Na podlagi
- člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) in
- člena Statuta Občine Piran (Uradni list RS, št. 5/14 – uradno prečiščeno besedilo, 35/17 in 43/18) R A Z G L A Š A M O D L O K o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Termalna riviera, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Piran na
- redni seji dne
- julija
- Št. 3505-7/2012 Piran, dne
- julija 2018 Župan Občine Piran Peter Bossman l.r. Na podlagi petega odstavka
- člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in v povezavi s tretjim odstavkom
- člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17),
- člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in
- člena Statuta Občine Piran (Uradni list RS, št. 5/14 – uradno prečiščeno besedilo, 35/17 in 43/18) je Občinski svet Občine Piran na
- redni seji dne
- julija 2018 sprejel naslednji O D L O K o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Termalna riviera I. PREDMET OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
- člen (naziv OPPN-ja in njegov izdelovalec)
(1)S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt Termalna riviera (v nadaljevanju: OPPN).
(2)OPPN za ureditev kopenskega dela Marine Portorož je izdelalo podjetje PIA Studio, d.o.o., Portorož, Obala 26, Portorož, pod številko projekta št. 32/12. 2. člen (sestavni deli OPPN)
(1)OPPN vsebuje besedni in grafični del.
(2)Besedni del vsebuje odlok.
(3)Grafični del OPPN vsebuje:
- Izsek iz kartografskega dela občinskega prostorskega plana
- Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
- Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
- Ureditvena situacija 4a Geodetska zazidalna situacija 4b Prikaz višinskih kot objektov 5a Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez – vodovod, kanalizacija 5b Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez – telekomunikacija, EE naprave, plin, javna razsvetljava
- Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
- Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
- Načrt parcelacije.
(4)Priloge OPPN so:
- izvleček iz strateškega prostorskega plana,
- prikaz stanja v prostoru,
- strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,
- smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
- obrazložitev in utemeljitev OPPN,
- stališča do pripomb,
- povzetek za javnost,
- okoljsko poročilo,
- priloga okoljskega poročila zbranih omilitvenih ukrepov. II. OBMOČJE OPPN
- člen (lega območja in njegova meja)
(1)Območje OPPN obsega površine kopenskega dela Marine Portorož, območje med morskim delom Marine in centrom Lucije, med kanalom Fazan in polotokom Seča.
(2)Meja območja OPPN je grafično prikazana v grafičnem delu OPPN, na listu št. 2 – Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem, z oznako območje izdelave OPPN.
(3)Komunalna infrastruktura poteka na območju OPPN. Z navezavami na obstoječo infrastrukturo se delno posega v zemljišča, ki so izven območja OPPN. 4. člen (vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1)Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega dela OPPN, grafičnega načrta št. 3 – Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.
(2)Posegi na območju OPPN bodo na sosednja območja urejanja vplivali predvsem glede povečanja obremenitev javne gospodarske infrastrukture (električne napeljave, kanalizacije, vodovoda, prometnega omrežja ipd.). III. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA, OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV 5. člen (koncept ureditve OPPN ter urbanistični pogoji)
(1)Na obravnavanem območju je predvidena gradnja stavb z nastanitvenim in oskrbnostoritvenim programom. Predvidena je gradnja objektov, ki so prikazani na grafičnem načrtu št. 4 – Ureditvena situacija. Na območju so predvidene vsebine, kot so hotel in termalno kopališče, parkirna hiša, servisne dejavnosti Marine, javne urejene zunanje površine ipd.
(2)Programsko in oblikovno se ureditveno območje deli na tri dele: – Severni del – termalno kopališče (objekt 2A). – Osrednji del – servisno območje in parkirišče (objekt 2D, nadstrešek 2N – med objektoma 2B in 2C, objekt R – razširitev hangarja 2B). – Južni del – obstoječi apartmajski objekti. Na obravnavanem območju se nahajajo obstoječi objekti (hangarja Marine 2B in 2C, objekta sanitarij Marine 2G in 2I, restavracija 2H, apartmajski objekti 2J1–2J7).
