Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Pivka št. 1, stran 7815.

(2)Na območju Občine Pivka so sledeči elektroenergetski objekti za razdeljevanje in prenos električne energije – RTP in daljnovodi: RTP 110/20 kV Pivka, DV 110 kV Divača–Pivka–Ilirska Bistrica in DV 110 kV Pivka–Postojna. »

(3)Na območju Občine Pivka je načrtovana rekonstrukcija daljnovodov in vzdrževalna dela v javno korist na daljnovodih, navedenih v prejšnji točki tega člena.« 3. člen V 70. členu Odloka se spremenita prvi in četrti odstavek tako, da se glasita: »

(1)Na območju občine se nahajajo naslednja območja posebnega pomena za potrebe obrambe: – Gorica: območje izključne rabe, – vojašnica Stanislava Požarja – Pivka: območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe, – Polhova jama: območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe, – Poček – Bač: območje omejene in nadzorovane rabe, – Dedna gora: območje možne izključne rabe, – Šilentabor: območje možne izključne rabe.

(2)Območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je del območja za potrebe obrambe, ki obsega varnostno območje, na katerem so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov.« 4. člen V 75. členu Odloka se spremeni prvi odstavek tako, da se glasi: »

(1)Za celotno območje občine je po posameznih EUP določena oziroma prikazana podrobnejša namenska rabe prostora (v nadalj.: PNRP), in sicer se PNRP deli na: Osnovna namenska raba prostora Podrobnejša namenska raba prostora Členitev podrobnejše namenske rabe OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S – OBMOČJA STANOVANJ SS – stanovanjske površine – SSs: območje urbane prostostoječe stan. pozidave brez dejavnosti, – SSp: območje urbane prostostoječe stan. pozidave z mirnimi dejavnostmi, – SSm: območje urbane stan. pozidave različnih tipologij z mirnimi dejavnostmi, – SSv: območje urbane večstan. pozidave z mirnimi dejavnostmi SK – površine podeželskega naselja – SK: območje podeželskega naselja, – SKe: območje podeželskega naselja z enodružinsko stanovanjsko pozidavo C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI CU – osrednja območja centralnih dejavnosti CD – druga območja centralnih dejavnosti – CDi: območja centralnih dejavnosti za izobraževanje, – CDc: območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov, – CDk: območja centralnih dejavnosti za kulturne dejavnosti I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI IG – gospodarske cone IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo B – POSEBNA OBMOČJA BT – površine za turizem BD – površine drugih območij BC – športni centri Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport ZP – parki ZD – Druge urejene zelene površine ZK – pokopališča P – OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE PC – Površine cest PŽ – površine železnic PO – ostale prometne površine T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRAST. O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRAST. F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K1 – OBMOČJA NAJBOLJŠIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K2 – OBMOČJA DRUGIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G – GOZDNA ZEMLJIŠČA Gr – območja gozdnih rezervatov OBMOČJA VODA VC – OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ LN – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN f – OBMOČJA ZUNAJ NASELIJ ZA POTREBE OBRAMBE V 75. členu Odloka se črta drugi in tretji odstavek. 5. člen V 76. členu Odloka se spremeni zadnja peta alineja tako, da se glasi: »– Za EUP ali pEUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo skupni PIP ter usmeritve za pripravo OPPN, ki so določene v prilogi 1 Odloka.« V 76. členu Odloka se za zadnjo peto alinejo doda nova šesta alineja, ki se glasi: »Ne glede na zgornje alineje so prostorski izvedbeni pogoji za območja EUP PI 25, NO 03 – del, TR 11, TR 05, PA 01/7, RI 13 in RI 14, KA 05/2 in KA 05/4 ter KP PPJ določeni le v 178.a, 178.b, 178.c, 178.d, 178.e, 178.f, 178.g in 178.h členu Odloka.« 6. člen V 78. členu Odloka se spremeni drugi in četrti odstavek tako, da se glasi: »

(2)Na celotnem območju občine je dopustna gradnja pomožnih objektov v skladu z 88. členom Odloka in prilogo 3.

(4)Na celotnem območju občine z osnovno namensko rabo stavbna zemljišča je ne glede na prejšnje točke tega člena in določila za posebne PIP dopusta gradnja sončnih elektrarn, izvedenih v okviru obstoječega, rekonstruiranega ali novozgrajenega objekta, geoloških-geotehničnih vrtin, geosond in drugih toplotnih črpalk za ogrevanje kompleksa. Namestitev sončnih elektrarn je dopustna na strehah in na fasadah objektov ob upoštevanju funkcionalnih in oblikovnih meril za območje pEUP, v kateri se objekt nahaja, razen v EUP s podrobno rabo IK ali IG, kjer način postavitve sončnih elektrarn ni omejen.« 7. člen V 79. členu odloka se v peti alineji prvega odstavka in prvem stavku četrtega odstavka beseda »BEP« zamenja z besedo »BTP«. 8. člen V 80. členu Odloka se spremenijo četrti, peti, šesti, sedmi odstavek tako, da se glasijo: »

(4)Objekti (tlorisna projekcija zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov objektov na zemljišče, vključujoč napušče, nadstreške, balkone in podobne gradbene elemente) morajo biti oddaljeni najmanj: – 4,00 m od meje sosednjih zemljišč, – 2,00 m od meje sosednjih zemljišč v primeru gradnje pomožnih objektov, – 0,50 m od meje sosednjih zemljišč v primeru gradnje ograje, ki izpolnjuje pogoje za pomožni objekt.

(5)Manjši odmiki objektov, od določenih v četrtem odstavku tega člena, so dopustni v primeru:

1. Gradnje novih objektov na stavbišču prej odstranjenih objektov v dimenzijah prej odstranjenih objektov na mestu prej odstranjenega objekta ob izpolnjevanju pogoja, da je: – za zahtevne in manj zahtevne objekte v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelana utemeljitev posega, ki bo dokazala, da gradnja predstavlja gradnjo novega objekta na stavbišču prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta v dimenzijah prej odstranjenega objekta na mestu prej odstranjenega objekta in da je odmik med sosednjimi objekti v skladu s predpisi s področja požarne varnosti in sanitarno-higienske varnosti, – za pomožne objekte v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor izdelana utemeljitev posega, ki bo dokazala, da gradnja predstavlja gradnjo novega objekta na stavbišču prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta v dimenzijah prej odstranjenega objekta na mestu prej odstranjenega objekta in da je odmik med sosednjimi objekti v skladu s predpisi s področja požarne varnosti in sanitarno-higienske varnosti.
2. Spremembe namembnosti obstoječega nebivalnega podstrešja v bivalno vključno z rekonstrukcijo navedenega dela objekta pod pogojem, da je odmik med sosednjimi objekti v skladu s predpisi s področja požarne varnosti in sanitarno-higienske varnosti.
3. Vzdrževalnih del, rekonstrukcije ali odstranitve obstoječega objekta pod pogojem, da je odmik med sosednjimi objekti v skladu s predpisi s področja požarne varnosti in sanitarno-higienske varnosti.

(6)Dopustni so tudi manjši odmiki stavb ali drugih objektov od določenih v četrtem odstavku tega člena ob izpolnjevanju vseh spodaj navedenih pogojev: – da je pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča, – da manjši odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda na območju EUP, – da je odmik med sosednjimi objekti v skladu s predpisi s področja požarne varnosti in sanitarno-higienske varnosti.

(7)V primeru gradnje zahtevnega ali manj zahtevnega objekta na podlagi prejšnjega odstavka tega člena je obvezen pogoj še: – v skladu s predpisi urejena služnostna pravica, ki zagotavlja izvrševanje vzdrževanja navedenega objekta. – v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelana podrobna utemeljitev posega, ki bo dokazala, da manjši odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda na območju EUP ali pEUP, kjer je stavba ali drug objekt predviden (npr.: tipologija gradnje: vrstne hiše, dvojčki ali tradicionalen način gradnje, značilen za naselje).

(8)Ne glede na prejšnje odstavke tega člena mora biti odmik: – v primeru lokacije v varovalnih koridorjih gospodarske javne infrastrukture v skladu s pogoji posameznih upravljavcev gospodarske javne infrastrukture in – v primeru lokacije v bližini gozdnega roba morajo biti novo zgrajene stavbe od gozdnega roba oddaljene minimalno eno sestojno višino (25,0 m) pri čemer so manjši odmiki dopustni le v primeru, da zaradi oblikovanja terena bližnji gozd ne ogroža stavbe.« V 80. členu Odloka se ukinejo se deveti, deseti in enajsti odstavek. 9. člen V 82. členu Odloka se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »

(7)V primeru iz prejšnje točke tega člena je dopustna tudi novogradnja objekta na stavbišču prej odstranjenega legalno zgrajenega objekta v dimenzijah prej odstranjenega objekta na istih temeljih ali s premikom do 25 % znotraj obstoječe gradbene parcele, pri čemer se FZ in FI ne sme povečati ter FOZP ne zmanjšati.«

1. člen V
2. členu Odloka se v prvi alineji
3. točke prvega odstavka za zadnjo besedo stavka doda: »(oblike objektov v obliki črke I, L, II in iztegnjeni L).«
4. člen V
5. členu Odloka se spremeni četrti odstavek tako, da se glasi: »

(4)Premostitev višinskih razlik z opornimi zidovi je dopustna le izjemoma pri čemer je v primeru gradnje na javnih površinah oziroma na površinah, ki so vizualno povezane z javnimi površinami dopustna gradnja opornega zidu do višine 1,50 m nad nivojem nižjega terena oziroma se višinske razlike premostijo v kaskadah.« 12. člen Spremeni se 88. člena Odloka tako, da se glasi: »

(1)Pomožni objekti so enostavni in nezahtevni objekti, določeni z veljavnimi predpisi, in sicer: – pomožna stavba za lastne potrebe, ki ni namenjena prebivanju, – pomožna stavba v javni rabi, ki ni namenjena prebivanju kot samostojna stavba ali prislonjena k stavbi, – pomožni objekt v javni rabi, – ograja, – podporni zid, to je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine, – mala komunalna čistilna naprava to je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode; sem spada tudi nepretočna greznica (vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo), – rezervoar to je objekt, povezan s tlemi ali vkopan, s priključki in z inštalacijami (rezervoar za vodo), – vodnjak, vodomet, – priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, – samostojno parkirišče v javni rabi, – kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne, – športno igrišče na prostem, – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, – objekt za oglaševanje, – objekt za rejo živali, to je enoetažen objekt, namenjen reji živali, – pomožni kmetijski objekt to je objekt, namenjen kmetijski pridelavi in vrtnarjenju, ki ni namenjen prebivanju, – objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, – pomožni gozdarski objekt to je objekt, namenjen gozdarskim opravilom, ki ni namenjen prebivanju, – pomožni komunalni objekt, – pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

(2)Za določanje pogojev za gradnjo pomožnih objektov je treba upoštevati določila veljavne zakonodaje ter določila tega člena.

(3)Vrste pomožnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih PNRP, so določeni v Prilogi 3 Odloka in tem členu. Ne glede na navedeno so vsi pomožni objekti dopustni pod pogojem, da so v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.

(4)Postavitev objektov za rejo živali in pomožnih kmetijskih objektov v odprtem prostoru (na kmetijskih in gozdnih zemljiščih) je dopustna s soglasjem Občine Pivka za postavitev pomožnega objekta v odprtem prostoru (v nadalj. soglasje za pomožni objekt) ter s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije v primeru postavitve na zemljišče, ki je v naravi gozd. Soglasje za pomožni objekt izda služba, pristojna za urbanizem, na podlagi presoje skladnosti načrtovanega posega za dobo največ 10 let. Zahtevi za izdajo soglasja za pomožni objekt mora investitor predložiti idejno rešitev objekta, iz katere je razvidna skladnost načrtovanega posega z temi merili: – nedopustnost postavitve objektov na vizualno izpostavljenih legah pri čemer je v primeru nedostopnosti razpolaganja z zemljišči z manj izpostavljeno lokacijo lahko dopustna postavitev objekta na vizualno čim manj izpostavljeni mikrolokaciji predmetnega zemljišča, – skladnost s funkcionalnimi merili (lega objekta, odmik od parcelnih mej, tloris, prerez objekta, tlorisna površina, etažnost in višina objekta ter namen rabe objekta), – skladnost z oblikovalskimi merili glede avtohtonih materialov in enotnih oblikovalskih izhodišč (fasade in višina objekta). Pol leta pred pretekom obdobja, za katerega je bilo izdano soglasje, lahko investitor ponovno zaprosi za soglasje za pomožni objekt, ki ga Občina Pivka lahko ponovno izda na podlagi pregleda stanja na terenu, ki mora biti skladno z idejno rešitvijo objekta, ki je bila podlaga za izdajo soglasja za pomožni objekt. V nasprotnem primeru izda negativno soglasje, ki ga pošlje nadzornim službam, navedenem v 186. členu Odloka.

(5)Pomožni objekti na stavbnih zemljiščih lahko presegajo dopustne gabarite, določene v prostorskih izvedbenih pogojih za gradnjo posameznih pomožnih objektov v petem odstavku tega člena, pri čemer morajo upoštevati dopustne gabarite, določene s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezno območje PNRP in s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezno EUP v kolikor so določeni.

