vrednost kazalnikov neprekinjenosti napajanja ali – z zahtevano absolutno ravnijo neprekinjenosti napajanja, določeno glede na izhodiščno vrednost kazalnikov neprekinjenosti napajanja, ali – z zahtevo po ohranitvi ravni neprekinjenosti napajanja znotraj referenčnega območja, določenega z vrednostmi parametrov neprekinjenosti napajanja.

(5)Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja so določeni s stopnjami izboljšanja kakovosti oskrbe glede na izhodiščno raven neprekinjenosti napajanja za posamezno območje distribucijskega sistema za vsako posamezno leto regulativnega obdobja.

(6)Izhodiščna raven kakovosti oskrbe je enaka doseženi ravni neprekinjenosti napajanja v preteklem obdobju. V kolikor podatki o doseženi ravni neprekinjenosti napajanja za preteklo obdobje niso na voljo, agencija kot izhodiščno raven kakovosti oskrbe upošteva podatke o doseženi ravni neprekinjenosti napajanja za zadnje obdobje, ki je na voljo.

(7)Zahtevano izboljšanje ravni neprekinjenosti napajanja v obliki sistemskih standardov neprekinjenosti napajanja določa referenčno gibanje ravni kakovosti oskrbe proti ciljni ravni. Ko elektrooperater ali distribucijsko podjetje z ukrepi doseže predpisane ciljne ravni kakovosti oskrbe, se zahteva le še ohranitev ravni kakovosti oskrbe. Obdobje, v katerem agencija od elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja pričakuje dosego ciljnih ravni kakovosti oskrbe, je posredno odvisno od sheme zahtevanega izboljšanja posameznih parametrov neprekinjenosti napajanja. Če sistemski standardi kakovosti oskrbe določajo referenčno območje ravni kakovosti oskrbe, je le-to konstantno za čas trajanja regulativnega obdobja.

(8)Pri oblikovanju sheme zahtevanega izboljšanja agencija upošteva tudi značilnosti omrežja in okoljske, geografske ter demografske značilnosti posameznega območja distribucijskega sistema.

(9)Sistemske standarde neprekinjenosti napajanja v distribucijskem sistemu, posameznih območjih distribucijskega sistema in v prenosnem sistemu določa 2. oddelek I. poglavja Priloge 2. 58. člen (zajamčeni standardi komercialne kakovosti)

(1)Zajamčeni standardi komercialne kakovosti se nanašajo na minimalne ravni kakovosti storitev, ki jih je distribucijski operater ali distribucijsko podjetje dolžna zagotavljati vsem uporabnikom.

(2)Uporabnik ima pravico do izplačila nadomestila, če distribucijski operater ali distribucijsko podjetje ob izvajanju storitve dokazano kršita določeni zajamčeni standard komercialne kakovosti.

(3)Distribucijski operater je dolžan utemeljenost zahteve uporabnika o kršenju zajamčenih standardov komercialne kakovosti presoditi v osmih delovnih dneh od prejema pisnega zahtevka, v nasprotnem primeru je uporabnik upravičen do izplačila nadomestila.

(4)Distribucijski operater je dolžan uporabniku plačati nadomestilo v naslednjem mesecu po potrditvi zahtevka uporabnika oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka.

(5)Nadomestila iz prejšnjega odstavka niso upravičeni stroški distribucijskega operaterja. Distribucijski operater je dolžan voditi evidenco potrjenih zahtev zaradi kršitve zajamčenih standardov komercialne kakovosti, ki jih je potrdil, in evidenco izplačanih nadomestil.

(6)Višina nadomestila se poveča za 100 odstotkov vrednosti osnovne višine nadomestila za vsako dodatno 100 odstotno prekoračitev osnovne omejitve zajamčenega standarda. Distribucijski operater je dolžan uporabniku plačati nadomestilo v naslednjem mesecu po potrditvi zahtevka uporabnika. Če distribucijski operater tega ne stori, se višina nadomestila poveča za 100 odstotkov. Nadomestilo je navzgor omejeno s trikratnikom osnovne višine. Višino nadomestila določa 3. oddelek II. poglavja Priloge 2. 59. člen (nadomestilo ob kršitvah zajamčenega standarda pri odpravi neskladja odklonov napajalne napetosti)

(1)Uporabnik je zaradi kršitve zajamčenega standarda komercialne kakovosti, ki opredeljuje maksimalni čas trajanja do odprave neskladja odklonov napajalne napetosti s strani distribucijskega operaterja ali distribucijskega podjetja, upravičen do izplačila nadomestila na podlagi upravičene zahteve.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega člena je distribucijski operater dolžan utemeljenost zahteve uporabnika o kršenju zajamčenega standarda komercialne kakovosti, ki opredeljuje maksimalni čas trajanja do odprave neskladja odklonov napajalne napetosti, presoditi v roku 30 dni od prejema pisne zahteve uporabnika. V ta čas se štejejo aktivnosti distribucijskega operaterja iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. V nasprotnem primeru je uporabnik upravičen do nadomestila v naslednjem mesecu po preteku tega roka.