(3)Novogradnje in urbanistični pogoji so prikazani na grafičnih načrtih št. 4 – Ureditvena situacija, 4a – Geodetska zazidalna situacija ter 4b – Prikaz višinskih kot objektov.
(4)Urbanistični pogoji so v grafičnem delu določeni z gradbenimi mejami, ki predstavljajo linije, ki jih predvidene nove gradnje ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali so od njih odmaknjeni v notranjost.
(5)Za objekt 2A je določena gradbena meja za klet, gradbena meja za pritličje z medetažo ter enotna gradbena meja za druga nadstropja. Na severovzhodni strani objekta so predvidene tri cezure v volumnu objekta, ki so minimalne skupne površine 2600 m 2 . Severovzhodna stranica objekta mora biti večkrat prekinjena, s skupno dolžino prekinitev najmanj 100 m.
(6)Višinske kote so podane tabelarično v prilogi 1 in so sestavni del odloka. Nove gradnje objektov 2A in 2D so višinsko omejene s kotami strehe, ki so podane kot maksimalne absolutne kote. Kote pritličij objektov so podane v prilogi 1 tabelarično in so sestavni del odloka.
(7)Višinski koti nadstreška med obstoječima hangarjema Marine (objekt 2N) in razširitve hangarja 2B (objekt R) naj ne presegata višinskih kot hangarjev (objekta 2B in 2C) po morebitni rekonstrukciji ali nadomestitvi.
(8)Kota uvozov v garaže mora biti zaradi varnosti pred poplavami predvidena minimalno na koti +3,00 m n.m.v za objekt 2A in minimalno na koti +2,60 m n.m.v. za objekt 2D.
(9)Na celotnem območju je dovoljena gradnja naslednjih gradbenoinženirskih objektov: 211 – Ceste, 222 – Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, 241 – objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
(10)Na območju OPPN je mogoče rekonstruirati obstoječe objekte, jih energetsko sanirati in posodabljati ter jim spreminjati namembnost v okviru klasifikacij, predvidenih za nove objekte.
(11)Strehe obstoječih objektov se praviloma, če dopušča zasnova objekta, krije s korci, različnih oblik glede na tip objekta.
(12)Obstoječi objekt restavracije Laguna z oznako 2H je možno nadzidati, tako da se izpolnijo strešni zamiki in uskladijo strešine.
(13)Obstoječi apartmajski objekti z oznakami 2J1 do 2J7 lahko po višini obsegajo K+P+2+M. Kota venca je lahko največ 6,5 m od kote pritličja. 6. člen (objekt 2A)
(1)Načrtovana je gradnja hotela in termalnega centra (objekt 2A) s pripadajočo garažo. Po enotni klasifikaciji vrst objektov CC-SI spada obravnavani objekt med 1264 – Stavbe za zdravstveno oskrbo, 1265 – Stavbe za šport, 121 – Gostinske stavbe, 122 – Poslovne in upravne stavbe, 123 – Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti ter 1242 – Garažne stavbe.
(2)Objekt 2A je predviden etažnosti K+P+
- V kletni etaži je predvideno parkiranje. Uvoz v garažo je predviden iz obstoječe dovozne ceste do Marine Portorož (Cesta solinarjev). V jugozahodnem delu objekta je predviden program hotela etažnosti P+3, v severovzhodnem delu pa termalni center etažnosti P z možnostjo medetaž.
- člen (objekti 2D, 2N, 2B, R)
(1)Načrtovana je gradnja parkirne hiše (objekt 2D). Po enotni klasifikaciji vrst objektov CC-SI spada obravnavani objekt med 122 – Poslovne in upravne stavbe, 123 – Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, ter 1242 – Garažne stavbe.
(2)Objekt 2D je predviden etažnosti P+
- Izvedba parkirne hiše je predvidena z medetažami. V pritličju in
- nadstropju severne in vzhodne strani objekta je predvidena umestitev dvoetažnih storitvenih programov. Uvoz v garažo je predviden iz obstoječe dovozne ceste do Marine Portorož (Cesta solinarjev).