(6)Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo posameznih pomožnih objektov v posameznih območjih PNRP (dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji) so določeni v spodnji preglednici: Vrsta objekta POMOŽNA STAVBA ZA LASTNE POTREBE (npr.: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti) – je dopustna kot samostojna stavba ali prislonjena k stavbi – garaža in steklenjak sta dopustna izključno na vrtnem delu parcele; ne pred ulično fasado – v območju PNRP SS, SKe in CU je dopustna največ v obsegu 50,00 m 2 . gabariti – dopustna kota pritličja je največ 0,5 m nad terenom (razen v primeru zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda); višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 3,5 metra nad koto urejenega terena; dopustna etažnost je pritličje oblikovanje – stavba je oblikovana enostavno in oblikovno usklajena s stavbo, h kateri pripada – naklon in oblika strehe je skladna s strehami osnovnih objektov na funkcionalni parceli objekta; strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov, ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na funkcionalni parceli objekta taka streha bolj primerna; strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna; v primeru prostostoječega objekta mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice; vrtne ute imajo lahko tudi šotoraste strehe Vrsta objekta POMOŽNA STAVBA V JAVNI RABI (npr.: nadstrešek, zimski vrt, vetrolov, telefonska govorilnica, sanitarna enota, kiosk oziroma tipski zabojnik, kapelica (edikula) in podobni objekti) – je dopustna kot samostojna stavba ali prislonjena k stavbi – dopustna je samo na zemljiščih, ki so prometno dostopna, v oddaljenosti do 50 m morata biti zagotovljeni najmanj dve javni parkirni mesti, postavitev objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih gabariti – dopustna kota pritličja je največ 0,5 m nad terenom (razen v primeru zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda); višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 3,5 metra nad koto urejenega terena; dopustna etažnost je pritličje oblikovanje – stavba je oblikovana enostavno in oblikovno usklajena s stavbo, h kateri pripada – naklon in oblika strehe je skladna s strehami osnovnih objektov na funkcionalni parceli objekta oziroma v primeru nepozidane parcele so dopustne tudi oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano EUP; strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na funkcionalni parceli objekta taka streha bolj primerna; strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna; v primeru prostostoječega objekta mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice; vrtne ute imajo lahko tudi šotoraste strehe Vrsta objekta POMOŽNI OBJEKT V JAVNI RABI (npr.: grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, grajen gostinski vrt; pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos) dopustnost posameznih pom. objektov glede na vrsto PNRP – v območju PNRP K1, K2, G, VC in N dopustni le pomožni cestni objekti in nadkrita čakalnica na postajališču ob rekonstrukciji javne kategorizirane ceste (mostov) – v območju PNRP PC, PŽ in PO dopustni le pomožni cestni objekti in pomožni objekti v funkciji prometnih površin – v območju PNRP ZS, ZP, ZK in ZD dopustni le pomožni objekti v funkciji zelenih površin – v območju PNRP O, (T in E) dopustni le pomožni objekti v funkciji površin za okoljsko (komunikacijsko in energetsko) infrastrukturo oblikovanje oblikovanje objekta je usklajeno s stavbami, ki obkrožajo javne površine in s celovito podobo javnih površin druga merila dopustni samo na zemljiščih, ki so prometno dostopna, v oddaljenosti do 50 m morata biti zagotovljeni najmanj dve javni parkirni mesti, postavitev objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih vrsta objekta OGRAJA (npr.:varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja) dopustnost posameznih pom. objektov glede na vrsto PNRP – v območju PNRP ZS dopustne izključno ograje namenjene potrebam športnih površin (zaščitne, varovalne ograje) in protihrupne ograje – v območju PNRP ZP so dopustne izključno ograje namenjene varovanju oziroma zaščiti parkovnih površin; praviloma se uporabljajo žive meje, lahko so tudi lesene ali žičnate; lesene oziroma žičnate ograje morajo biti transparentne; zidovi niso dovoljeni; maksimalna višina 1,50 m – gradnja ograje na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustna z izjemo varnostne ograje pod pogoji vodnega soglasja – v območju PNRP ZK so kot zaščitne /varovalne ograje pokopališča dopustne tudi zidane ograje – v območju PNRP ZD so dopustne kot zaščitne ograje pred divjadjo samo na meji med gozdom in obdelovalnimi površinami ter za varovanje območja vodnih virov in ostale komunalne infrastrukture; zidane ograje niso dovoljene – v območju PNRP K1 in K2 so dopustne le v okviru rekonstrukcije javne kategorizirane ceste kot varovalne in protihrupne ograje – v območju PNRP VC in G so dopustne le v okviru rekonstrukcije javne kategorizirane ceste (mostu) kot varovalne ograje – v območju PNRP PC, PŽ in PO dopustni le pomožni objekti v funkciji prometnih površin oblikovanje – upošteva se tip, material in višino ograj, ki je značilna za naselje; – praviloma se uporabljajo žive meje ter preproste žične ali lesene ograje; – varovalne in igriščne ograje morajo biti prosojne in neizstopajočih barv; – v stanovanjskih območjih višine ograj (razen varovalnih, igriščnih in protihrupnih) ne smejo presegati 1 ,50 metra pri čemer je dopustna višina zidanega dela ograje 0,50 m; masivne ograje niso dovoljene, razen če gre za protihrupne ograje ali objekte kulturne dediščine. vrsta objekta PODPORNI ZID dopustnost posameznih objektov glede na PNRP – v območju PNRP K1, K2, G in VC so dopustni le v okviru rekonstrukcije javne kategorizirane ceste (mostu) in v okviru agromelioracije; – v območju PNRP PC, PŽ in PO dopustni le pomožni objekti v funkciji prometnih površin; – v območju pNRP VC je gradnja dovoljena v skladu s predpisi o vodah in pod pogoji vodnega soglasja druga merila upošteva se tip, material in višino podpornih zidov, ki je značilna za naselje; škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali, pri čemer je potrebno upoštevati kakovostne principe gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje vrsta objekta MALA KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA (tudi nepretočna greznica) druga merila dopustna je v primeru, ko ni možna priključitev na javno kanalizacijsko ali vodovodno omrežje in ob soglasju pristojnega upravljavca vrsta objekta REZERVOAR vrsta objekta VODNJAK, VODOMET dopustnost posameznih pom. objektov glede na PNRP – v območju PNRP G je dopusten le na negozdnem zemljišču po dejanski rabi tako, da je do njega mogoč direkten dostop z gozdne ali javne ceste (v povezavi s postavitvijo čebelnjaka oziroma drugega pomožnega kmetijskega ali gozdarskega objekta). vrsta objekta PRIKLJUČEK NA OBJEKTE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN DALJINSKEGA OGREVANJA: priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (npr.: elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja) dopustnost posameznih objektov glede na PNRP – priključek na cesto je v območju PNRP K1, K2, G in VC dopusten le v okviru rekonstrukcije javne kategorizirane ceste oziroma za ureditev dostopa do objekta, skladnega s prostorskimi akti, če gre za objekt, ki: – ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, – je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali – ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve (npr. PNRP BT, BC, Z, P, T, E, O, F, A); vrsta objekta SAMOSTOJNO PARKIRIŠČE V JAVNI RABI dopustnost posameznih pom. objektov glede na PNRP – v območju PNRP ZS in ZK dopusten le v okviru funkcije športnih površin oziroma pokopališča pri čemer ne sme presegati 25 % površin območja EUP vrsta objekta KOLESARSKA POT, PEŠPOT, GOZDNA POT IN PODOBNE (npr.: planinska pot, učna pot) dopustnost posameznih pom. objektov glede na PNRP – v območju PNRP ZS, ZP in ZK dopustne le v okviru funkcije športnih površin, parka oziroma pokopališča pri čemer ne sme presegati 10 % površin območja EUP – v območju PNRP K1, K2, G in VC so kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne dopustne le v okviru rekonstrukcije javne kategorizirane ceste, kolesarskih poti, pešpoti in podobnih poti, če so kategorizirane v skladu z zakonom, ki ureja ceste (npr. kategorizirana državna kolesarska pot, kategorizirana občinska kolesarska pot); poljske poti, so prvenstveno namenjene izvajanju kmetijske dejavnosti, se pa lahko uporabljajo za kolesarjenje, pohodništvo … vrsta objekta ŠPORTNO IGRIŠČE NA PROSTEM druga merila / vrsta objekta VODNO ZAJETJE IN OBJEKTI ZA AKUMULACIJO VODE IN NAMAKANJE – v območju PNRP K1 in K2 so dopustni le: zajem pitne vode in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik vrsta objekta OBJEKT ZA OGLAŠEVANJE OGLASNE POVRŠINE druga merila – dopusten v skladu z določili splošnega akta, ki za območje Občine Pivka ureja merila za določitev lokacij ter druge pogoje za oglaševanje – v območjih vodnih zemljišč ni dopustno postavljanje objektov za oglaševanje – postavitev objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in objektih ali površinah – dopusten samo na javnih površinah z izjemo objektov v okviru javne turistične infrastrukture, ki so dopustni ob upoštevanju tipoloških in morfoloških značilnostmi avtohtonega stavbarstva in kulturne krajine (posebno občutljivo območje je npr.: vplivno območje Petelinjskega jezera, vplivno območje Palškega jezera, vplivno območje južnih presihajočih jezer, vplivno območje izvira reke Pivke in porečje reke Pivke, itd.) v skladu s smernicami za upravljavski načrt KP PPJ (izdelal BF, Oddelek za krajinsko arhitekturo, 2 KA Msc, 2014/2105) vrsta objekta OBJEKT ZA REJO ŽIVALI (npr.: hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, ribogojnica, čebelnjak), dopustnost posameznih pom. objektov glede na PNRP – v območju PNRP SK, A in IK so v obsegu največ 100,0 m 2 dopustni vsi, – v območju PNRP SKe je dopusten le čebelnjak v obsegu največ 100,0 m 2 , – v območju PNRP K1 in K2 sta dopustna le čebelnjak v obsegu največ 40,0 m 2 in staja v obsegu največ 100,0 m 2, – v območju PNRP G je dopusten le čebelnjak v obsegu največ 40,0 m 2 tako, da je do njega mogoč direkten dostop z gozdne ali javne ceste in v oddaljenosti do 1500,0 m od meje stavbnih zemljišč naselja. druga merila za čebelnjak – čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel; – pravico gradnje čebelnjaka imajo investitorji, ki se ukvarjajo s čebelarstvom, imajo KMG -MID (registrirano čebelarstvo pri VURS-u), objekt pa mora za opravljanje dejavnosti imeti tudi registrsko številko čebelnjaka evidentirano v Centralnem registru čebelnjakov – predhodno je potrebno pridobiti soglasje pristojne čebelarske službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo. druga merila za stajo – staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši gabariti – dopustna kota pritličja je največ 0,5 m nad terenom (razen v primeru zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda); višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 4,5 m nad koto urejenega terena; dopustna etažnost je pritličje oblikovanje – podolgovata zasnova v razmerju vsaj 1:1,3 – stavba je oblikovana enostavno in oblikovno usklajena s stavbo, h kateri pripada – strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice – izbor materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih; priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora (kamen, les); v primeru lesa morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani – čebelnjak naj se oblikuje v skladu z oblikovalskimi izhodišči »slovenskega tradicionalnega tipskega čebelnjaka«. vrsta objekta POMOŽNI KMETIJSKI OBJEKT (npr.: kmečka lopa, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, gnojišče, pokrita skladišča za lesna goriva, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, molzišče, rastlinjak, grajena ograja za pašo živine) dopustnost posameznih pom. objektov glede na PNRP – so v obsegu največ 150 m 2 dopustni vsi le na PNRP SK, A in IK z izjemo kmečke lope v dopustnem obsegu 30 m 2 , – v obsegu največ 150,0 m 2 so na PNRP IG dopustna le pokrita skladišča za lesna goriva, – v območju PNRP BC in ZS so dopustni le v funkciji športno -turističnih središč v obsegu, določenem v prvi alineji, – v območju PNRP K1, K2 in G (na PNRP G le na kmetijskih zemljiščih po dejanski rabi, ki se uporabljajo kot pašniki) je v obsegu največ 150 m 2 dopustno krmišče, molzišče ter obora, v obsegu od 60 m 2 do največ 150 m 2 sta dopustna senik ter skedenj pri čemer se velikost objekta določi glede na obtežbo oziroma glede na število glav velike živine (GVŽ) na kmetiji; dopustno je tudi napajalno korito in gnojišče v okviru ureditve prej navedenih objektov, – ne glede na prejšnjo alinejo so v oddaljenosti 100,0 m od meje stavbnih zemljišč posameznega naselja v območju PNRP K1, K2 in G v obsegu, določenem v prvi alineji, dopustni vsi pomožni kmetijski objekti z izjemo kozolca, kleti in vinske kleti pod pogojem, da gradnja pomožnega kmetijskega objekta za potrebe obstoječe kmetije (oz. gospodarske dejavnosti) v posameznem naselju v PNRP SK, A, IK ni izvedljiva druga merila – dopustni objekti na PNRP K1 in K2 so dopustni le pod pogojem, da so skladni s tipološkimi in morfološkimi značilnostmi avtohtonega stavbarstva in kulturne krajine (posebno občutljivo območje je npr.: vplivno območje Petelinjskega jezera, vplivno območje Palškega jezera, vplivno območje južnih presihajočih jezer, vplivno območje izvira reke Pivke in porečje reke Pivke, itd.) v skladu s smernicami za upravljavski načrt KP PPJ (izdelal BF, Oddelek za krajinsko arhitekturo, 2 KA Msc, 2014 /2105) – pomožni kmetijski objekti ne smejo povzročiti fragmentacije kmetijskih zemljišč. gabariti – dopustna kota pritličja je največ 0,5 m nad terenom (razen v primeru zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda); višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 3,5 m nad koto urejenega terena; dopustna etažnost je pritličje – pri pokritih skladiščih za lesna goriva v primeru proizvodov, danih na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, ni posebnih pogojev oblikovanje – podolgovata zasnova v razmerju vsaj 1:1,3 – stavba je oblikovana enostavno in oblikovno usklajena s stavbo, h kateri pripada – strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice; naklon in oblika strehe je skladna s strehami osnovnih objektov na funkcionalni parceli objekta – izbor materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih; priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora (kamen, les); v primeru lesa morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani Druga merila za skedenj – skedenj je prekrito kmečko gospodarsko poslopje z delovnim prostorom zlasti za mlatenje in prostori za shranjevanje sena in slame; ima točkovne temelje Druga merila za senik – senik je prekrita, praviloma lesena stavba za shranjevanje sena; ima točkovne temelje vrsta objekta OBJEKT ZA KMETIJSKE PROIZVODE IN DOPOLNILNO DEJAVNOST (npr.: sirarna, sušilnica sadja in rib, oljarna, kisarna, mlin) dopustnost posameznih pom. objektov glede na PNRP – so v obsegu največ 80 m 2 dopustni vsi; gabariti – dopustna kota pritličja je največ 0,5 m nad terenom (razen v primeru zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda); višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 3,5 m nad koto urejenega terena; dopustna etažnost je pritličje oblikovanje – podolgovata zasnova v razmerju vsaj 1:1,3 – stavba je oblikovana enostavno in oblikovno usklajena s stavbo, h kateri pripada – strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice; naklon in oblika strehe je skladna s strehami osnovnih objektov na funkcionalni parceli objekta – izbor materialov se mora zgledovati po značilnih kvalitetnih vzorcih; priporoča se uporaba materialov avtohtonega izvora (kamen, les); v primeru lesa morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani vrsta objekta POMOŽNI GOZDARSKI OBJEKT (npr.: gozdna vlaka, gozdna prometnica, gozdne žičnice, gozdna učna pot, lovska preža) dopustnost posameznih pom. objektov glede na PNRP – gozdne vlake, gozdne prometnice, gozdne žičnice, gozdne učne poti in pomožna gozdarska oprema so na PNRP G dopustne brez dodatnih pogojev glede na Prilogo 1 – v območju PNRP K1 in K2 so gozdne prometnice dopustne tudi v oddaljenosti do 200,0 m od roba gozda kot priključek na drugo gozdno cesto ali javno cesto vrsta objekta POMOŽNI KOMUNALNI OBJEKT (npr.: pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaje, ekološki otok) vrsta objekta POMOŽNI OBJEKTI NAMENJENI OBRAMBI IN VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER POMOŽNI OBJEKT ZA SPREMLJANJE STANJA OKOLJA IN NARAVNIH POJAVOV (npr.: objekt, namenjen obrambi, zaščiti in reševanju, npr. zaklon, zaklonilnik, vadbeni prostor, plezalni objekt, vadbeni bunker, vadišče na prostem, vojaško strelišče; meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka,objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti) dopustnost posameznih pom. objektov glede na PNRP – V območju vseh PNRP z izjemo PNRP F in f so dopustni le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov

(7)Poleg v prejšnjih točkah tega člena opredeljenih dopustnih pomožnih objektov so dopustni posegi: a.) na celotnem območju Občine Pivka še spodaj našteti posegi: – pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža); – začasni objekti in začasni posegi, in sicer: oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov; cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna za gledalce na prostem; premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik);. pri čemer so na PNRP K1 in K2 dopustni le za čas dogodka oziroma v času sezone. b.) v območjih s PNRP z grafično oznako CDi vsi pomožni objekti za učne namene, predvsem za proučevanje narave; c.) v območjih s PNRP stavbna zemljišča so dopustni tudi drugi objekti začasnega značaja za potrebe opremljanja prostora z urbano opremo kot je npr.: urbana oprema trga, urbana oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, igralo na otroškem igrišču, oprema trim steze in vadbena oprema, spominsko obeležje itd.«

1. člen Ukine se 89.,
2. in
3. člen Odloka.
4. člen V
5. členu Odloka se v šestem odstavku za besedno zvezo »gospodarska javna infrastruktura« doda besedilo »(distribucijska in prenosna)«. V
6. členu Odloka se v sedmem odstavku za besedno zvezo »gospodarski javni infrastrukturi« doda besedilo »(distribucijski in prenosni)«. V
7. členu Odloka se v osmem odstavku besedna zveza »vodi gospodarske javne infrastrukture« zamenja z besedno zvezo »distribucijski vodi gospodarske javne infrastrukture«. V
8. členu Odloka se v desetem odstavku besedna zveza »vodi gospodarske javne infrastrukture« zamenja z besedno zvezo »distribucijski vodi gospodarske javne infrastrukture«. V
9. členu Odloka se v enajstem odstavku besedna zveza »vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture« zamenja z besedno zvezo »distribucijski vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture«. V
10. členu Odloka se v trinajstem odstavku beseda »energetske« zamenja z besedo »distribucijske«. V
11. členu Odloka se v štirinajstem odstavku besedna zveza »vodov javne gospodarske infrastrukture« zamenja z besedno zvezo »distribucijskih vodov javne gospodarske infrastrukture«. V
12. členu Odloka se v petnajstem odstavku besedna zveza »vode gospodarske javne infrastrukture« zamenja z besedno zvezo »distribucijske vode gospodarske javne infrastrukture«.
13. člen V
14. člena Odloka se za devetnajstim odstavkom doda nov dvajseti odstavek, ki se glasi: »

(20)Gradnja mostov in vest mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino.«

1. člen V
2. členu Odloka se spremeni osmi odstavek, tako da se glasi: »Ureditev površin parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev mora biti usklajena z ZV-1 in s predpisi s področja varstva okolja, in sicer predvsem z: – Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), – Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), – Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in – Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15).« V
3. člena Odloka se v Tabeli 2 v naslovni vrstici beseda »BEP« zamenja z besedo »BTP«.
4. člen V
5. člena Odloka se spremeni devetnajsti odstavek tako, da se glasi: »

(19)Odvajanje in čiščenje komunalnih, industrijskih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z ZV-1 in s predpisi s področja varstva okolja: – Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), – Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), – Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in – Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15).« V

1. člena Odloka se doda nov dvajseti odstavek, ki se glasi: »Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti v skladu z
2. členom ZV-1 in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin in sicer je potrebno predvidevati zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalniki ipd.).«
3. člen V
4. členu Odloka se za devetim odstavkom dodajo novi deseti, enajsti in dvanajsti odstavki, ki se glasijo: »

(10)Najmanjša svetla višina dostopne poti do odjemnega mesta za komunalne odpadke mora biti 4 m, najmanjša svetla širina dostopne poti pa 3 m.

(11)Prometna površina – dovozna pot do odjemnega mesta, mora prenesti osne obremenitve komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste.

(12)Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnikov ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir.«

1. člen V
2. členu Odloka se spremeni prvi odstavek tako, da se glasi: »

(1)Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj mora biti zgrajeno v podzemnimi izvedbi, praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnega 20 kV in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena le izven mestnih območij, razen v primeru, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda tega ne omogočajo.« V 101. členu Odloka se spremeni drugi odstavek tako, da se glasi: »

(2)Nadzemni elektroenergetski vodi (20 kV in manj) na mestnem področju ne smejo potekati v vedutah z javnih površin na naravne in ustvarjene prostorske dominante.« V

1. členu Odloka se v
2. stavku četrtega odstavka beseda »koridorjih« zamenja z besedo »varovalnih pasovih«. V
3. členu Odloka se v
4. stavku četrtega odstavka beseda »koridorje« zamenja z besedo »varovalne pasove«. V
5. členu Odloka se v petem odstavku beseda »koridorjih« zamenja z besedo »varovalnih pasovih«. V
6. členu Odloka se v desetem odstavku beseda »koridorjih« zamenja z besedo »varovalnih pasovih«. V
7. členu Odloka se spremeni deseti odstavek tako, da se glasi: »

(10)Za vsako graditev objekta v varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje EP in sistemskega operaterja prenosnega omrežja.« V

1. členu Odloka se ukine enajsti odstavek. Preštevilčijo se odstavki od enajstega odstavka Odloka naprej. V
2. členu Odloka se v preštevilčenem enajstem odstavku za zadnji stavek doda nov stavek »Na vseh obstoječih daljnovodih iz drugega odstavka
3. člena Odloka je dopustna obnova (rekonstrukcija, vzdrževanje) in vzdrževalna dela v javno korist«. V
4. členu Odloka se spremeni preštevilčeni štirinajsti odstavek tako, da se glasi: »

(14)Obnova oziroma gradnja električnih vodov naj se izvaja na način, ki preprečuje električne udare poškodbe nadzemnih vodov in izpada dobave električne energije odjemalcem zaradi ptic.«

1. člen V
2. členu Odloka se v šestem odstavku številka »105« zamenja s številko »106«. V
3. členu Odloka se spremeni deveti odstavek, tako da se glasi: »

(9)Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja graditve, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: – Objekte in naprave mobilne telefonije se umeša na lokacije izven stanovanjskih območij in območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, – Objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati na območja in v objekte namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti (C, I, P, E), – Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave v čim večji meri, – Objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno postaviti tudi na manj kvalitetna kmetijska in v gozdna zemljišča na podlagi soglasja pristojnih služb s področja kmetijstva, gozdarstva, – Samostoječih baznih postaj ni dovoljeno postavljati v bližini prostorskih dominant. V primeru, da samostoječe bazne postaje niso postavljene ob obstoječem rastju (mejicah, skupini dreves ali gozdu) ali ob drugih objektih, je območje samostoječe bazne postaje potrebno obsaditi z avtohtonim rastjem, ki bo bazno postajo lahko zakrilo, – Na vidno izpostavljenih lokacijah v območju naselja je potrebno antene, ki se namestijo na že zgrajene objekte, v te objekte integrirati ali jih ustrezno zakriti, da ne bi vplivale na estetiko vedute negativno, – Na varovalnih območjih, kjer se varuje posebna vrednota in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture je dopustno bazno postajo postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega soglasodajalca.«

1. člen V
2. členu Odloka se v prvem odstavku beseda »koridor« zamenja z besedo »pas«. V
3. členu Odloka se v petem odstavku beseda »koridor« zamenja z besedo »pas«. V
4. členu Odloka se četrta alineja v petem odstavku spremeni tako,da se glasi: »Za elektroenergetsko razdelilno transformatorsko postajo (RTP), merjeno od zunanjega roba ograje območja RTP oziroma od meje pripadajoče prostorske enote oziroma od zunanje stene objekta RTP, če se ta nahaja v sklopu drugega objekta 15 m za nazivni napetost 110 kV in 40 m za nazivno napetost 220 kV in 400 kV.« V
5. členu Odloka se v šestem odstavku beseda »koridorjih« zamenja z besedo »pasovih«. V
6. členu Odloka se v sedmem odstavku beseda »koridorjih« zamenja z besedo »pasovih«. V
7. členu Odloka se v devetem odstavku beseda »koridorjih« zamenja z besedo »pasovih«. V
8. členu Odloka se ukine osmi odstavek. Preštevilčijo se deveti, deseti in enajsti odstavek v osmi, deveti in deseti odstavek odloka. V
9. členu Odloka se v preštevilčenem devetem odstavku beseda »koridorjih« zamenja z besedo »pasovih«. V
10. členu Odloka se preštevilčeni deseti odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(10)Omejitve pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine je treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa, in sicer: – v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 100 m ali višje od 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča; – objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke in ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih in umetnih vzpetinah, če se vzpetine iz okoliške krajine dvigajo za več kot 100 m; – vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice ter podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m; – pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov iz prejšnjega odstavka in drugih objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.« V 103. členu Odloka se ukine dvanajsti, trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek. 22. člen V 108. členu Odloka se spremeni šestnajsti odstavek tako, da se glasi: »

(16)Na območjih registriranih arheoloških najdišč (EŠD 4786 Čepno, EŠD 4779 Pivka in EŠD 4780 Pivka) ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za katere prostorski akt dopušča posege je treba: – pred vsemi posegi znotraj varovanega območja je obvezna izvedba predhodnih arheoloških raziskav za določitev natančnejših ukrepov varstva. Za predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheoloških ostalin, ki ga izda minister pristojen za varstvo kulturne dediščine. Natančna metodologija predhodnih arheoloških raziskav bo določena s kulturnovarstvenimi pogoji po predložitvi projektne dokumentacije. Dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani, glede na ohranjenost dediščine pa obstaja velika verjetnost zahteve po prezentaciji arheoloških ostalin na mestu odkritja – in situ. Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj deset dni pred pričetkom del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti – V okviru postopka priprave OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča, katerih rezultati se upoštevajo pri pripravi OPPN (če se območje ureja z OPPN).« 23. člen Za 108. člen Odloka se doda nov 108.a člen, ki se glasi: »108.a člen (varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč)

(1)Na območju Občine Pivka se nahajajo vojna in prikrita vojna grobišča, kjer je prepovedano: – spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s tem zakonom, – poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, – izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.