(3)Distribucijski operater na podlagi prejete pisne zahteve glede neustrezne kakovosti napetosti izvede meritve kakovosti napetosti v skladu s stanjem tehnike, ki morajo biti izvedene v času normalnega obratovalnega stanja.

(4)Če rezultati meritev ne pokažejo odstopanj odklonov napajalne napetosti s standardom SIST EN 50160, distribucijski operater pisno zahtevo zavrne. V primeru skladnosti vseh parametrov kakovosti napetosti s standardom SIST EN 50160 krije stroške izvedenih meritev uporabnik, ki je vložil pisno prijavo.

(5)Če rezultati meritev potrdijo odstopanja odklonov napajalne napetosti s standardom SIST EN 50160, distribucijski operater te ugotovitve opredeli v pisni izjavi o skladnosti kakovosti napetosti. Hkrati distribucijski operater v pisni zavezi, ki jo poda uporabniku, opredeli vrsto posega glede na zahtevnost izvedbe ukrepa in določi rok za odpravo tega neskladja, ki pa ne sme presegati zajamčenega standarda iz zaporedne številke 11 v tabeli iz 2. oddelka II. poglavja Priloge 2.

(6)Distribucijski operater je dolžan uporabniku plačati nadomestilo v naslednjem mesecu po preteku roka za odpravo neskladja iz zajamčenega standarda pod zaporedno številko 11 v tabeli iz 2. oddelka II. poglavja Priloge 2 glede na zahtevnost ukrepa iz prejšnjega odstavka.

(7)Višina nadomestila je navzgor omejena s 50 odstotki uporabnikove mesečne omrežnine za distribucijski sistem. Višino nadomestila določa 3. oddelek II. poglavja Priloge 2.

(8)Pravica do nadomestila preneha, ko distribucijski operater s ponovnimi meritvami dokaže, da je neskladje odklonov napajalne napetosti odpravil.

(9)Uporabnik ni upravičen do izplačila nadomestila, če je leto t t regulativnega obdobja, v katerem se je zgodila kršitev zajamčenega standarda pri odpravi neskladja odklonov napajalne napetosti, predmet izvzetja iz 65. člena tega akta. 60. člen (sistemski standardi komercialne kakovosti)

(1)Sistemski standardi komercialne kakovosti se nanašajo na vnaprej določeno minimalno raven kakovosti izvajanja storitev, ki jo uporabniki lahko pričakujejo od distribucijskega operaterja ali distribucijskega podjetja z določenim deležem odstopanja.

(2)Sistemske standarde določa

1. oddelek II. poglavja Priloge
2. 3.2.7.
3. Funkcijska povezava med doseženo ravnijo neprekinjenosti napajanja in priznanimi upravičenimi stroški distribucijskega operaterja
4. člen (ciljna raven neprekinjenosti napajanja)

(1)Ciljna raven neprekinjenosti napajanja določa optimalno raven neprekinjenosti napajanja za vrsto oziroma obseg sistema, na katerega se nanaša. Ciljna raven neprekinjenosti napajanja je sistemska raven kakovosti oskrbe distribucijskega sistema, posameznega območja distribucijskega sistema ali prenosnega sistema, ki ga elektrooperater ali distribucijsko podjetje z ustreznimi ukrepi postopoma doseže v predvidenem obdobju, ki lahko presega časovni okvir regulativnega obdobja.

(2)Ciljna raven neprekinjenosti napajanja se izraža s parametri neprekinjenosti napajanja SAIDI in SAIFI, ki odražata nenačrtovane dolgotrajne prekinitve in so posledica lastnih vzrokov ter za določeno vrsto ali območje sistema (mestno, mešano, podeželsko, urbano ali ruralno območje ali območje distribucijskega sistema oziroma celotni sistem).

(3)Agencija za posamezno regulativno obdobje postavi ciljne ravni neprekinjenosti napajanja na podlagi izsledkov analiz dosežene ravni neprekinjenosti napajanja, načrtov razvoja sistema, učinkov realiziranih investicij ter drugih ukrepov. Ciljna raven neprekinjenosti napajanja je opredeljena v 1. oddelku I. poglavja Priloge 2. 62. člen (vpliv kakovosti oskrbe na upravičene stroške distribucijskega operaterja)

(1)Kakovost oskrbe (Δ S(Q) t ) se za posamezno leto regulativnega obdobja t izračuna na podlagi sistemskih parametrov neprekinjenosti napajanja, priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja NSDV(Q) t ter vrednosti v tem letu predane opreme in nadomestnih delov elektroenergetske infrastrukture v uporabo NS(Q) t .