(3)Obstoječa hangarja (2B in 2C) se povežeta z novim nadstreškom (2N) v enoten objekt. Pod nadstreškom je predvidena dejavnost hrambe in servisiranja plovil. Po enotni klasifikaciji vrst objektov CC-SI spada obravnavani objekt med 123 – Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti.
(4)Obstoječi hangar 2B je na severozahodni strani možno razširiti (objekt R). V razširitev se umesti prostore gasilcev ter servisni program Marine. Program je možno umestiti v več etažah. Po enotni klasifikaciji vrst objektov CC-SI spada obravnavana razširitev objekta med 123 – Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, ter 1242 – Garažne stavbe.
(5)Objekt R (razširitev obstoječega hangarja 2B) je v primeru širitve potrebno umestiti v prostor na poplavno varni koti, tako kot določa Študija poplavne ogroženosti (izdelovalec ISAN 12, št. 53-0/2012, december 2012 ter Študija poplavne ogroženosti št. 52-0/2012, junij 2014). 8. člen (odprte površine)
(1)Za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati načrt krajinske arhitekture.
(2)Zunanje ureditve na severnem delu območja zajemajo kopališčni park hotela in termalnega centra, na osrednjem delu območja se uredijo suhi privezi Marine ter parkirišče, na južnem delu pa se ohranijo obstoječe ureditve s posameznimi objekti v parku. Na zahodnem robu območja je predvideno urediti obalno promenado. Na celotnem območju se uredijo zelene in tlakovane površine. Vse površine se opremijo z mikrourbano opremo in se ustrezno zasadijo. Uredijo se na način, da je možen neoviran dostop in omogočeno gibanje funkcionalno oviranim osebam. Z izjemo območja suhih privezov se celotno območje obdelave oziroma njegove odprte površine prekrijejo z drevesno zasaditvijo ter mestoma z linijsko zasaditvijo grmovnih živic in trajnic v širših, vzdolžnih potezah, ki ponazarjajo potek starih solinskih polj. Obstoječa zasaditev se ohrani v največji možni meri. Ob vzhodnem robu območja, ob Solinski cesti se uredi drevoredna zasaditev, vzporedno s cestiščem. Predvideno parkirišče se intenzivno zasadi z drevesi. Načrt krajinske arhitekture mora upoštevati barvno usklajenost predlaganih materialov v vseh letnih časih ter usklajenost časa, barve in vonja cvetenja, obarvanost listja ter oblikovanost krošenj. Izbrane rastline morajo biti primerne za lokalno klimo. Vidna sporočilnost območja naj bi bila sodobnost, urejenost, estetska privlačnost ter ekološka osveščenost. Tip razsvetljave odprtih površin naj zagotovi varnost in omogoči njihovo uporabo tudi v urah brez naravne svetlobe. Pri končnem izboru urbane opreme naj se upošteva različne starostne skupine uporabnikov.
(3)Za pridobitev uporabnega dovoljenja za posamezne objekte morajo biti v celoti izvedene vse posamezne faze pripadajoče zunanje odprte površine. Navedeno velja za vso urbano opremo in zasaditve, pri čemer morajo biti zasaditve izvedene z izbranimi drevesnimi vrstami predpisanih minimalnih višin in minimalnih premerov debel. Potencialne drevesne vrste z njihovimi osnovnimi značilnostmi so navedene v tabeli, ki je sestavni del odloka, priloga 2. 9. člen (načrt parcelacije)
(1)Načrt gradbenih parcel, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN, grafični načrt št. 8, temelji na določitvi posameznih gradbenih sklopov ter upošteva potrebne prometne ureditve, odprte zelene površine in manipulativne površine.
(2)Gradbene parcele se lahko delijo in združujejo, pri čemer se ne sme slabšati koncepta pozidave in predvidenih ureditev javnih površin. IV. PROMET 10. člen (prometna infrastruktura)
(1)Objekti in naprave prometne infrastrukture so razvidni iz grafičnega dela OPPN, grafični načrt št. 4 – Ureditvena situacija ter grafična načrta 5a in 5b – Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez.