(2)Vojna grobišča v Občini Pivka so: – Palčje, lokacija: 45.6637 S, 14.2953 V, Palčje-1

(40091015)gr.

(08)krajevno pokopališče. Grob neznanega borca in grob neznanega italijanskega vojaka, – Jurišče, lokacija: 45.664 S, 14.2965 V, Jurišče-1

(400910071)gr.

(01)krajevno pokopališče. Grob neznanega borca NOV in spomenik borcem NOV, – Pivka, lokacija: 45.681 S, 14.1937 V, Pivka-1

(400910181)gr.

(08), krajevno pokopališče. Samostojni grob borca NOV, Grobišče 48 avstro ogrskih vojakov iz prve svetovne vojne, – Pivka, lokacija: 45.6777 S, 14.1948 V, Pivka-2

(400910182)gr.

(08), izven pokopališča na Habjanovem hribu. Grobnica 79 borcev IV. armade, VII. in IX. korpusa NOV, – Šmihel, lokacija: 45.6513 S, 14.18 V. Grob borca 29. Hercegovske divizije na križišču ob robu vasi pri cerkvi

(400910241), – Suhorje-1, izven vasi pri cerkvi sv. Miklavža.

(400910231)Grobišče 6 borcev NOV, – Zagorje-1, krajevno pokopališče,

(400910291)1 km pred naseljem pri cerkvi sv. Pavla pokopana aktivistka OF, – Zagorje-2, kenotaf umorjenima borkama NOV

(400910292).

(3)Prikrita vojna grobišča v Občini Pivka so: – Ribnica: grobišče Rebri. Lokacija: 45.6324 S, 14.1531 V, Grobišče nemških vojakov iz meja

1. Grobišče se nahaja na koncu travnika 50 m zahodno od hiš in križišča, na gozdni meji. Parcela št. 2586, k.o. Nadanje selo k.i. Postojna, – Ribnica, grobišče Loka; lokacija: 45.6344 S, 14.1474 V, Grobišče se nahaja ob cesti Ribnica Buje. Smer Pivka–Prem 50 m na desni od zaselka Ribnica. Parcela št. 2949 k.o. Nadanje selo k.u. Postojna, – Trnje: Grobišče Tičkova jama, lokacija: 45.7175 S, 14.239 V, Jamo smo evidentirali na podlagi zapisa jamarjev o najdbi človeških kosti, – Trnje: Grobišče Brezno 1 pri Muhovi ogradi, lokacija: 45.693 S, 14.2415 V. Grobišče okoli 20 nemških vojakov iz l.
2. Družba Veking je na podlagi soglasja lastnika zemljišča in MDDSZ
3. In
4. Oktobra 2009 izvedel prekop grobišča. Na zemljišču 8 x 8 m, v globini do 5 m, je bilo najdenih 37 trupel. Pri izkopu je bilo najdenih 8 identifikacijskih ploščic nemških vojakov, ki so bile poslane na preverbo v Berlin. Posmrtni ostanki so bili
6. 2009 prekopani na pokopališče nemških vojakov v Celju, blok F.

(4)Območja vojnih in prikritih vojnih grobišč so razvidna iz prikaza stanja prostora v skladu z veljavno zakonodajo.«

1. člen V
2. člena Odloka se spremeni prvi in drugi odstavek tako, da se glasita: »

(1)Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi presihajoča jezera, opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.

(2)Priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah

1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah
2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Četrti odstavek
3. člena ZV-1 določa zunanjo mejo priobalnega zemljišča na vodah
4. reda zunaj območij naselja, ki sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Peti odstavek
5. člena ZV-1 določa zunanjo mejo priobalnih zemljišč na vodah iz
6. točke Priloge ZV-1 (ostale celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo), ki sega pet metrov od meje vodnega zemljišča.«
7. člen V
8. členu Odloka se spremeni prvi odstavek tako, da se glasi: »

(1)Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti soglasje organa za upravljanje in varstvo voda. Pri posegih v prostor je treba upoštevati tudi pogoje in omejitve posegov v vodno dobro zaradi zagotavljanja doseganja ciljev ali ohranjanja ciljev za referenčne odseke, ki so določeni spredpisi s področja upravljanja z vodami in so sestavni del Prikaza stanja prostora.« V 112. členu Odloka se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati že podeljene vodne pravice, ki so bile pridobljene v skladu s predpisi o vodah.« 26. člen 113. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »

(1)Pretežni del območja Občine Pivka (predvsem območja kmetijskih in gozdnih zemljišč) se nahaja v vodovarstvenih območjih vodnih teles.

(2)Na vodovarstvenih območjih iz prejšnje točke tega člena se pri načrtovanju posegov upoštevajo ukrepi, prepovedi in omejitve za rabo vode in gradnjo iz veljavnih predpisov za zavarovanje vodnih teles, ki določajo predvsem: – meje vodovarstvenega območja, – meje notranjih območij, – ukrepe, prepovedi in omejitve na vodovarstvenem območju in posameznih notranjih območjih (v nadalj.: vodovarstveni režim), – vrsto rabe vodnega telesa, – nadzor nad izvajanjem predpisanega režima.

(3)Glede na prej navedeni točki tega člena je potrebno razvoj dejavnosti usmerjati izven virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.

(4)EUP/pEUP, ki sta delno ali v celoti znotraj najožjega vodovarstvenega območja sta: A 05 in ST 01/1.

(5)EUP/pEUP, ki so delno ali v celoti znotraj ožjega vodovarstvenega območja so: A 05, A 40, ZA 01/1, ZA 02/1, ZA 01/5, ST 01/1, ST 03, ZA 01/2, ZA 01/3, ZA 01/4, ZA 02/2, ZA 03/1, ZA 04/1, ZA 04/2, ZA 04/3, ZA 04/4, ZA 04/5, ST 02, ZA 05/1.

(6)EUP/pEUP, ki so delno ali v celoti znotraj širšega vodovarstvenega območja so: A 34, A 35, GO 02/1, ST 01/1, ŠI 01, GO 02/2.

(7)Za določitev vodovarstvenih območij in posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena z veljavnim predpisom za zavarovanje vodnih teles, se v primeru neskladju tega odloka z merili, prepovedmi in omejitvami za rabo vode in gradnjo iz veljavnih predpisov za zavarovanje vodnih teles ministrstva, upošteva slednjega.

(8)Za posege v prostor v vodovarstvenih območjih je potrebno treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.« 27. člen V 116. členu Odloka se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi: »

(11)Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.« 28. člen V 117. členu Odloka spremeni prvi, drugi, tretji in četrti odstavek tako, da se glasijo: »

(1)Za plazljivo območje se v skladu z 88. členom ZV-1 določijo zemljišča, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev. Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano: – zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, – poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, – izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, – krčenje gozda, kjer je opredeljena PNRP gozdna zemljišča in – obnova gozdnih sestojev, ki ni v skladu z načrti za gospodarjenjem z gozdom, ki bi lahko pospeševala plazenje zemljišč.

(2)Za erozijsko območje se določijo zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode. Na erozijskem območju je v skladu z 87. členom ZV-1 prepovedano: – poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, – ogoljevanje površin, – krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, – zasipavanje izvirov, – nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, – omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, – odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov razen začasnega odlaganja lesa ob gozdnih prometnicah pri izvajanju spravila lesa, – zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, – odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, – vlačenje lesa razen pri izvajanju spravila lesa po urejenih gozdnih prometnicah.

(3)Območja protierozijskih ukrepov so prikazana v prikazu stanja prostora (del naselij Narin, Nadanje selo, Stara Sušica, Dolnja in Gornja Košana, Neverke, Čepno, Buje in Suhorje).

(4)V erozijskih območjih je možna nameravana gradnja le ob predpogoju izvedbe strokovnega geomehanskega mnenja in geotehničnega poročila.«

1. člen Črta se drugi stavek
2. člena Odloka.
3. člen
4. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »

(1)Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.

(2)Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje.

(3)Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

(4)Ne glede na določbe obeh prejšnjih alinei so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(5)EUP, ki so (delno) pozidane in ležijo (delno) na poplavnih območjih, opredeljenih v prvem odstavku tega člena, so: DR 06 (ZK), KL 01/1 (SK), KL 02/2 (SK), PI 40 (SS), SE 01/1 (PC), SE 01/3 (CU), SE 06 (SS), SE 13 (PC), TR 01/1 (SK), TR 04/1 (SK), TR 06/1 (SK), A 01 (A), A 06 (A), A 23 (A), BU 05/1 (SK), BU 07 (BT), BU 08 (SK), RI 02 (SK), RI 07/1 (SK), RI 07/3 (SK).

(6)EUP, ki predstavljajo prosta stavbna zemljišča in ležijo (delno) na poplavnih območjih, opredeljenih v prvem odstavku tega člena, so: KL 01/1 (PC), PI 01/1 (PC), PI 01/4 (PC), PI 01/5 (PC), PI 39 (PC), PI 40 (PC), PJ 03 (PC), PP 01 (PC), RI 07/1 (PC), RI 09 (PC), RR 01 (PC), SE 11 (PŽ), SL 06 (PO), SL 06 (PC), TR 03/3 (ZS), PI 23 (O), ZA 03/1 (PC), ZA 06 (O), PI 39 (ZD), TR 01/3 (ZD), TR 02/1 (ZD), TR 03/1 (ZD), TR 04/1 (PC), TR 04/3 (ZD), TR 03/3 (ZD), BU 06 (E), RI 07/2 (ZD), TR 05/5 (SK).

(7)Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.

(8)Na poplavnih območjih, ki so prikazana v Prikazu stanja prostora (priloga tega Odloka) ni dopustno odlaganje nenevarnih snovi ali postavitev začasnih objektov, namenjenih (začasnemu) skladiščenje nenevarnih snovi ali izvedba drugih posegov v prostor, ki služijo začasnemu skladiščenju na prostem.«

1. člen Spremeni se naslov
2. člena Odloka tako, da se glasi: »skupni PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami« Ukinejo se prvi, četrti, peti in šesti odstavek
3. člena Odloka. V
4. člen Odloka se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:

(9)Za vsa nova zaklonišča in za vse posege v obstojema zaklonišča, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je obvezna revizija projektne dokumentacije.

1. člen V
2. členu Odloka se ukinejo se prvi, drugi in tretji odstavek in spremeni se sedmi odstavek tako, da se glasi: »

(7)V območjih omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je dovoljena obstoječa primarna (kmetijska ali gozdna) raba ter uporaba komunikacij. Na območju niso dopustne gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter zadrževanju večjega števila ljudi. V 4-metrskem pasu ob ograjenih območjih za potrebe obrambe niso dovoljene gradnje objektov visoke gradnje in ureditve s podrastjo in drevjem. Uporaba objektov ne sme omejevati funkcionalnosti območja za potrebe obrambe.« V 121. člen Odloka se dodajo nov deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo: »

(9)Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18 m je treba v ožjem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo. Za ožji okoliš šteje oddaljenost do 1 km od navedenih območij.

(10)Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25 m je treba v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo. Za širši okoliš šteje oddaljenost do 2 km od navedenih območij.