(2)Vpliv Δ S(Q) t se v obliki spodbude za boljšo kakovost oziroma sankcije za slabšo kakovost za posamezno leto regulativnega obdobja t ugotavlja na podlagi faktorjev upravičenosti q t , NSDV(Q) t in NS(Q) t za distribucijskega operaterja za distribucijski sistem oziroma za območje distribucijskega sistema i ter se določi na naslednji način: Δ S(Q) t = Ʃ i ( q t • ( NSDV(Q) t + NS(Q) t )) [ EUR ], kjer oznake pomenijo: Δ S(Q) t kakovost oskrbe; q t faktor upravičenosti NSDV(Q) t in NS(Q) t distribucijskega operaterja za distribucijski sistem oziroma za območje distribucijskega sistema i za posamezno leto regulativnega obdobja t ; NSDV(Q) t priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja v posameznem letu regulativnega obdobja t za distribucijski sistem oziroma za območje distribucijskega sistema i ; NS(Q) t vrednost v tem letu predane opreme in nadomestnih delov infrastrukture v uporabo; i distribucijski sistem oziroma območje distribucijskega sistema; t posamezno leto regulativnega obdobja, za katerega se ugotavlja vpliv neprekinjenosti napajanja na NSDV(Q) t in NS(Q) t .

(3)Distribucijski operater določi faktorje upravičenosti q t za distribucijski sistem oziroma območje distribucijskega sistema i na podlagi določb 5. oddelka I. poglavja Priloge 2.

(4)Nabor sistemskih parametrov neprekinjenosti napajanja iz prvega odstavka tega člena je določen v 45. členu tega akta. 63. člen (faktor upravičenosti)

(1)Faktor upravičenosti q t je odvisen od faktorja q K , ki je določen kot funkcija odstopanj izbranega parametra neprekinjenosti napajanja K od referenčne vrednosti. Faktor upravičenosti q t je lahko pozitiven ali negativen. Na podlagi sheme upravičenosti se za distribucijski sistem oziroma posamezno območje distribucijskega sistema i in za posamezno leto regulativnega obdobja t faktor upravičenosti q t določi na naslednji način: q t = Ʃ VO Ʃ K ( p K • q K ), kjer oznake pomenijo: q t faktor upravičenosti; p K ponder vpliva parametra neprekinjenosti napajanja K ; q K Faktor q K , izračunan za posamezni parameter neprekinjenosti napajanja K ; VO vrsta območja, po katerem potekajo SN-izvodi distribucijskega sistema in za katerega je opredeljena shema upravičenosti.

(2)Ponderja p K za posamezni parameter K in vrsto območja VO sta določena v 5. oddelku I. poglavja Priloge 2.

(3)Faktor q K se izračuna glede na odstopanje dosežene ravni kakovosti oskrbe Δ K , ki je izraženo z odstopanjem dosežene vrednosti posameznega parametra neprekinjenosti napajanja K dos od referenčne vrednosti posameznega parametra neprekinjenosti napajanja K ref in se izračunava za vsak reguliran parameter neprekinjenosti napajanja posebej. Določi se na naslednji način: q K = f (Δ K ), Δ K = K ref –K dos • 100 (%), K ref kjer oznake pomenijo: q K faktor q K ; f (Δ K ) funkcijska odvisnost faktorja q K od odstopanja dosežene ravni kakovosti oskrbe; Δ K odstopanje dosežene ravni kakovosti oskrbe; K ref referenčna vrednost posameznega parametra neprekinjenosti napajanja, določena na podlagi sistemskih standardov neprekinjenosti napajanja; K dos dosežena vrednost posameznega parametra neprekinjenosti napajanja v obdobju opazovanja.

(4)Faktor q K se izračunava za distribucijski sistem oziroma območje distribucijskega sistema i za posamezni parameter neprekinjenosti napajanja K na koncu vsakega leta t regulativnega obdobja za nazaj s pomočjo sheme upravičenosti iz naslednjega člena. 64. člen (shema upravičenosti)

(1)Shema upravičenosti ( q K (Δ K )) je matematično določena s kosoma linearno funkcijo, ki je izražena z matematičnim modelom »metode razredov kakovosti z interpolacijo na robu« in je navzgor in navzdol omejena ter se določi na naslednji način: kjer oznake pomenijo: Parametri q s določajo stopnje upravičenosti oziroma neupravičenosti NSDV(Q) t in NS(Q) t in so izraženi z njihovim deležem; Parametri k s določajo meje posameznih razredov neprekinjenosti napajanja. Izražajo se z relativnim odstopanjem od zahtevane referenčne ravni neprekinjenosti napajanja; Parameter d določa odzivnost sheme upravičenosti na spremembe ravni neprekinjenosti napajanja v območju med dvema razredoma oziroma širino robov kakovostnega razreda. Na robu predvidene debeline se vrednost funkcije linearno interpolira.