(2)Prometno se območje napaja iz obstoječe dovozne ceste do Marine Portorož – Cesta solinarjev (LC 312 121) ter iz interne ceste, ki vodi v obstoječi avtokamp. Iz Ceste solinarjev so predvideni uvozi v novo parkirno hišo (2D) ter v hotel in termalni center (2A). Ohrani se obstoječ uvoz v Marino Portorož. Cesta skozi obstoječi avtokamp se uporabi kot intervencijska pot ter pot za dostavo.
(3)V Marini so organizirane interne cestne povezave med posameznimi sklopi, ki vključujejo tudi prometne trase dvigala plovil, dovoz do obstoječih apartmajskih in servisnih objektov ter interna parkirišča uporabnikov privezov ter zaposlenih.
(4)Zasnova prometnih površin predvideva minimalno preoblikovanje obodne ceste, predvsem glede križišč. Predvidena je zožitev Ulice solinarjev na vzhodnem robu območja s 7,50 na 6,00 m, in sicer tako, da se ohrani robnik s pločnikom na vzhodni strani. Na zahodni strani cestišča so predvideni zelenica, kolesarska pot Parenzana ter pločnik. Na Ulici solinarjev se na novo uredi cestni priključek za dostopno cesto za Marino. Cestnemu priključku pri vhodu v avtokamp se spremeni prednostna smer tako, da po novem poteka preko kraka TPC Lucija proti Seči, krak Ulice solinarjev pa postane stranski. Iz Ulice solinarjev se predvidi nov uvoz na parkirišče.
(5)Predvidena je gradnja podzemne garaže v kletni etaži objekta 2A ter gradnja parkirne hiše (objekt 2D). Uvoza v garaži sta predvidena iz dovozne ceste proti Marini. Garaže so naslednje kapacitete: pod objektom 2A: 61 PM, v objektu 2D: 448 PM. Na površini je predvideno novo parkirišče vzporedno s Cesto solinarjev kapacitete pribl. 208 PM. Ohranijo se parkirišča obstoječih apartmajskih objektov na skrajnem južnem robu območja, parkirišča ob obalni promenadi v Marini in parkirna mesta severno od hangarjev Marine ob Cesti solinarjev. Lokacijo obstoječih zunanjih parkirišč je možno spremeniti ali preoblikovati.
(6)Povečanje kapacitet števila PM v obeh garažah je možno neomejeno.
(7)V garažah in na površini se zagotovi ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe in za starše z otroki na otroškem vozičku.
(8)Intervencijski dovozi do objektov so omogočeni na nivoju pritličja. Manevrski prostor intervencijskih vozil je zagotovljen na ploščadih oziroma utrjenih površinah ob objektih.
(9)Kolesarska pot Parenzana, ki je predvidena ob zahodnem robu območja, se prilagodi novi prometni ureditvi. Peš promet je omogočen na celotnem območju, ki je opremljeno s pešpotmi. V. KOMUNALNA IN ENERGETSKA INFRASTRUKTURA 11. člen (kanalizacija)
(1)Upošteva se ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda. Že vgrajene komunalne naprave se upoštevajo in ohranijo. Kanalizacijski sistem mora biti izveden v vodotesni izvedbi.