(11)Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja v širšem okolišu območij z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi z namensko rabo »f«, ki so na vzpetinah.« 33. člen 127. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »127. člen (nedovoljena gradnja) Nedovoljene gradnje in objekti se obravnavajo v skladu s predpisi in po določilih Odloka.« 34. člen 132. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »(posebni PIP za gradnjo na stanovanjskih območjih z oznako SSs) Območje urbane prostostoječe stanovanjske pozidave brez dejavnosti je namenjeno čisti enodružinski gradnji. Za območja z oznako SSs veljajo posebni PIP-i v skladu s skupnimi PIP-i: Oznaka: SSs Osnovni tipi zazidave: a, b Osnovna dejavnost Bivanje in dejavnosti gospodinjstev Vrste dopustnih stavb: 11100 Enostanovanjske stavbe in 11210 Dvostanovanjske stavbe FZ, FI in FOZP – Tip zazidave a: FZ največ = 40 %; FI največ = 0,4; FOZP najmanj = 30 % – Tip zazidave b: FZ največ = 50 %, FI največ = 0,6, FOZP najmanj = 25 % Velikost in oblika gradbene parcele (GP): – Velikosti in oblikovanje novih gradbenih parcel naj sledi oblikam in velikosti obstoječih gradbenih parcel v EUP ali pEUP. – Nove gradbene parcele ne smejo presegati velikosti obstoječih gradbenih parcel, razen v primeru ko gre za določitev gradbene parcele pogojno dopustnih stavb. – Minimalna velikost gradbene parcele za tip a je 450 m 2 in za tip b 350 m 2 . – Maksimalna velikost gradbene parcele je 700 m 2 . Lega objektov na parceli: – Lega objektov mora upoštevati GL ali GM, če je ta določena. – Ne glede na prejšnjo alinejo je v primeru, da je načrtovana nadomestna gradnja objekta, ki sega preko GL, dopustna gradnja objekta na stavbišču odstranjenega objekta s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca (lokalnega) cestnega omrežja. – Lega objektov mora slediti legi objektov v okolici. Orientiranost novih stavb mora biti enaka kakor pri obstoječih stavbah (vzporedne daljše stranice novih objektov z obstoječimi). Dopustna višina objektov 10,0 m Dopustni višinski gabariti – (K) + P + 1 + 1M za plitve strehe – (K) + P + 2M za strme strehe Za obstoječe tipe zazidave b niso dovoljene posamične nadzidave. Dopustne so le nadzidave celotnega kompleksa pri zazidavah tipa b. Dopustna je tudi izraba podstrešij brez sprememb strešne konstrukcije. Merila in pogoji za oblikovanje: 1. Novogradnje objektov se morajo po velikosti tlorisnih gabaritov, višini objektov, oblikovanosti in barvi streh, obliki odprtin za osvetljevanje podstrešij in mansard zgledovati po obstoječih objektih v (p)EUP. Pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati oblikovanje obstoječih stavb ob ulici, kjer se stavba gradi. Stavbe morajo imeti ulično fasado oblikovno (gabariti, barvna lestvica, materiali) usklajeno z ulično fasado sosednih objektov. V primeru, da značilnega vzorca stavb v EUP ali pEUP ali v naselju ni mogoče opredeliti, se upošteva spodaj navedena merila in pogoje. 2. Strehe – Dopustni obliki strehe sta strma dvokapnica z dopustnim naklonom od 35° do 45° in plitva dvokapnica z dopustnim naklonom od 20° do 25°. Strme dvokapnice so dopustne v območjih (p)EUP z obstoječimi objekti z izvornimi strmimi strehami. Plitve dvokapnice so dopustne v območjih (p)EUP z obstoječimi objekti z izvornimi položnimi strehami. – Strma dvokapnica: Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj orientira vzporedno s plastnicami. Dopustna barvna lestvica za strme strehe je od rdeče do rjave barve. – Plitva dvokapnica: Sleme plitve dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj orientira vzporedno s plastnicami. Dopustna barvna lestvica za plitve strehe je svetlo sive do srednje sive in od rdeče do rjave barve. – Dopustna je nadzidava v skladu z merili in pogoji za oblikovanje in izraba podstrešij brez sprememb strešne konstrukcije. – Za osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo klasični »kukrli« in strešna okna ali frčade, ki ne smejo presegati 30 % dolžine strehe z izjemo strešnih oken, kjer se izvedejo. V primeru izvedbe frčade ali kukrla morajo biti nakloni strešin enaki kakor pri osnovni strehi. Odprtine za osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti odmaknjene od kapi in slemen. Dopustno je osvetljevanje stavbe s strešnimi okni in enim načinom izvedbe frčad ali »kukrlov«. Oblika in velikost frčad ali »kukrlov« na eni stavbi mora biti enotna. – Dopustna je izvedba zelene strehe. – Streha nadstreškov je lahko ravna ali blagega naklona ali enakega naklona kakor stavba k kateri se gradijo. Barve kritin morajo biti usklajene – enake. 3. Fasade – Fasade so lahko ometane ali obložene z lesom. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. Kovinske in plastične fasadne so dovoljene le v primeru, da so ulične fasade ulično oblikovno (gabariti, barvna lestvica, materiali) usklajeno z ulično fasado sosednih objektov in da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti izvornih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci). – Fasade stavb proti sosednjim stavbam, od katerih so odmaknjene manj kot 8,00 m, ne smejo imeti na to stran stavbe okenskih odprtin, teras ali balkonov v prvi in višjih etažah, usmerjenih neposredno v okno, balkon ali teraso sosednje stavbe brez soglasja lastnika sosednje stavbe. Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov: Lega objekta, tlorisni gabariti in oblika objekta ter oblikovanje objekta (fasad in strehe) je lahko podrejeno energetski učinkovitosti objekta v primeru, da načrtovana gradnja izpolnjuje te pogoje: – dosega razred učinkovitosti stavbe Qh<=35 kWh/m 2 izračunan po metodologiji PHPP'07, – leži v območju urbanističnega načrta za naselje Pivka ali v območju naselja Selce, Dolnja Košana, Kal ali Neverke in – se ne nahaja v območju kulturne dediščine. Dodatna merila in pogoji za območja novogradenj z dodatno oznako ng v Prilogi 1 – Lega objektov mora upoštevati gradbene meje (GM), ki določajo koridorje za GJI, – Merila za parcelacijo: Velikosti parcel od 450 m 2 do 700 m 2 . Pri parcelaciji naj se upošteva enotne širine parcel ob cesti. Pri parcelaciji naj se upošteva enotne širine parcel ob cesti. Parcele so večje, kjer to narekuje lega objekta, oziroma pri parcelaciji ne smejo ostati delčki parcel na katerih ni možno postaviti samostojnega objekta. – Dopustni višinski gabariti do (K)+ P+ 1M ali (K)+P+1 glede na plitek/strm naklon strehe, – Dopustna oblika objekta: objekt v obliki črke I, L, II, – Dopustna oblika strehe: Vzdolžna oblika, obvezne dvokapnice, enoten naklon strešine, – Pomožni objekti naj bodo postavljeni v nadaljevanju objektov ali prečno na osnovni tloris. Oblikovanje sledi oblikovanju osnovnih objektov, strehe pomožnih objektov enakega naklona in oblikovanja kot osnovna streha. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti. « 35. člen 133. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »(posebni PIP za gradnjo na stanovanjskih območjih z oznako SSp) Območje urbane prostostoječe stanovanjske pozidave z mirnimi dejavnostmi je namenjeno enodružinski gradnji z mirnimi dejavnostmi. Za območja z oznako SSp veljajo posebni PIP-i v skladu s skupnimi PIP-i: Oznaka: SSp Osnovni tipi zazidave: a, a-k, c Osnovna dejavnost Bivanje in dejavnosti gospodinjstev Vrste dopustnih stavb: 11100 Enostanovanjske stavbe in 11210 Dvostanovanjske stavbe Pogojno dopustne dejavnosti Vrste dopustnih dejavnosti poleg bivanja, ki so dopustne ob zagotovitvi dovolj velike gradbene parcele za zagotovitev vseh potrebnih površin zelenih površin, površin za potrebna parkirna mesta in drugih potrebnih površin za nemoteno funkcioniranje objekta. Dopustne dejavnosti, ki lahko obsegajo do 50 % BTP stavbe, so: – G 47 trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, – I 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti; I 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač – L Poslovanje z nepremičninami, – M Strokovne znanstvene in tehnične dejavnosti, – N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, – Q 88 Socialno varstvo brez nastanitve, – P Izobraževanje, – R 93.13 Obratovanje fitness objektov, – S 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, S 96. Druge storitvene dejavnosti Pogojno dopustne stavbe – 12112 Gostilne restavracije in točilnice – 12301 Trgovske stavbe do 350 m 2 BTP – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: poslovne in obrtne dejavnosti (do 200 m 2 BTP) – 12510 Industrijski objekti – obrtne delavnice za dopustne dejavnosti do velikosti BTP 200 m 2 – 12420 Garažne stavbe – 126 Stavbe splošnega družbenega pomena – 12730 Kulturni spomeniki FZ, FI in FOZP – Tip a: FZ največ = 40 %; FI največ = 0,4; FOZP najmanj = 30 % – Tip a z dopolnilno dejavnostjo a-k: FZ največ = 40 %; FI največ = 0,4; FOZP najmanj = 30 % – Tip c: FZ največ = 50 %; FI največ = 0,6; FOZP najmanj = 25 % Velikost in oblika gradbene parcele (GP): – Velikosti in oblikovanje novih gradbenih parcel naj sledi oblikam in velikosti obstoječih gradbenih parcel v EUP ali pEUP. – Nove gradbene parcele ne smejo presegati velikosti obstoječih gradbenih parcel, razen v primeru ko gre za določitev gradbene parcele pogojno dopustnih stavb. – Minimalna velikost gradbene parcele za tip a je 450 m 2 . – Maksimalna velikost gradbene parcele za tip a je 700 m 2 . – Gradbene parcele za objekte dopolnilnih dejavnosti (a-k in