(2)Parametri q s in k s za s = {1, 2, 3, 4} ter parameter d so določeni v

1. oddelku I. poglavja Priloge
3. člen (izvzetje obdobja iz reguliranja s kakovostjo oskrbe)

(1)Če agencija v postopku presoje podatkov o kakovosti oskrbe ugotovi, da bi zaradi izjemnega dogodka, ki je v presojanem letu zajel vsa območja distribucijskega sistema in pri distribucijskih podjetjih pomembno vplival na njihov proces nadzora kakovosti oskrbe, upoštevanje posredovanih podatkov pomenilo preveliko tveganje z vidika vpliva na upravičene stroške distribucijskega operaterja, agencija zadevno leto izvzame iz reguliranja s kakovostjo za vsa območja distribucijskega sistema.

(2)Pomemben vpliv na proces nadzora kakovosti oskrbe iz prejšnjega odstavka je takšen vpliv, ko podjetja upravičeno dalj časa niso bila v stanju zagotavljati ustrezne ravni učinkovitosti procesov nadzora kakovosti oskrbe in posledično zahtevane kakovosti ter celovitosti posredovanih podatkov o kakovosti oskrbe, zaradi česar agencija ne more z gotovostjo ugotavljati pravilnosti razvrščanja dogodkov po vzroku.

1. člen (korekcija podatkov) Če izjemni dogodek iz prvega odstavka prejšnjega člena ne zajame vseh območij distribucijskega sistema, agencija izvede validacijo poročanih podatkov za prizadeta območja z uporabo statistične metode za razvrščanje po vzrokih prekinitev ob upoštevanju razpoložljivih podatkov. Če postopek izkaže bistvena odstopanja, agencija pri določitvi upravičenih stroškov distribucijskega operaterja upošteva rezultate statistične metode. 3.2.
2. Raziskave in inovacije 3.2.8.
3. Splošno
4. člen (namen in cilji) Stroški raziskav in inovacij so upravičeni stroški projektov, če se z njimi: – zagotavlja financiranje raziskovalnih in demonstracijskih projektov elektrooperaterjev, ki izpolnjujejo kriterije tega akta in omogočajo koristi za elektrooperaterje, odjemalce oziroma širše družbene koristi; – spodbuja raziskave oziroma demonstracije inovativnih prijemov pametnih omrežij za boljše izkoriščanje obstoječe elektroenergetske infrastrukture in obnovljivih virov energije kot tudi nizkoogljičnih in energijsko učinkovitih rešitev z uporabo koncepta odprtih inovacij in – razširjajo znanja, pridobljena z izvajanjem projektov za zagotavljanje koristi in prihrankov pri uporabi omrežja končnega odjemalca, ter zagotavljajo učinkovitejše naložbe v omrežje na podlagi rezultatov projektov.
5. člen (kvalifikacija projektov)

(1)Postopek in pogoje kvalificiranja projektov na področju raziskav in inovacij določa Priloga 3, ki je sestavni del tega akta.

(2)Elektrooperater mora agenciji prijaviti vsak projekt iz prejšnjega člena pred začetkom izvajanja projekta, razen za projekte iz 3.2.8.2 pododseka II. poglavja tega akta, ki jih je treba prijaviti najkasneje do 31. januarja leta regulativnega obdobja, v katerem začne izvajati projekt oziroma najkasneje 30 dni od uveljavitve tega akta. Postopek prijave podrobneje določa Priloga 3.

(3)Za projekte iz 72. člena tega akta mora elektrooperater dodatno predložiti še dokazila za vsako področje ocenjevanja.

(4)Agencija najkasneje v 60 dneh po prijavi projekta elektrooperaterja pisno obvesti o kvalifikaciji projekta. 69. člen (opredelitev upravičenih stroškov)

(1)Stroški raziskav in inovacij so stroški, ki so posledica kvalificiranih inovativnih projektov na področju raziskav, eksperimentalnega razvoja in demonstracij in lahko vključujejo vse vrste inovacij, vključno s poslovnimi, tehnološkimi in operativnimi, ter so nastali v času od začetka zasnove projekta pred prijavo do zaključka projekta.

(2)Upravičenost teh stroškov iz prejšnjega odstavka ni osredotočena izključno na inovativne projekte z morebitnimi direktnimi nizkoogljičnimi in okoljskimi koristmi, tovrstne koristi projektov so lahko tudi posredne.