(2)Meteorna kanalizacija je predvidena za odvod strešnih voda, zelenic, cestnih površin in odpadnih voda s parkirišč. Meteorna kanalizacija se priključuje deloma na obstoječo meteorno kanalizacijo, deloma so predvideni novi izpusti v akvatorij Marine, deloma pa v strugo Fazana. Končni recipient meteornih vod je morje. Predvideni so naslednji kanali: – Območje a obsega območje obstoječih objektov na južni strani Marine. Predvideni so kanali: – Kanal ma7 Φ 800, dolžine 120 m. Izpust kanala mso1 je predviden v akvatorij Marine v koordinatah X=390758,95, Y=40890,49, – Kanal ma5 Φ 700, dolžine 130 m, – Na kanal ma5 se navezujejo tudi meteorne vode Ceste solinarjev in meteorne vode novih parkiriščnih površin. Pred navezavo na kanal ma5 je potrebno parkiriščne vode očistiti na lovilcu olj skupne kapacitete 30/300 l/sek (oziroma 2X15/150 l/sek). – Območje b obsega območje suhih privezov Marine. Na tem območju je odvodnja deloma že urejena, potrebno je izdelati dodatne kanale in lovilce olja po EN
- Potrebni so kanali: – Kanal mb1 Φ 500 do Φ 250, dolžine 180 m, opremljen z lovilcem olja, kapacitete 30/300 l/sek. – Kanal mb2 se opremi z lovilcem olja, kapacitete 30/300 l/sek. – Kanal mb21 Φ 600, dolžine 65 m, kanal se izliva na obstoječem izpustu v akvatorij Marine s koordinatami X=390770,82, Y=40937,
- – Območje e obsega dostopno cesto v Marino in parkirno hišo. Potrebni so kanali: – Kanal me1 Φ 300–Φ 250, dolžine 85 m (odvod severnega dela parkirnega objekta 2D). Odvod iz parkirne hiše je predmet načrta strojnih instalacij objekta, pred priključkom na meteorno kanalizacijo mora biti opremljen z lovilcem olja 10 l/sek. – Kanal me12 Φ 300–Φ 250, dolžine 85 m (odvod južnega dela parkirnega objekta). Kanal se priključuje na kanal ma
- – Kanal me2 Φ 600 do Φ 250, dolžine 325 m. Kanal je opremljen z lovilcem olja 20/200 l/sek. – Območje h obsega območje hotela in termalne riviere. Predvideni so kanali: – Kanal mh1 Φ 500 do Φ 250, dolžine 305 m. – Kanal mh2 Φ 500 do Φ 250, dolžine 210 m. – Kanal mh3 Φ 600, dolžine 25 m z iztokom v kanal Fazan s koordinatami X=390980,60, Y=41170,
- – Obodni kanal: predvideno je čiščenje celotnega kanala in sanacija 20 odstotkov dolžine kanala. Dolžina kanala 400 m. Izpusti kanalov morajo biti opremljeni z varovalkami pred visokimi vodami, sami izpusti pa zavarovani pred erozijo.
(3)Predvidena fekalna kanalizacija odvaja fekalne vode v obstoječo javno fekalno kanalizacijo. – Parkirna hiša se priključuje na obstoječi fekalni kanal v dostopni cesti Marine v jašku s koordinatami X=3901052,04, Y=40967,
- Priključek fphi je predviden Φ 200, dolžine 70 m. – Zaradi izvedbe novih komunalnih vodov je predvidena prestavitev dela obstoječega fekalnega kanala fhrek, ki poteka pod cesto proti Marini. Dolžina kanala za rekonstrukcijo znaša 110 m. – Severni del hotela in termalnega centra se priključuje na javno fekalno kanalizacijo v jašku s koordinatami X=3911114,08 Y=41041,91 s kanalom fho Φ 200, dolžine 330 m. – Vzhodni del hotela in termalnega centra se priključuje na obstoječo fekalno kanalizacijo v jašku s koordinatami X=390844,84 Y=41044,
- – Vzhodni del hotela in termalnega centra se priključuje na obstoječo fekalno kanalizacijo v jašku s koordinatami X=390955,22 Y=41009,
- Končna dispozicija komunalnih odpadnih vod je centralna čistilna naprava Piran. Na priključno kanalizacijo se lahko izvedejo priklopi odpadne fekalne vode, ki ustrezajo pravilnikom o kvaliteti odpadne vode, ki se priključuje na javno kanalizacijo.
(4)Padavinske vode s strešin se vodijo preko peskolovov neposredno v meteorno kanalizacijo, medtem ko se odpadna meteorna voda s parkirišč in manipulativnih površin vodi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob.
(5)Dovoljena je gradnja podzemnih zbiralnikov meteorne vode, ki morajo biti locirani pod tlakovanimi površinami.
(6)Potek kanalizacije je razviden iz grafičnega načrta št. 5a – Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez – vodovod, kanalizacija. 12. člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)Na obravnavanem območju se nahajajo naslednje elektroenergetske naprave: javna razsvetljava, NN primarno omrežje za napajanje objektov, NN priključki. Omenjene naprave je potrebno prestaviti oziroma ustrezno zaščititi. Naprave, ki postanejo nefunkcionalne zaradi predvidene gradnje, je potrebno demontirati oziroma opustiti.