1. c)se oblikujejo tako, da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine in lahko odstopajo od velikosti parcel v EUP. Lega objektov na parceli: Merila za lego objektov za območja z oznako SSs Dopustna višina objektov – 12,00 m – Tip a brez dopolnilne dejavnosti in tip a-k dopustna višina: 10,0 m Dopustni višinski gabariti – Tip a brez dopolnilne dejavnosti in tip a-k: (K) + P + 1 + 1M za plitve strehe in (K) + P + 2M za strme strehe Merila in pogoji za oblikovanje: – Merila za oblikovanje objektov za območja z oznako SSs ter merila: – Novogradnje tip c so lahko oblikovane skladno s programskimi zahtevami dejavnosti pri čemer maksimalni tlorisni gabarit ne sme preseči ostalih stavb v EUP ali pEUP. – Strehe objektov tip a-k in c so lahko ravne ali naklona do 10°. – Fasade tipov a-k in c so oblikovane skladno z dejavnostjo, ki je v stavbi predvidena. Druga merila in pogoji – Tip a-k (12510 Industrijski objekti–obrtne delavnice), se lahko gradi na gradbeni parceli stanovanjskega objekta z dopolnilno dejavnostjo. V tem primeru morajo BTP namenjene stanovanjski dejavnosti dosegati vsaj 50 % v obeh stavbah skupaj. – Tip c se lahko gradi na gradbeni parceli stanovanjskega objekta z dopolnilno dejavnostjo ali kot samostojni objekti z lastno gradbeno parcelo. Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov: Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov za območja z oznako SSs. Dodatna merila in pogoji za območja novogradenj z dodatno oznako ng v Prilogi 1 – Lega objektov mora upoštevati gradbene meje (GM), ki določajo koridorje za GJI, – Merila za parcelacijo: Velikosti parcel od 450 m 2 do 700 m 2 . Pri parcelaciji naj se upošteva enotne širine parcel ob cesti. Pri parcelaciji naj se upošteva enotne širine parcel ob cesti. Parcele so večje, kjer to narekuje lega objekta, oziroma pri parcelaciji ne smejo ostati delčki parcel na katerih ni možno postaviti samostojnega objekta. – Dopustni višinski gabariti do (K)+ P+ 1M ali (K)+P+1 glede na plitek/strm naklon strehe, – Dopustna oblika objekta: objekt v obliki črke I, L, II. – Dopustna oblika strehe: Vzdolžna oblika, obvezne dvokapnice, enoten naklon strešine, – Pomožni objekti naj bodo postavljeni v nadaljevanju objektov ali prečno na osnovni tloris. Oblikovanje sledi oblikovanju osnovnih objektov, strehe pomožnih objektov enakega naklona in oblikovanja kot osnovna streha. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti. « 36. člen 134. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »(posebni PIP za gradnjo na stanovanjskih območjih z oznako SSm) Območje urbane stanovanjske pozidave različnih tipologij z mirnimi dejavnostmi. Za območja z oznako SSm veljajo posebni PIP-i v skladu s skupnimi PIP-i: Oznaka: SSm Osnovni tipi zazidave: a, a-k, a-v, c Osnovna dejavnost Bivanje in dejavnosti gospodinjstev Vrste dopustnih stavb: 11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe in 11221 Tri in večstanovanjske stavbe do 6 stanovanj Pogojno dopustne dejavnosti Pogojno dopustne dejavnosti za območja z oznako SSp Pogojno dopustne stavbe Pogojno dopustne stavbe za območja z oznako SSp FZ, FI in FOZP – Tip a: FZ največ = 40 %; FI največ = 0,4; FOZP najmanj = 30 % – Tip a z dopolnilno dejavnostjo a-k: FZ največ = 40 %; FI največ = 0,4; FOZP najmanj = 30 % – Tip c: FZ največ = 50 %; FI največ = 0,6; FOZP najmanj = 25 % Velikost in oblika gradbene parcele (GP) Velikost in oblika gradbene parcele (GP) za območja z oznako SSp. Lega objektov na parceli: Merila za lego objektov za območja z oznako SSs. Dopustna višina objektov – 12,00 m – Tip a brez dopolnilne dejavnosti in tip a-k: 10,0 m Dopustni višinski gabariti – Tip a brez dopolnilne dejavnosti in tip a-k: (K) + P + 1 + 1M za plitve strehe in (K) + P + 2M za strme strehe – Tip av: (K) + P + 1 + 1M ali (K) + P + 1 + T ali (K) + P + 1 + 2 Merila in pogoji za oblikovanje: Merila za oblikovanje objektov za območja z oznako SSp Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov: Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov za območja z oznako SSs Dodatna merila in pogoji za območja novogradenj z dodatno oznako ng v Prilogi 1 – Lega objektov mora upoštevati gradbene meje (GM), ki določajo koridorje za GJI, – Merila za parcelacijo: Velikosti parcel od 450 m 2 do 700 m 2 . Pri parcelaciji naj se upošteva enotne širine parcel ob cesti. Pri parcelaciji naj se upošteva enotne širine parcel ob cesti. Parcele so večje, kjer to narekuje lega objekta, oziroma pri parcelaciji ne smejo ostati delčki parcel na katerih ni možno postaviti samostojnega objekta. – Dopustni višinski gabariti do (K)+ P+ 1M ali (K)+P+1 glede na plitek/strm naklon strehe, – Dopustna oblika objekta: objekt v obliki črke I, L, II. – Dopustna oblika strehe: Vzdolžna oblika, obvezne dvokapnice, enoten naklon strešine, – Pomožni objekti naj bodo postavljeni v nadaljevanju objektov ali prečno na osnovni tloris. Oblikovanje sledi oblikovanju osnovnih objektov, strehe pomožnih objektov enakega naklona in oblikovanja kot osnovna streha. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti. « 37. člen 135. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »(posebni PIP za gradnjo na stanovanjskih območjih z oznako SSv) Območje urbane večstanovanjske pozidave z mirnimi dejavnostmi. Za območja z oznako SSv veljajo posebni PIP-i v skladu s skupnimi PIP-i: Oznaka: SSv Osnovni tipi zazidave: a-v, b-v, c Osnovna dejavnost Bivanje in dejavnosti gospodinjstev Vrste dopustnih stavb: 11221 Tri in večstanovanjske stavbe Pogojno dopustne dejavnosti Pogojno dopustne dejavnosti za območja z oznako SSp in merila: – Dejavnost I: 55203 oddajanje zasebnih sob gostom ni dopustna. – Dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi naslednjih pogojev: dovolj velika gradbena parcela za zagotovitev vseh potrebnih površin: zelenih površin, površin za potrebna parkirna mesta in drugih potrebnih površin za nemoteno funkcioniranje objekta. – Dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi potrebnih parkirnih mest na gradbeni parceli. – Sprememba namembnosti za dovoljene dejavnosti v pritličjih stavb. Pogojno dopustne stavbe Pogojno dopustne stavbe za območja z oznako SSp in 12301 Trgovske stavbe do 500 m 2 BTP FZ, FI in FOZP – Tip a-v: FZ največ = 20 %; FI največ = 1,2; FOZP najmanj = 35 % – Tip b-v: FZ največ = 30 %; FI največ 1,2; FOZP najmanj = 30 % – Tip c: FZ največ = 50 %; FI največ = 0,6; FOZP najmanj = 25 % Velikost in oblika gradbene parcele (GP) Gradbena parcela se določi glede na dopustno izrabo zemljišča in glede na ostale pogoje Odloka. Lega objektov na parceli: Merila za lego objektov za območja z oznako SSs Dopustna višina objektov 12,00 m oziroma v primeru, da so obstoječi objekti v EUP ali pEUP višji od 12,00 m je dopustna višina enaka višini najvišjega objekta v EUP ali pEUP Dopustni višinski gabariti – (K) + P + 2 + 1M za plitve strehe – (K) + P + 2 + 1M ali (K) + P +1+ 2M za strme strehe – v primeru, da imajo obstoječi objekti v EUP ali pEUP večje število etaž od v prejšnjih dveh alinejah navedenih, je dopustno število etaž enako številu etaž objekta z največ etažami v EUP ali pEUP Merila in pogoji za oblikovanje: – Novogradnje tip a-v, b-v so dopustne v primeru, da je na območju glede na predpisano izrabo in pozidanost gradnja mogoča. – Nove stavbe a-v, b-v se morajo zgledovati in kakovostno interpretirati obstoječ zazidalni vzorec v območju. – Novogradnje tipa c so lahko oblikovane skladno z funkcionalnimi zahtevami dejavnosti. – Oblikovanje streh naj sledi oblikovanju obstoječih objektov na območju. V primeru, da imajo obstoječe stavbe dvokapnico, je možna izvedba ravne strehe ali terase. – Izvedba zasteklitev balkonov, vzdrževalna dela se lahko izvajajo skladno z projektom za celovito ureditev stavbe ali stavb na območju. – Ob spremembi namembnosti podstrešij objektov tipa a-v v stanovanjske površine se za osvetljevanje uporabljajo strešna okna. – Dopustna je izvedba zelene strehe. – Streha nadstreškov je lahko ravna ali blagega naklona ali enakega naklona kakor stavba k kateri se gradijo. Barve kritin morajo biti usklajene – enake. Druga merila in pogoji Če so v območju obstoječi tipi a ali b ali drugi nestanovanjski objekti, ki niso skladni z namembnostjo območja, so na teh objektih dopustne rekonstrukcije (brez povečanja BTP objekta), vzdrževalna dela in odstranitev objektov. Poleg dopustnih gradenj in del, navedenih v 79. členu Odloka, so dopustne še: – sprememba namembnosti pritličij za dovoljene dejavnosti, – preureditev podstrešij v stanovanja, – postavitev ograj atrijskih stanovanj, pod pogojem da so enotno oblikovane za celoten niz atrijskih stanovanj v posamezni stavbi kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo (če v osnovnem dokumentu h gradbenem dovoljenju ni bilo ustreznih določb, so ograje lahko lesene ali žičnate in ozelenjene, višina do 180 cm). Na gradbeni parceli večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja FZ ali FI. Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov: Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov za območja z oznako SSs « 38. člen Ukine se 136. člen Odloka. 39. člen 137. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »(posebni PIP za gradnjo na območjih podeželskega naselja z oznako SK) Območje podeželskega naselja s kmetijami in enodružinsko stanovanjsko pozidavo. Za območja z oznako SK veljajo posebni PIP-i v skladu s skupnimi PIP-i: Oznaka: SK Osnovni tipi zazidave: a, a-k, a-j, c, d-j Osnovna dejavnost – Bivanje in dejavnosti gospodinjstev – A 01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin – A 01.2 Gojenje trajnih nasadov brez gojenja citrusov – A 01.3 Razmnoževanje rastlin – A 01.4 Živinoreja brez reje kamel – A 01.5 Mešana živinoreja – A 01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov – C 10.510 Mlekarstvo in sirarstvo Vrste dopustnih stavb: 11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe, 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe. Pogojno dopustne dejavnosti Pogojno dopustne dejavnosti za območja z oznako SSp in: – C.10 Proizvodnja živil, C.11 proizvodnja pijač, C.13 proizvodnja tekstilij, C.14 proizvodnja oblačil, C 16.1 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa, C 16.23 Stavbno mizarstvo in tesarstvo, C 23.41 Proizvodnja gospodinjske in okrasne keramike, C.32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti; – F 43 Specializirana gradbena dela – G. Trgovina – H 49.42 Selitvena dejavnost, H 52.29 Špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti – J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, – K finančne in zavarovalniške dejavnosti, – R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti brez Prirejanje iger na srečo (R 92) in brez Dejavnosti zabaviščih parkov (R93.21), – T dejavnost gospodinjstva z zaposlenim hišnim osebjem, Zmogljivost objekta ne sme presegati obsega posega, za katerega je z Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06 in 72/07) določeno, da poseg izpolnjuje pogoje za obvezno presojo vplivov na okolje. Sprememba namembnosti za dopustne dejavnosti do 50 % BTP stavbe oziroma stavbnega kompleksa v okviru enotne gradbene parcele. Zgoraj navedene dejavnosti pod oznako C.10 Proizvodnja živil, C.11 proizvodnja pijač, C.13 proizvodnja tekstilij, C.14 proizvodnja oblačil, C.32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti; G. Trgovina, I.56 Dejavnost strežbe jedi in pijač so dopustne v omejenem obsegu (BTP prostorov za dejavnost ne presegajo 250,00 m 2 ; površine prostorov za dejavnost so neposredno navezane na javno prometno infrastrukturo z izjemo BEP prostorov do 50,00 m 2 ; dejavnost ne povzroča bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve, dejavnosti so dopustne v pritličjih stavb ali kot samostojne stavbe ob upoštevanju drugih meril z izjemo poslovnih dejavnosti do 20,00 m 2 ; v stanovanjskih stavbah se dopušča urejanje turističnih nastanitvenih kapacitet (turističnih sob in apartmajev) v poljubni etaži). Pogojno dopustne stavbe – Pogojno dopustne stavbe za območja z oznako SSp – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev – 122 Upravne in pisarniške stavbe Nedopustne stavbe 12303 Bencinski servisi. FZ, FI in FOZP – Tip a, a-k: FZ največ = 30 %; FI največ = 0,5; FOZP najmanj = 30 % – Tip a-j, d-j: FZ največ = 40 %; FI največ = 0,5; FOZP najmanj = 30 % – Tip c: FZ največ = 50 %; FI največ = 0,6; FOZP najmanj = 25 % Velikost in oblika gradbene parcele (GP) – Velikosti in oblikovanje naj sledi oblikam in velikosti obstoječih gradbenih parcel v EUP ali pEUP. – Tip a: Gradbena parcela ne sme biti manjša od 600 m 2 in večja od 1000 m 2 . – Gradbene parcele za druge objekte (npr. domačije ali objekte dopolnilnih dejavnosti) se oblikujejo tako da obsegajo vse potrebne funkcionalne površine in lahko odstopajo od velikosti parcel v EUP ali pEUP. Lega objektov na parceli: – Merila za lego objektov za območja z oznako SSs. – Za novogradnje objektov je obvezna sestavina PGD za poseg v prostor prikaz lege objekta v skladu s legami izvornih objektov sosednjih objektov v EUP ali pEUP, – Pomožni objekti naj bodo postavljeni v nadaljevanju objektov ali pravokotno na osnovni tloris. Oblikovanje sledi oblikovanju osnovnih objektov, strehe pomožnih objektov enakega naklona in oblikovanja kot osnovna streha. Nadstreški naj ne segajo izven območja gradbene linije ob dostopni cesti. Dopustna višina objektov – Tip a, a-k in d-j: 10,0 m – Tip a-j, c: 12,00 m Dopustni višinski gabariti – Tip a, d-j: (K) + P + 1 + 1M za plitve strehe – Tip a: (K) + P + 2M za strme strehe – Tip d-j: (K) + P + 1 + 1M za strme strehe – Tip a-j: (K) + P + 2 ali (K) + P + 1+ 2M Merila in pogoji za oblikovanje: Novogradnje objektov v območju se morajo po zasnovi kompleksa, odnosu kompleksa proti naselju, legi objektov na parceli, velikosti in razmerjih tlorisnih in višinskih gabaritov, oblikovalskih izhodiščih fasad in strehe, napuščev, obliki in barvi kritine, obliki odprtin za osvetljevanje podstrešij in mansard zgledovati po obstoječih izvornih kompleksih/objektih v ulici, EUP ali pEUP, kjer se kompleks/objekt gradi. V primeru oblikovanja ulice v EUP ali pEUP morajo imeti stavbe ulično fasado oblikovno (gabariti, barvna lestvica, materiali) usklajeno z ulično fasado sosednih objektov. Tlorisni gabariti: – Tlorisni gabariti v razmerju najmanj 1:1,7 do 1:2. – Objekti tip a-k in pomožni objekti nadaljujejo niz ali se zgradijo prečno na osnovni objekt, tako da se tvorijo zaprta dvorišča ali naj z glavnim objektom ležijo vzporedno tako da tvorijo zaprta dvorišča. – Dopustna je tudi oblike objekta v obliki črke I, L, II, iztegnjeni L in sicer v območjih EUP ali pEUP z obstoječimi objekti z izvornimi oblikami objektov I so dopustne oblike objektov I; v območjih EUP ali pEUP z obstoječimi objekti z izvornimi oblikami objektov (iztegnjeni) L so dopustne oblike objektov (iztegnjeni) L; v EUP ali pEUP z obstoječimi objekti z izvornimi oblikami objektov II so dopustne oblike objektov II. Šteje se, da je objekt v obliki črke I, L, II, iztegnjeni L tudi v primeru dajanja ali odvzemanja volumnov, manjših od tretjine posamične stranice. – Objekti skupaj z notranjim dvoriščem tvorijo zaključene komplekse, ki mejijo na javni cestni prostor. Notranja dvorišča predstavljajo prehod med javnim prostorom in zasebnim. Oblikovanje fasad: – Izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po obstoječih izvornih kompleksih/objektih v EUP ali pEUP. Fasade so lahko ometane ali obložene z lesom v skladu z oblikovalskimi izhodišči obstoječih izvornih kompleksov/objektov v EUP ali pEUP. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinske in plastične fasadne obloge so dovoljene le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti izvornih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci) pri čemer bleščeč fasadni sloj ni dopusten. – Ohranjati je potrebno vse kvalitetne arhitekturne detajle (kamniti okvirji oken, vrat, nadzemni oklepi vodnjakov, štukaturni elementi fasad, uvozne kalone na dvorišča, kovane mreže na oknih ….) na obstoječih objektih. – Fasade stavb proti sosednjim stavbam, od katerih so odmaknjene manj kot 8,00 m, ne smejo imeti na to stran stavbe okenskih odprtin, teras ali balkonov v prvi in višjih etažah, usmerjenih neposredno v okno, balkon ali teraso sosednje stavbe brez soglasja lastnika sosednje stavbe. – Vrste tip a, a-k: Za novogradnje tip a in a-k je obvezna sestavina PGD za poseg v prostor prikaz oblikovanja objekta v skladu s kvalitetnimi vzori izvornega oblikovanja sosednjih objektov v EUP ali pEUP. – Vrste tip c, a-k: Tipa a-k in c lahko odstopata od obstoječih tlorisnih gabaritov ostalih stavb v naselju do 10 %. Oblikovanje streh: – Dopustni obliki strehe sta strma dvokapnica z dopustnim naklonom od 35° do 45° in plitva dvokapnica z dopustnim naklonom od 20° do 25°. Strme dvokapnice so dopustne v območjih EUP ali pEUP z obstoječimi objekti z izvornimi strmimi strehami. Plitve dvokapnice so dopustne v območjih EUP ali pEUP z obstoječimi objekti z izvornimi položnimi strehami. – Strma dvokapnica: Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj orientira vzporedno s plastnicami. Dopustna barvna lestvica za strme strehe je od rdeče do rjave barve. – Plitva dvokapnica: Sleme plitve dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj orientira vzporedno s plastnicami. Dopustna barvna lestvica za plitve strehe je svetlo sive do srednje sive in od rdeče do rjave barve. – Dopustna je nadzidava v skladu z merili in pogoji za oblikovanje in izraba podstrešij brez sprememb strešne konstrukcije. – Za osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo klasični »kukrli« in strešna okna ali frčade, ki ne smejo presegati 30 % dolžine strehe z izjemo strešnih oken, kjer se izvedejo. V primeru izvedbe frčade ali kukrla morajo biti nakloni strešin enaki kakor pri osnovni strehi. Odprtine za osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti odmaknjene od kapi in slemen. Dopustno je osvetljevanje stavbe s strešnimi okni in enim način izvedbe frčad ali »kukrlov«. Oblika in velikost frčad ali »kukrlov« na eni stavbi mora biti enotna. – Streha nadstreškov je lahko ravna ali blagega naklona ali enakega naklona kakor stavba k kateri se gradijo. Barve kritin morajo biti usklajene – enake. – Dopustna je izvedba zelene strehe vendar ne v območjih naselbinske kulturne dediščine. Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov: Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov za območja z oznako SSs Dodatna merila in pogoji za območja novogradenj z dodatno oznako ng v Prilogi 1 – Lega objektov mora upoštevati GM, ki določajo koridorje za GJI. – Merila za parcelacijo: Velikosti parcel od 600 m 2 do 1000 m 2 . Pri parcelaciji naj se upošteva enotne širine parcel ob cesti. Pri parcelaciji naj se upošteva enotne širine parcel ob cesti. Parcele so večje, kjer to narekuje lega objekta, oziroma pri parcelaciji ne smejo ostati delčki parcel na katerih ni možno postaviti samostojnega objekta. – Dopustni višinski in tlorisni gabariti: Tlorisni gabariti v razmerju najmanj 1:1,5; višinski gabariti do (K)+ P+ 1M ali (K)+P+1 glede na plitek/strm naklon strehe; kota pritličja je do 0,5 m nad koto ceste v delu, kjer se objekt priključuje oziroma do 1,50 m v primeru terena s povprečnim naklonom v pEUP nad 5°. – Dopustna oblika strehe: Vzdolžna oblika, obvezne dvokapnice, enoten naklon strešine. « 40. člen 138. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »(posebni PIP za gradnjo na stanovanjskih območjih z oznako SKe) Območje podeželskega naselja z enodružinsko stanovanjsko pozidavo. Za območja z oznako SKe veljajo posebni PIP-i v skladu s skupnimi PIP-i: Oznaka: SKe Osnovni tipi zazidave: a, a-k, c Osnovna dejavnost Bivanje in dejavnosti gospodinjstev Vrste dopustnih stavb: 11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe Pogojno dopustne dejavnosti Pogojno dopustne dejavnosti za območja z oznako SK Pogojno dopustne stavbe Pogojno dopustne stavbe za območja z oznako SK brez 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev Nedopustne stavbe 12303 Bencinski servisi. FZ, FI in FOZP – Tip a, a-k: FZ največ = 30 %; FI največ = 0,5; FOZP najmanj = 30 % – Tip c: FZ največ = 50 %; FI največ = 0,6; FOZP najmanj = 25 % Velikost in oblika gradbene parcele (GP) Velikost in oblika gradbene parcele (GP) za območja z oznako SK. Lega objektov na parceli: – Merila za lego objektov za območja z oznako SK – Na območjih načrtno zgrajenih objektov mora biti lega objektov glede na komunikacijo in smer plastnic terena enotna Dopustna višina objektov – Tip a, a-k: 10,0 m – Tip a-j, c: 12,00 m Dopustni višinski gabariti Dopustni višinski gabariti za območja z oznako SK Merila in pogoji za oblikovanje: Novogradnje objektov v območju se morajo po zasnovi kompleksa, odnosu kompleksa proti naselju, legi objektov na parceli, velikosti in razmerjih tlorisnih in višinskih gabaritov, oblikovalskih izhodiščih fasad in strehe, napuščev, obliki in barvi kritine, obliki odprtin za osvetljevanje podstrešij in mansard zgledovati po obstoječih izvornih kompleksih/objektih v ulici, EUP ali pEUP, kjer se kompleks/objekt gradi. V primeru oblikovanja ulice v EUP ali pEUP morajo imeti stavbe ulično fasado oblikovno (gabariti, barvna lestvica, materiali) usklajeno z ulično fasado sosednih objektov. Tlorisni gabariti: – Tlorisni gabariti v razmerju najmanj 1:1,5 do 1:2. – Objekti tip a-k in pomožni objekti nadaljujejo niz ali se zgradijo prečno na osnovni objekt, tako da se tvorijo zaprta dvorišča ali naj z glavnim objektom ležijo vzporedno tako da tvorijo zaprta dvorišča. Oblikovanje fasad: – Izbor fasadnih materialov se mora zgledovati po obstoječih izvornih kompleksih/objektih v naselju. Fasade so lahko ometane ali obložene z lesom v skladu z oblikovalskimi izhodišči obstoječih izvornih kompleksov/objektov v naselju. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. – Kovinske in plastične fasadne obloge so dovoljene le v primeru, da predstavljajo kakovostno interpretacijo oblikovnih značilnosti izvornih stavbnih kompleksov (gabariti, barvna lestvica, teksture in proporci). – Fasade stavb proti sosednjim stavbam, od katerih so odmaknjene manj kot 8,00 m, ne smejo imeti na to stran stavbe okenskih odprtin, teras ali balkonov v prvi in višjih etažah, usmerjenih neposredno v okno, balkon ali teraso sosednje stavbe brez soglasja lastnika sosednje stavbe. – Vrste tip a, a-k: Za novogradnje tip a in a-k je obvezna sestavina PGD za poseg v prostor prikaz oblikovanja objekta v skladu s kvalitetnimi vzori izvornega oblikovanja v naselju. Tipa a-k in c lahko odstopata od obstoječih tlorisnih gabaritov ostalih stavb v naselju do 30 %. Oblikovanje streh: – Merila in pogoji za oblikovanje streh za območja z oznako SK. – Na območjih načrtno zgrajenih objektov mora biti naklon strehe enak naklonu določenem v tem aktu. – Novogradnje tip a-k in c so lahko ravne ali naklona do 10 stopinj. Druga merila in pogoji Tip a-k (12510 obrtne delavnice) se lahko gradi na gradbeni parceli stanovanjskega objekta z dopolnilno dejavnostjo. V tem primeru morajo BTP namenjene stanovanjski dejavnosti dosegati vsaj 50 % v obeh stavbah skupaj. Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov: Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov za območja z oznako SSs Dodatna merila in pogoji za območja novogradenj z dodatno oznako ng v Prilogi 1 Dodatna merila in pogoji za območja z oznako SK(
2. n)« 41. člen 139. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »(posebni PIP za gradnjo na površinah razpršene poselitve z oznako A) Območje razpršene poselitve. Za območja z oznako A veljajo posebni PIP-i v skladu s skupnimi PIP-i: Oznaka: A Osnovni tipi zazidave: a-j, d-j, a, a-k Osnovna dejavnost Osnovna dejavnost za območja z oznako SK Vrste dopustnih stavb: 11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe, 1271 Nestanovanjske kmetijske stavb; novogradnje in spremembe namembnosti obstoječih objektov so dopustne le v primeru oddaljenosti posameznega območja največ 200,0 m od najbližjega naselja Pogojno dopustne dejavnosti I 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač vendar le v primeru oddaljenosti posameznega območja največ 200,0 m od najbližjega naselja Pogojno dopustne stavbe 12112 Gostilne, restavracije in točilnice vendar le v primeru oddaljenosti posameznega območja največ 200,0 m od najbližjega naselja FZ, FI in FOZP Tip a, a-k, d-j: FZ največ = 30 %; FI največ = 0,5; FOZP najmanj = 30 % Velikost in oblika gradbene parcele (GP) Velikost in oblika gradbene parcele (GP) za območja z oznako SK. Lega objektov na parceli: Merila za lego objektov za območja z oznako SK Dopustna višina objektov – Tip d-j, a, a-k: 10,0 m – Tip a-j: 12,00 m Dopustni višinski gabariti – Tip d-j, a, a-k: (K) + P + 1 + 1 M za plitve strehe – Tip d-j, a, a-k: (K) + P + 2 M za strme strehe – Tip a-j: (K) + P + 1+ 1 M Merila in pogoji za oblikovanje: Merila in pogoji za oblikovanje za območja z oznako SK Druga merila in pogoji – Novogradnja stanovanjskih, kmetijskih ali objektov za dopolnilno dejavnost ali sprememba namembnosti v stanovanjsko ali počitniško stavbo je dopustna le v primeru oddaljenosti posameznega območja največ 200,0 m od najbližjega naselja. – V okviru obstoječega kmetijskega gospodarstva je ne glede na oddaljenost od najbližjega naselja dopustna gradnja ene dopolnilne enostanovanjske stavbe za potrebe bivanja sedanjega ali bodočega nosilca kmetijske dejavnosti. – Ne glede na oddaljenost od naselja je dopustna rekonstrukcija objekta brez spremembe namembnosti in nadzidava oziroma dozidava objekta vendar le z namenom izboljšave bivalnega standarda, vzdrževalna dela in odstranitev objektov. – V območju EUP A 10 in A 26 mora biti v varovalnem pasu prenosnega daljnovoda gradnja usklajena z veljavnimi predpisi. « 42. člen V petem odstavku 140. člena Odloka se zadnja beseda »SS-e2« zamenja z besedo »SSs«. 43. člen 141. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »(posebni PIP za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti z oznako CU) Osrednja območja centralnih dejavnosti – historičnih in novih jeder, kjer gre za preplet trgovskih, oskrbnih, storitvenih upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih izobraževalnih, kulturnih verskih in podobnih dejavnosti ter bivanju. Za območja z oznako CU veljajo posebni PIP-i v skladu s skupnimi PIP-i: Oznaka: CU Osnovni tipi zazidave: a-v, b-v, c Osnovna dejavnost – G; 47 trgovina na drobno, razen z motornimi vozili – I gostinstvo – J informacijske in komunikacijske dejavnosti – K finančne in zavarovalniške dejavnosti – L poslovanje z nepremičninami – M strokovne znanstvene in tehnične dejavnosti – N druge raznovrstne poslovne dejavnosti – O dejavnost javne uprave in obrambe – P izobraževanje – Q zdravstvo in socialno varstvo – R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti – S druge dejavnosti Vrste dopustnih stavb: – 11221 Tri in večstanovanjske stavbe – 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene – 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice – 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev – 12201 Stavbe javne uprave – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe – 12301 Trgovske stavbe – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo – 12620 Muzeji in knjižnice – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – 12640 Stavbe za zdravstvo – 12650 Športne dvorane (kot sestavni del vzgojno izobraževalnih dejavnosti) – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov – 12420 Garažne stavbe Pogojno dopustne dejavnosti / Pogojno dopustne stavbe / Nedopustne stavbe 12303 Bencinski servisi. FZ, FI in FOZP – Tip a-v: FZ največ = 30 %; FI največ = 1,2; FOZP najmanj = 35 % – Tip b-v: FZ največ = 40 %; FI največ = 1,2; FOZP najmanj = 30 % – Tip c: FZ največ = 40 %; FI največ = 1,2; FOZP najmanj = 25 % Velikost in oblika gradbene parcele (GP) Gradbena parcela se določi glede na dopustno izrabo zemljišča, normativna določila za velikost posameznih objektov in njim pripadajočih zemljišč in glede na ostale pogoje Odloka. Lega objektov na parceli Lega objektov mora slediti določenim gradbenim linijam in gradbenim mejam v prostoru in upoštevati druga določila Odloka. Objekti ne smejo s strešnimi napušči, ali drugimi stavbnimi elementi presegati parcelno mejo. Pomožni in nezahtevni objekti, morajo biti locirani v ozadju gradbene enote. Objekti morajo biti znotraj gradbene enote umeščeni tako, da je možno zagotoviti ustrezne sanitarno higienske pogoje za objekte na tej parceli in sosednjih gradbenih parcelah (osončenje, prevetritev itd.). Dopustna višina objektov Dopustna višina objektov za območja z oznako SSv Dopustni višinski gabariti Dopustni višinski gabariti za območja z oznako SSv Merila in pogoji za oblikovanje: – V celotnem območju urejanja ni dovoljeno postavljati novih dominant v prostoru. – Merila za oblikovanje objektov a-v in b-v so navedena za območja z oznako SSv. – Oblikovanje tipa c je skladno z funkcionalnimi zahtevami objekta, funkcijo in lego objekta v enoti. – Pri oblikovanju tipa c je dovoljen drugačen naklon strešine in kritine z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve. – Gabariti in fasade tipa c naj bodo oblikovani skladno z njihovo funkcijo pri tem pa ne smejo presegati dovoljenih maksimalnih višinskih gabaritov. – Višinska kota zemljišča na meji z javno cesto ne sme biti nižja od višinske kote te ceste. – Uvoz na dvorišče se uredi z javne ceste. – Pri namenu in ureditvi zunanjih prostorov objektov se upošteva, da je pol-javni prostor med stavbo in ulico ali trgom oziroma drugimi javnimi prostori obravnavan skladno s pogoji urejanja in oblikovanja ožje in širše okolice (ulice, trga ...). Če pol-javni prostor ne obsega več kot 2 m širokega pasu ob ulici ali trgu, ga je potrebno tlakovati v poenotenem uličnem vzorcu; v tem primeru izvedba ograj med poljavnim in javnim prostorom ni dovoljena. Ostali pol-javni prostor je potrebno oblikovati reprezentančno. Dvoriščni del gradbenih parcel oziroma zasebni del ob stranskih fasadah objektov se uredi skladno s potrebami dejavnosti. Skladiščenje (vseh vrst) mora biti v stavbah. – Skladiščenje na prostem ni dovoljeno. – Za ozelenitev pol-javnega prostora se upoštevajo zasaditve oziroma hortikulturne ureditve širšega, enovito oblikovanega prostora (ulica, trg ...). Pri tem se prednostno uporablja avtohtono zelenje. Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov: Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov za območja z oznako SSs « 44. člen 142. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »(posebni PIP za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti z oznako CDk) Druga območja centralnih dejavnosti – območje pretežno namenjeno kulturni dejavnosti. Za območja z oznako CDk veljajo posebni PIP-i v skladu s skupnimi PIP-i: Oznaka: CDk Osnovni tipi zazidave: a-v, b-v, c, e. Osnovna dejavnost – G; 47 trgovina na drobno, razen z motornimi vozili – I gostinstvo – J informacijske in komunikacijske dejavnosti – M strokovne znanstvene in tehnične dejavnosti – O dejavnost javne uprave in obrambe – P izobraževanje – R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti – S druge dejavnosti Vrste dopustnih stavb: – 12201 Stavbe javne uprave – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe – 12301 Trgovske stavbe vendar do 500 m 2 BTP – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo – 12620 Muzeji in knjižnice – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – 12650 Športne dvorane Pogojno dopustne dejavnosti / Pogojno dopustne stavbe – 12420 Garažne stavbe – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice – 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev Nedopustne stavbe 12303 Bencinski servisi FZ, FI in FOZP – Tip a-v: FZ največ = 30 %; FI največ = 1,2; FOZP najmanj = 35 % – Tip b-v: FZ največ = 40 %; FI največ = 1,2; FOZP najmanj = 30 % – Tip c, e: FZ največ = 40 %; FI največ = 1,2; FOZP najmanj = 25 % – Na podlagi normativov za posamezno dejavnost so dopustni tudi odstopi od navedenih vrednosti. Velikost in oblika gradbene parcele (GP) Velikost in oblika gradbene parcele (GP) za območja z oznako CU Lega objektov na parceli Lega objektov na parceli za območja z oznako CU Dopustna višina objektov Dopustna višina objektov za območja z oznako CU Dopustni višinski gabariti Dopustni višinski gabariti za območja z oznako CU Merila in pogoji za oblikovanje: Merila in pogoji za oblikovanje objektov za območja z oznako CU Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov: Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov za območja z oznako CU. « 45. člen 143. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »(posebni PIP za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti z oznako CDi) Druga območja centralnih dejavnosti – območje pretežno namenjeno izobraževalni dejavnosti. Za območja z oznako CDi veljajo posebni PIP-i v skladu s skupnimi PIP-i: Oznaka: CDi Osnovni tipi zazidave: c Osnovna dejavnost – P izobraževanje – R 93 športne in druge dejavnosti za prosti čas Vrste dopustnih stavb: – 12620 Muzeji in knjižnice – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko izobraževanje, jasli, vrtci, osnovne šole – 12650 Športne dvorane (kot sestavni del vzgojno izobraževalnih dejavnosti) Pogojno dopustne dejavnosti / Pogojno dopustne stavbe – 12420 Garažne stavbe FZ, FI in FOZP – Tip c: FZ največ = 40 %; FI največ = 1,0 – Na podlagi normativov za posamezno dejavnost so dopustni tudi odstopi od navedenih vrednosti. Normativi za dimenzioniranje za predšolsko varstvo – Delež otrok v starosti od 0–5 let je v povprečju 5 % prebivalstva. – Kapacitete vrtcev je treba določiti v skladu s predpisi o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. – Vrtce je treba praviloma umestiti v oskrbna središča stanovanjskih sosesk oziroma naselij; največji priporočen radij dostopnosti je 5 minut oziroma 330 m, kar velja tudi za oddaljenost vrtca od postajališča javnega potniškega prometa. Večje oddaljenosti so dopustne v območjih razpršene poselitve. – Na otroka v vrtcu je treba zagotoviti najmanj 25 m 2 zemljišča, izjemoma tudi manj, če so v neposredni bližini vrtca zelene površine, ki jih je mogoče uporabljati za igro otrok, vendar ne manj kot 15 m 2 na otroka. – Na podlagi normativov za gradnjo vrtcev so dopustni tudi odstopi od navedenih vrednosti. – Na gradbeni parceli objektov je treba zasaditi vsaj 20 dreves/ha. Normativi za dimenzioniranje za osnovne šole – Delež otrok v starosti od 6-14 let je v povprečju 10 % prebivalstva, kapacitete šol je treba določiti v skladu z navodili za graditev osnovnih šol. – Lokacija šole naj bo praviloma v osrednjem delu stanovanjske soseske oziroma naselja, po možnosti v povezavi z igralnim in športnimi površinami soseske oziroma naselja ter v bližini oskrbnega in družbenega centra. Priporočen radij dostopnosti je 500 do 600 m, kar velja tudi za oddaljenost šole od postajališč javnega potniškega prometa. Večje oddaljenosti so dopustne v območjih razpršene poselitve. – Na učenca je treba zagotoviti 25–35 m 2 površine zemljišča. Kadar gre za dozidave (nadzidave) obstoječih šol v urbanem območju naselja, je treba zagotoviti najmanj 10–15 m 2 površine zemljišča na učenca. – Na podlagi normativov za gradnjo osnovnih šol so dopustni tudi odstopi od navedenih vrednosti. – Na gradbeni parceli objektov je treba zasaditi vsaj 20 dreves/ha. Velikost in oblika gradbene parcele (GP) Velikost in oblika gradbene parcele (GP) za območja z oznako CU Lega objektov na parceli Lega objektov na parceli za območja z oznako CU Dopustna višina objektov Dopustna višina objektov za območja z oznako CU Dopustni višinski gabariti Dopustni višinski gabariti za območja z oznako CU Merila in pogoji za oblikovanje: Merila in pogoji za oblikovanje objektov za območja z oznako CU Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov: Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov za območja z oznako CU. 46. člen 144. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »(posebni PIP za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti z oznako CDc) Druga območja centralnih dejavnosti – območje za opravljanje verskih obredov. Za območja z oznako CDc veljajo posebni PIP-i v skladu s skupnimi PIP-i: Oznaka: CDc Osnovni tipi zazidave: c Osnovna dejavnost 94910 dejavnost verskih organizacij Vrste dopustnih stavb: – 1272 Stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe – 24204 Pokopališča Pogojno dopustne dejavnosti 96.03 pogrebna dejavnost Pogojno dopustne stavbe / FZ, FI in FOZP FZ, FI in FOZP za območja z oznako CDi Velikost in oblika gradbene parcele (GP) Velikost in oblika gradbene parcele (GP) za območja z oznako CU Lega objektov na parceli Lega objektov na parceli za območja z oznako CU Dopustna višina objektov Dopustna višina objektov za območja z oznako CU Dopustni višinski gabariti Dopustni višinski gabariti za območja z oznako CU Merila in pogoji za oblikovanje: Merila in pogoji za oblikovanje objektov za območja z oznako CU Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov: Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov za območja z oznako CU. Druga merila in pogoji V kolikor med izvajanjem obnovitvenih del objektov pride do najdbe morebitnih gnezdišč ptic (npr. sov) ali kotišč netopirjev naj se z deli začasno prekine in o najdbi obvesti pristojno organizacijo za ohranjanje narave. « 47. člen Ukine se 145. člen Odloka. 48. člen 146. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »(posebni PIP za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti z oznako IG) Območje gospodarske cone namenjena obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim brez stanovanj. Za območja z oznako IG veljajo posebni PIP-i v skladu s skupnimi PIP-i: Oznaka: IG Osnovni tipi zazidave: f, a-v Osnovna dejavnost – C. Predelovalne dejavnosti (vendar ne C.17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja; C.19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov in C.20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov – E. Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja vendar ne E 38.120 Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov – F. Gradbeništvo – G. Trgovina: vzdrževanje in popravila motornih vozil: 45. Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil, 46. Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili, 47 Trgovina na drobno razen z motornimi vozili – H. Promet in skladiščenje, razen: 50. Vodni promet in 51. Zračni promet – I. Gostinstvo: 56. Dejavnost strežbe jedi in pijač – J. Informacijske in komunikacijske dejavnosti – M. strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti – N. Druge raznovrstne poslovne dejavnosti – S. Druge dejavnosti: 95. Popravila računalnikov in izdelkov za široko porabo, 96. Druge storitvene dejavnosti Vrste dopustnih stavb: – 12510 Industrijske stavbe (stavbe za proizvodno obrt in servise), – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, – 12303 Bencinski servisi, – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, – 24203 Odlagališča odpadkov (zbirni center za odpadke), – 12301 Trgovske stavbe (do 2000 m 2 ), – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu območju), – 12420 Garažne stavbe, – 21311 Letališke steze in ploščadi: helioport – na podlagi pogojev in soglasja pristojnih služb, – Parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil, – Gradnja objektov mobilne telefonije Pogojno dopustne dejavnosti / Pogojno dopustne stavbe / FZ, FI in FOZP FZ največ = 60 %; FI največ = 1,0; FOZP najmanj = 20 % Velikost in oblika gradbene parcele (GP) / Lega objektov na parceli Poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem prostoru (blizu javnim cestam), druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov. Dopustna višina objektov 12,00 m oziroma v primeru, da so obstoječi objekti v EUP ali pEUP višji od 12,00 m je dopustna višina enaka višini najvišjega objekta v EUP ali pEUP v kolikor tehnološki proces ne zahteva drugače. Dopustni višinski gabariti Vse stavbe so lahko podkletene. Merila in pogoji za oblikovanje: – Višinska kota pritličja ne sme biti nižja od nivoja pločnika oziroma javnih cest (če pločnika
3. ni)na katere meji zemljišče s stavbo. V kolikor višinska kota javnih cest variira, se kota pritličja prilagodi tisti cesti, na katero je orientirana glavna stran objekta. – Oblikovanje objektov je prilagojeno funkcionalnosti objekta pri čemer se posebna pozornost nameni oblikovanju fasad proti javnim cestam. – Dopustna je izvedba zelene strehe. Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov: Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov za območja z oznako CU. Druga merila in pogoji Če so v območju stanovanjski objekti tipa a, b ali drugi objekti, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti. « 49. člen 147. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »(posebni PIP za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti z oznako IK) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjeni kmetijskim stavbam za intenzivno proizvodnjo. Za območja z oznako IK veljajo posebni PIP-i v skladu s skupnimi PIP-i: Oznaka: IK Osnovni tipi zazidave: f, a-k Osnovna dejavnost – A kmetijstvo, 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve razen 01.7 Lovstvo, 03.22 Gojenje sladkovodnih organizmov – G trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, 46 Posredništvo in trgovina na debelo razen z motornimi vozili, 47.76 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s cvetjem, rastlinami, gnojili, hišnimi živalmi in hrano za živali Vrste dopustnih stavb: – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo – 12712 Stavbe za rejo živali – 12713 Stavbe za spravilo pridelka – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo – 22232 Čistilne naprave – 24203 Odlagališča odpadkov (zbirni center za odpadke) Pogojno dopustne dejavnosti – Pogojno dopustni objekti in dejavnosti, ki so dopustni, če služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb delovanja območja oziroma če dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe do 300 m 2 BTP, – 12301 Trgovske stavbe za potrebe kmetijstva do 500 m 2 BTP. Pogojno dopustne stavbe Glej pogojno dopustne dejavnosti za območja z oznako IK FZ, FI in FOZP FZ največ = 60 %; FI največ = 1,0; FOZP najmanj = 30 % Velikost in oblika gradbene parcele (GP) / Lega objektov na parceli Lega objektov na parceli za območja z oznako IG Dopustna višina objektov Dopustna višina objektov za območja z oznako IG Dopustni višinski gabariti Dopustni višinski gabariti za območja z oznako IG Merila in pogoji za oblikovanje Merila in pogoji za oblikovanje za območja z oznako IG Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov: Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov za območja z oznako CU. Druga merila in pogoji Če so v območju stanovanjski objekti tipa a, b ali drugi objekti, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti. 50. člen Ukine se 148. člen Odloka. 51. člen 149. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »(posebni PIP za gradnjo na posebnih območjih z oznako BT) Površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev. Za območja z oznako BT veljajo posebni PIP-i v skladu s skupnimi PIP-i: Oznaka: BT Osnovni tipi zazidave: c, a, b, a-v, b-v Osnovna dejavnost – Q; 86.9 druge dejavnosti za zdravje – G trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, 47 trgovina na drobno razen z motornimi vozili – I gostinstvo – N druge raznovrstne poslovne dejavnosti; 79 dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti – P izobraževanje – R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti Vrste dopustnih stavb: – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti – 12111 Hotelske in podobne go