(3)Stroški razvijanja niso upravičeni stroški raziskav in inovacij. 70. člen (določitev stroškov raziskav in inovacij)

(1)Stroški raziskav in inovacij so stroški materiala, stroški storitev, stroški dela, drugi poslovni odhodki in drugi odhodki in niso upoštevani v okviru nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja.

(2)Načrtovani stroški raziskav in inovacij za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način: RI t = 0,0025 • NV zl [ EUR ], kjer oznake pomenijo: RI t stroški raziskav in inovacij; NV zl načrtovani viri za pokrivanje upravičenih stroškov zadnjega leta regulativnega obdobja pred začetkom novega regulativnega obdobja; zl zadnje leto regulativnega obdobja pred začetkom novega regulativnega obdobja; t leto regulativnega obdobja.

(3)Če je regulativni okvir za distribucijskega operaterja razdeljen na območja distribucijskega sistema, se načrtovani stroški raziskav in inovacij določijo ločeno za distribucijska podjetja in distribucijskega operaterja skladno s prejšnjim odstavkom. 71. člen (spremljanje izvajanja projektov)

(1)Elektrooperater mora agenciji poročati o izvajanju projektov na način, ki ga določa Priloga 3.

(2)Če agencija ugotovi kakršno koli neskladnost pri izvajanju projekta z zahtevami tega akta, naloži elektrooperaterju korektivne ukrepe ter rok za njihovo izvedbo. Če elektrooperater neskladnosti pravočasno in v celoti ne odpravi, stroški, nastali z izvajanjem tega projekta, niso upravičeni stroški elektrooperaterja.

(3)Elektrooperater mora za projekte iz

1. člena tega akta voditi posebne evidence stroškov teh projektov. 3.2.8.
2. Posebne določbe za projekte, ki uporabljajo pilotne mehanizme obračuna omrežnine
3. člen (opredelitev pilotnih projektov na področju dinamičnega tarifiranja)

(1)Kvalificirani pilotni oziroma demonstracijski projekti, ki temeljijo na dinamičnem tarifiranju, morajo biti izvajani s ciljem odgovoriti na ključna razvojna vprašanja glede aktivnega sodelovanja odjemalcev na trgu, uporabnosti novih tehnologij in storitev na področju pametnih omrežij in z njimi povezanih tržnih mehanizmov, kot je npr. uporaba prožnosti končnih odjemalcev. Elektrooperater lahko za spodbujanje prilagajanja odjema in upravljanja s porabo električne energije uporabi pilotne mehanizme obračuna omrežnine iz 135. in 137. člena tega akta oziroma vključi aktivne odjemalce k sodelovanju v sistemskih storitvah na podlagi 136. člena tega akta s ciljem zagotavljati prihranek energije pri končni porabi, izboljšanje učinkovitosti proizvodnje, prenosa in distribucije energije oziroma zanesljivo in stabilno delovanje sistema.

(2)Elektrooperater izvaja dinamično tarifiranje v okviru preizkušanja pilotnih mehanizmov obračuna omrežnine izključno na podlagi predhodnega soglasja končnega odjemalca.

(3)Elektrooperater mora v okviru posameznega projekta uporabiti vsaj enega izmed mehanizmov obračuna omrežnine oziroma ukrepa spodbujanja sodelovanja aktivnih odjemalcev v sistemskih storitvah iz prvega odstavka tega člena. Projekti iz prvega odstavka tega člena lahko vključujejo tudi druge ukrepe elektrooperaterja, ki jih le-ta izvaja za zagotavljanje ali izboljševanje ravni kakovosti oskrbe, doseganje energetske učinkovitosti oziroma uravnavanja odjema ali porazdeljene proizvodnje, s katerimi nadgradnja ali nadomeščanje elektroenergetskih zmogljivosti ne bi bila potrebna ali bi se lahko časovno zamaknila.

(4)Elektrooperater oziroma agregator ali druga pooblaščena oseba (v kolikor končni odjemalec sodeluje preko nje) v fazi vključevanja odjemalcev v projekt v soglasju z aktivnim odjemalcem pridobi informacije o napravah končnih odjemalcev, ki lahko prispevajo k prilagajanju odjema (npr. električna vozila in polnilnice, hranilniki energije, toplotne črpalke, proizvodni viri, ipd.) in so koristne za interpretacijo rezultatov oziroma vrednotenje učinkov projektov. Oseba iz prvega stavka pridobi in vodi te informacije ločeno za vsakega končnega odjemalca za čas trajanja projekta. 73. člen (dodatni pogoji za kvalifikacijo)