(2)Pred pričetkom gradnje je potrebno zakoličiti vso podzemno distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo, ki se nahaja na obravnavanem območju oziroma na trasi za predvideno napajanje obravnavanega območja. Pri izvajanju zemeljskih del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo. Odmiki od obstoječih elektroenergetskih naprav morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi pravilniki, predpisi, standardi in tipizacijami.
(3)Za napajanje obravnavanega območja je potrebno po pogojih, ki so bili dani v smernicah za OPPN, ki to območje obdeluje, zgraditi novo kabelsko povezavo iz RTP Lucija, delno v obstoječi kabelski kanalizaciji in delno v novopredvideni tako, da se nov napajalni kablovod vklopi v obstoječe 20 kV kabelsko omrežje Portoroža in Lucije. Kabelska kanalizacija, ki se bo koristila za napajanje omenjenega območja je delno obstoječa, in sicer od RTP Lucija po Liminjanski cesti do TP Lucija 2 (oziroma jaška na Podvozni cesti, kjer skrene za TP Lucijo 2) in naprej do jaška, ki je lociran v južnem robu krožišča med cesto Obala in Podvozno cesto. Novopredvidena kabelska kanalizacija bo zgrajena od obstoječega kabelskega jaška (krožišče Podvozne ceste s cesto Obala), ob južnem pločniku ceste Obala do krožišča pri odcepu za Marino, nadaljevane po Cesti solinarjev, do predvidenega objekta 2A. Skladno s smernicami je potrebno zgraditi tudi novopovezovalno kabelsko kanalizacijo po ulici Obala, od krožišča pri odcepu za Marino do TP Križišče Lucija. Predvidena nova kabelska kanalizacija bo izvedena s PVC cevmi tipa Stigmaflex, in sicer 4 x SF 200
(160)+ PEHD 2x50 mm. Kabelska kanalizacija bo izvedena v dveh plasteh po dve cevi. V zelenici bodo cevi položene na 10 cm peščeno podlago, predhodno očiščeno in nivelirano dno kabelskega jarka. Zgornja plast cevi bo ponovno zasuta še s 10 cm plastjo peska, granulacije 1–4 mm. Preostali del kabelskega jarka bo zasut z izkopanim materialom, nabitim v plasteh. Tam, kjer bo trasa potekala v cestišču ali pri križanju le-tega, pa bo kabelski jarek zasut s tamponskim gramozom, prav tako nabit v slojih in zaključen z asfalbetonom.
(4)Transformatorske postaje za predvideno napajanje obravnavanega območja bodo naslednje: – nova locirana v sklopu Termalne riviere – objekt 2A – TP Termalna riviera. Transformatorska postaja TP Termalna riviera bo predvidena za vgradnjo dveh transformatorjev, moči do 1000 kVA. Predvidena je v sklopu objekta 2A.
(5)Kabelska transformatorska postaja mora biti zgrajena za napetost 20/0,4 kV in ustrezno nazivno moč, z urejenim dostopom za tovornjak z dvigalom skupne teže 20 t. Če bo TP zgrajena v zgradbi za druge namene, mora biti locirana v pritličju, po možnosti na vogalu zgradbe, in mora biti neposredno dostopna od zunaj.
(6)20 kV kablovod mora biti zgrajen s standardnimi enožilnimi 20 kV kablovodi, položenimi v kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi po celotni trasi. Nizkonapetostno kabelsko omrežje mora biti na urbanih območjih zgrajeno kot kabelsko omrežje, položeno v PVC kabelski kanalizaciji v težki radialni izvedbi s povezovanjem prostostoječih razdelilnih omar z zaščitnim ukrepom pred električnim udarom s samodejnim odklopom napajanja. Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96 in nadaljnje spremembe).