(1)Projekti iz prejšnjega člena morajo poleg pogojev iz

1. člena tega akta izpolnjevati tudi naslednje: – vključevanje uporabnikov v projekt mora biti izvedeno na podlagi preglednega in nediskriminatornega načina izbire; – posamezen uporabnik je lahko istočasno vključen v več pilotnih projektov pod pogojem, da vsak od teh projektov naslavlja različne pilotne mehanizme obračuna omrežnine iz
2. in
3. člena tega akta oziroma, da le en izmed zadevnih projektov vključuje uporabnika k sodelovanju v sistemskih storitvah na podlagi
4. člena tega akta; – maksimalno število vključenih uporabnikov v posamezni kvalificirani pilotni projekt je omejeno na 3000 končnih odjemalcev z obračunsko močjo do vključno 43 kW, ki se jim na prevzemno-predajnem mestu z obstoječo merilno opremo že ugotavlja prevzem oziroma oddaja električne energije iz omrežja na 15-minutni ravni; – število vključenih odjemalcev v posameznem projektu ne sme biti manjše od 10 odstotkov vseh odjemalcev, ki so priključeni na sistem za točkami v omrežju, v katerih se ugotavlja učinek teh ukrepov in izpolnjujejo tehnične zahteve projekta, in obenem ne manj kot 5 odstotkov vseh priključenih odjemalcev za navedenimi točkami v omrežju.

(2)Elektrooperater mora v okviru izvajanja posameznega projekta zagotoviti koordinirano izvajanje aktivacij prožnosti s ciljem dosegati maksimalne učinke programov prilagajanja odjema ob zagotavljanju zanesljivega obratovanja sistema.

(3)Elektrooperater mora omogočiti vsakemu aktivnemu odjemalcu učinkovit dostop do primerjalnega obračuna po sistemski tarifi iz 131. člena tega akta za posamezno obračunsko obdobje.

(4)Morebitne spodbude oziroma nagrade za udeležbo v projektu, za katere se elektrooperater dogovori z uporabniki, morajo biti sorazmerne direktnim in indirektnim stroškom, ki jih ima uporabnik zaradi vključitve v projekt (zagotavljanje celovitosti rezultatov projekta). Tovrstni stroški niso upravičeni stroški elektrooperaterja, razen nadomestilo iz 136. člena tega akta.

(5)Elektrooperater mora vsakemu aktivnemu odjemalcu, ki sodeluje v projektu, brezplačno zagotoviti merilno komunikacijsko opremo na prevzemno-predajnem mestu, ki omogoča aktivnemu odjemalcu oziroma njegovim upravičencem učinkovit lokalni dostop do merilnih podatkov v realnem času z intervalom, kar zagotavlja sodelovanje aktivnega odjemalca v sistemskih storitvah. Če ni druge možnosti, se navedeno zagotavlja z zamenjavo obstoječe merilno komunikacijske opreme na prevzemno-predajnem mestu.

(6)Če ima aktivni odjemalec na prevzemno-predajnem mestu že vgrajen sistemski števec, ki omogoča lokalni dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka, njegova merilna naprava pa ni integrirana v merilni center distribucijskega operaterja, zaradi česar niso zagotovljeni pogoji za daljinsko odčitavanje merilnih podatkov, lahko za potrebe izvajanja projektov iz

1. člena tega akta distribucijski operater sklene z uporabnikom oziroma agregatorjem pogodbo, na podlagi katere mu lokalno pridobljene merilne podatke zagotavlja uporabnik oziroma agregator na ravni obračunskega intervala. Zagotavljanje podatkov po tej pogodbi je brezplačno. V pogodbi mora biti opredeljena raven kakovosti in razpoložljivosti podatkov, ki mora biti skladna z zahtevami procesa obračuna in zahtevami posameznega projekta iz
2. člena tega akta.

(7)Elektrooperater mora vsakega uporabnika, ki sodeluje v projektu iz

1. člena tega akta in je njegova merilna komunikacijska oprema integrirana v napredni sistem merjenja, v procesu bilančnega obračuna uvrstiti v merjeni odjem z obračunskim intervalom največ 1 uro.
2. člen (postopek kvalifikacije projektov)

(1)Agencija v shemo spodbud kvalificira največ pet najbolje ocenjenih projektov v posameznem letu regulativnega obdobja. Agencija izvede kvalifikacijo prijavljenih pilotnih projektov v posameznem letu regulativnega obdobja na podlagi ocene posameznega projekta. Projekte klasificira na podlagi indeksa prioritete: kjer oznake pomenijo: I_p i indeks prioritete projekta i ; S i načrtovani stroški projekta i v 1 000 EUR, ki upoštevajo tudi brezplačno prevzeta sredstva; Oi,j ocena projekta i (število točk) na področju ocenjevanja j; i identifikator projekta; j identifikator področja ocenjevanja; N število področij ocenjevanja.

(2)Področja ocenjevanja so:

1. prepoznavnost projekta;
2. dimenzija projekta;
3. raven inovacije;
4. izvedljivost projekta;
5. ponovljivost projekta.

(3)Agencija izvede ocenjevanje vseh prispelih vlog. Če na podlagi predložene dokumentacije ni mogoče opraviti ocene projekta, se projekt ne kvalificira. Sistem ocenjevanja opredeljuje Priloga 4, ki je sestavni del tega akta. 3.2.9. Spodbude 75. člen (učinkovitost poslovanja elektrooperaterja)

(1)Če elektrooperater realizira nižje stroške, kot so priznani upravičeni stroški, razliko stroškov zadrži.

(2)Če elektrooperater realizira višje stroške, kot so priznani upravičeni stroški, razliko pokriva iz reguliranega donosa na sredstva.

(3)Če sistemski operater zagotovi eno ali več sistemskih storitev na brezplačen način, ki ni posledica zakonodajne zahteve, se mu prizna spodbuda v višini 10 odstotkov vrednosti prihranka, ki je enak vrednosti, ki bi jo sistemski operater plačal za nakup te sistemske storitve.

(4)Če elektrooperater v posameznem letu regulativnega obdobja doseže nižjo letno povprečno priznano ceno električne energije za izgube od referenčne cene iz petega odstavka tega člena, se mu prizna spodbuda v višini 20 odstotkov od realiziranega letnega prihranka. Realiziran letni prihranek se izračuna kot produkt razlike, med referenčno ceno in letno povprečno priznano ceno električne energije, in priznanih količin električne energije za izgube, ki so za distribucijskega operaterja določene skladno z

1. točko
2. člena tega akta in za sistemskega operaterja skladno s
3. točko
4. člena tega akta. Letna povprečna priznana cena električne energije za izgube se izračuna kot kvocient priznanih stroškov električne energije za izgube in priznanih količin električne energije za izgube, kar je za distribucijskega operaterja določeno v
5. točki
6. člena tega akta in za sistemskega operaterja v
7. točki
8. člena tega akta.

(5)Referenčna cena električne energije iz četrtega odstavka tega člena se za posamezno leto regulativnega obdobja določi na podlagi povprečja cen doseženih pri trgovanju z letnimi produkti na terminskih trgih za posamezno leto regulativnega obdobja, in sicer v letu pred tem letom regulativnega obdobja ter povprečjem doseženih urnih cen na dnevnem trgu iz trgovanj za dan vnaprej za to leto regulativnega obdobja. Povprečna cena na terminskem trgu in dnevnem trgu se izračuna z upoštevanjem 70-odstotnega deleža doseženih cen za pasovno energijo in 30-odstotnega deleža cen za vršno energijo. Za določitev cen iz terminskega trga se upoštevajo podatki z madžarske energetske borze, za dosežene cene na dnevnem trgu pa se upoštevajo podatki s slovenske energetske borze. 76. člen (brezplačno prevzeta evropska sredstva)

(1)Če elektrooperater pridobi brezplačno prevzeta evropska sredstva vključno z denarnimi sredstvi za naložbe, se mu v upravičenih stroških prizna stimulacija v enkratni višini 0,5 odstotka od neodpisane vrednosti sredstva na dan 31. december v letu, ko je bilo sredstvo predano v uporabo.

(2)Če elektrooperater pridobi brezplačno prevzeta evropska denarna sredstva za pokrivanje stroškov raziskav in inovacij, se mu v upravičenih stroških prizna stimulacija v enkratni višini 0,5 odstotka teh sredstev.

(3)Če mora elektrooperater iz kakršnega koli razloga vrniti brezplačno prevzeta evropska sredstva, prejeta stimulacija zmanjšuje upravičene stroške pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira za tisto leto regulativnega obdobja, ko je izvedeno vračilo teh sredstev. Vsi stroški in odhodki, nastali iz naslova vračila brezplačno prevzetih evropskih sredstev, niso upravičeni stroški elektrooperaterja.

1. člen (spodbude za prihranke pri nabavi sistemskih števcev električne energije s komunikacijskim modulom) V primeru doseganja nižje letne povprečne nabavne cene od zamejene cene iz
2. člena tega akta agencija prizna enkratno spodbudo v višini 50 odstotkov od realiziranega letnega prihranka pri nabavi sistemskih števcev. Letni prihranek je razlika med vrednostjo nabavljenih sistemskih števcev po realizirani povprečni nabavni ceni in vrednostjo nabavljenih sistemskih števcev po zamejeni ceni iz
3. člena tega akta.
4. člen (spodbujanje naložb v pametna omrežja)

(1)Za dosego cilja iz

1. in
2. točke
3. člena tega akta agencija spodbuja naložbe elektrooperaterja v pametna omrežja s ciljem omogočiti uvajanje uveljavljenih novih tehnologij za učinkovitejše izkoriščanje obstoječega elektroenergetskega sistema, za učinkovito združevanje ravnanja in ukrepov vseh uporabnikov, priključenih na elektroenergetski sistem, zlasti proizvajanja električne energije iz obnovljivih ali distribuiranih virov energije ter prilagajanja odjema odjemalcev.