(7)Potek elektroenergetskih vodov je razviden iz grafičnega načrta št. 5b – Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez – telekomunikacija, EE naprave, plinske 20 kV kabelske povezave so podane informativno, natančne povezave in sistem vzankanja ter vkomponiranja bodo določeni s strani distributerja v fazi PGD. 13. člen (vodovodno omrežje)
(1)Območje se z vodo oskrbuje preko vodohrana RZ Seča 1115 m 3 na koti 60,80 m nm.v. Dimenzioniranje priključnih vodov je določeno na podlagi predvidenih zahtev vodooskrbe in notranje požarne varnosti predvidenih objektov. Sistem internega vodovodnega omrežja mora biti izveden tako, da niso možni povratni vplivi vode v javni vodovodni sistem. Enako velja za interni sistem požarne varnosti, ki mora biti obdelan v okviru projektne dokumentacije predvidenih objektov.
(2)Na obravnavanem območju OPPN Termalna riviera se nahaja večje število obstoječih cevovodov javnega vodovodnega omrežja. Na severovzhodni strani pod cesto Obala poteka obstoječi jekleni cevovod JE DN 200 mm, ki je bil zgrajen leta
- Na severovzhodni in vzhodni strani pod Cesto solinarjev, do uvoza v marino, poteka cevovod PVC DN
- Na samem uvozu se nahaja vodomerni jašek za interno omrežje Marine. Na jugovzhodni in vzhodni strani pod zelenico ob Cesti solinarjev se nahaja obnovljeni cevovod NL DN
- Na jugovzhodni strani, pod cesto pred domom upokojencev, sta izvedena dva cevovoda NL DN 200 in NL DN 150.
(3)Predvidena je rekonstrukcija obstoječega cevovoda JE DN 200 pod štiripasovnico Obala s cevovodom NL DN 250 v dolžini pribl. 300 m. Na rekonstruiranem odseku se izvedejo štirje podzemni hidranti. Cevovod PVC DN 225 pod Cesto solinarjev se rekonstruira z novim NL DN 200 cevovodom v dolžini pribl. 100 m. Predvidena je izvedba dveh podzemnih hidrantov. Na območju uvoza v Marino se izvede nova odcepna veja NL DN 200, dolžine pribl. 230 m, na katerega se navezujejo novi objekti 2A in 2D ter obstoječe interno vodovodno omrežje Marine. Predvidena je izvedba treh podzemnih hidrantov. Obnovljeni cevovod NL DN 200 pod Cesto solinarjev se ohrani. Cevovoda pod cesto pred domom upokojencev NL DN 200 in NL DN 150 se ohrani. V primeru polaganja cevovodov v slano muljnato podlago je potrebno cevovode zaščititi proti posedanju ter uporabiti cevi iz nodularne litine, ki so ustrezno zaščitene proti koroziji (PAM serija TT).
(4)Za objekt 2A se izdela zankasto interno vodovodno in hidrantno omrežje NL DN 150, dolžine pribl. 680 m, z večjim številom navezav interne inštalacije stavbe na zanko, s čimer bo zagotovljena ustrezna pretočnost.
(5)Priključevanje novih objektov oziroma samostojnih poslovnostanovanjskih enot znotraj objektov je možno preko samostojnih odjemnih mest ter ločeno glede na namen uporabe vode.
(6)Lokacija odjemnega mesta (vodomerov) je lahko v zunanjem tipskem vodomernem jašku RVK, za vsak objekt posebej, ki mora biti lociran tako, da ne moti normalne rabe zemljišča ter da je zagotovljeno nemoteno odčitavanje porabe vode in vzdrževanja vodomerov. Tip jaška, dimenzije in tip vodomerov ter sama montaža je predpisana s tehničnim pravilnikom Rižanskega vodovoda, pri čemer morajo biti vodomeri nadgrajeni z elementi za daljinski prenos odčitavanja porabe vode.
(7)Potek vodovoda je razviden iz grafičnega načrta št. 5a – Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez – vodovod, kanalizacija. 14. člen (telekomunikacijsko omrežje)
(1)Predvidena nova objekta 2A in 2D se navezujeta na načrtovano telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo, ki poteka ob dovozni cesti proti Marini in je navezana na obstoječo telekomunikacijsko kabelsko omrežje ob Cesti solinarjev. Objekti 2B, 2C, 2G, 2H, 2I se navezujejo na obstoječe, delno rekonstruirano telekomunikacijsko kabelsko omrežje Marine Portorož. Apartmajski objekti 2J1–2J7 imajo obstoječi telekomunikacijski priključek s strani dostopne ceste.