(2)Shema spodbud obsega finančne spodbude za naložbe v pametna omrežja, in sicer: – časovno omejene finančne spodbude in – enkratne spodbude za uspešnost projekta.

(3)Vsota spodbud je navzgor zamejena z vrednostjo 10 odstotkov izkazanih neto koristi celotnega projekta.

(4)V shemo spodbud agencija uvršča naložbe v pametna omrežja, ki spodbujajo najbolj učinkovit razvoj omrežij, katerih skupna vrednost presega 100.000,00 eurov.

(5)Agencija spremlja izvajanje projektov, uvrščenih v shemo spodbud.

(6)Za uvrstitev posamezne naložbe v pametna omrežja v shemo spodbud morajo biti izpolnjeni kriteriji, ki so določeni s tem aktom. 79. člen (osnovni kriteriji sheme spodbud)

(1)Projekti oziroma sredstva, ki so vgrajena za nadgradnjo obstoječega omrežja s komunikacijsko, merilno, nadzorno, regulacijsko tehnologijo in tehnologijo za avtomatizacijo ter ustreznimi rešitvami na področju informacijskih tehnologij, morajo biti skladna z definicijo pametnih omrežij oziroma pametne energetske infrastrukture.

(2)Naložbe iz prejšnjega člena morajo biti usmerjene v reševanje problematike na vsaj enem izmed naslednjih področij:

1. izboljšanje izkoriščenosti obstoječega elektroenergetskega sistema;
2. zagotavljanje prenosne zmogljivosti v smislu obvladovanja lokalnih preobremenitev;
3. povečanje prenosne zmogljivosti sistema;
4. učinkovita integracija proizvodnje iz obnovljivih virov ter soproizvodnje elektrike in toplote z visokim izkoristkom v omrežje in drugo;
5. postavitev obratovalnih zahtev proizvodnim enotam, koordinirano omejevanje delovanja proizvodnih enot in drugo;
6. zagotavljanje otočnega obratovanja (mikro omrežja) ob uporabi proizvodnje iz obnovljivih virov;
7. uvajanje naprednih tržnih mehanizmov v smislu zagotavljanja aktivnega sodelovanja uporabnikov v ukrepih elektrooperaterja kot na primer v programih prilagajanja odjema na področju frekvenčnih in nefrekvenčnih sistemskih storitev;
8. spodbujanje energetske učinkovitosti v smislu zmanjšanja porabe elektrike, priključne moči, konične moči, izgub v omrežju in drugo;
9. učinkovita integracija polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil v omrežje z vključevanjem pametne polnilne infrastrukture v programe prilagajanja odjema s ciljem spodbujanja povečevanja rabe električne energije v prometu ali
10. izboljševanje oziroma ohranjanje ravni neprekinjenost napajanja in kakovosti napetosti.

(3)Komponente za izvajanje tržnih mehanizmov, ki se uvajajo v okviru projektov iz prejšnjega člena in ne služijo omrežju, niso predmet upravičenih stroškov in te sheme spodbud. 80. člen (časovno omejena finančna spodbuda)

(1)Naložbam v pametna omrežja, ki izpolnjujejo osnovne kriterije iz prejšnjega člena, agencija v primeru izpolnjevanja zahtevanih pogojev iz tega člena prizna spodbudo iz prve alineje drugega odstavka

1. člena tega akta v višini 2 odstotkov od neodpisane vrednosti sredstva na dan
2. decembra za čas trajanja treh let od dneva aktiviranja.

(2)Če elektrooperater za projekte iz 78. člena tega akta delno ali v celoti pridobi brezplačno prevzeta sredstva ali druga nepovratna sredstva, se spodbuda iz prejšnjega odstavka za tako pridobljena sredstva ne prizna.

(3)Elektrooperater mora za kvalifikacijo za spodbudo iz prvega odstavka tega člena z dokumentacijo dokazati, da bo določena naložba v razvoj pametnih omrežij namenjena reševanju problematike omrežja na področjih iz drugega odstavka prejšnjega člena. Elektrooperater v vlogi za odobritev spodbud iz prvega odstavka tega člena agenciji predloži: 1. opis projekta in uporabljenih ukrepov uvajanja pametnih omrežij z navedbo reference na posamezen ukrep iz študije agencije o reguliranju na področju pametnih omrežij