(2)Obstoječe omrežje Telekoma Slovenije na območju je izvedeno s sistemom kabelske kanalizacije ter v podzemni izvedbi, ki je na izpostavljenih mestih zaščitena z zaščitno cevjo.
(3)Pri gradbenih posegih na trase obstoječih TK naprav je potrebno predvideti prestavitev ali izvedbo zaščite le-teh.
(4)Pri načrtovanju infrastrukture za nove zazidave je potrebno predvideti priključevanje na TK omrežje s sistemom kabelske kanalizacije z navezavo na obstoječe TK omrežje. Traso TK je potrebno načrtovati v javno dostopnih koridorjih, usklajeno z drugo infrastrukturo.
(5)Na objektu 2D na servisnem območju Marine je dovoljeno namestiti antene z antenskim drogom in naprave bazne postaje.
(6)Potek telekomunikacijskih vodov je razviden iz grafičnega načrta št. 5b – Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez – telekomunikacija, EE naprave, plin. 15. člen (plinovod in ogrevanje)
(1)Za potrebe oskrbe območja OPPN Termalna riviera s plinom je predvidena izvedba treh novih napajalnih plinovodov, ki se bodo priključevali na predviden magistralni plinski vod PE Ø250, ki bo potekal v cestnem telesu Cesta solinarjev v Luciji (obdelano v strokovni podlagi št. S 08-1/09-12, OPPN za območje Lucija center, izdelane v letu 2012).
(2)Predvideni novi plinovod se bo navezoval na obstoječ plinovod na dveh mestih, in sicer v cestnem telesu pred stanovanjskim blokom na parceli št. 5517/1 k.o. Portorož (stanovanjski blok Obala 113) – obstoječa plinska cev PE Ø110 in v cestnem telesu pred apartmajskim naseljem Rezidence Park na parceli št. 5902/2 k.o. Portorož – obstoječa plinska cev PE Ø
- Predvideno je, da se za plinovod uporabijo cevi in spojni elementi iz PE z maksimalnim delovnim tlakom do 4 bar (0,4 MPa). Predviden material naj bo po MRS klasifikaciji za odcepne vode in hišne priključke tip PE 80 (8,0 MPa) serija S8 SDR17, za glavne trase pa tip PE 100 (10,0 MPa) serija S8 SDR
- Vsi materiali morajo imeti ustrezne slovenske in EU ateste ter oznake za pretakanje zemeljskega plina.
(3)Pred izgradnjo plinovoda se lahko oskrba rešuje tudi lokalno, s postavitvijo začasnih plinohramov za posamezne objekte. V primeru, da bi se v prihodnosti izgradilo plinovodno omrežje, se lahko objekt po izvedbi plinovodnega omrežja priključi na le-tega.
(4)Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati predpisane odmike od trase plinskega omrežja po zahtevanih in veljavnih tehničnih predpisih in normativih.
(5)V sklopu izdelave projektne dokumentacije projekta za gradbeno dovoljenje je potrebno pridobiti soglasje operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(6)Pri zasnovi energetike stavb je potrebno upoštevati določila Lokalnega energetskega koncepta Občine Piran.
(7)V primeru uporabe drugih energentov se priklop na plin lahko opusti.
(8)Potek plinovoda je razviden iz grafičnega načrta št. 5b – Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez – telekomunikacija, EE naprave, plin. 16. člen (odstranjevanje odpadkov)
(1)Na ureditvenem območju se izvede ločeni sistem zbiranja in odvoza odpadkov. Prevzemna mesta morajo biti dostopna za komunalna vozila (na območju 5 m od javnih poti).
(2)Zbirna mesta oziroma zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov za poslovne subjekte morajo biti ustrezno dimenzionirani ter usklajeni z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Piran (Uradni list RS, št. 5/12). Zbirna mesta oziroma zbiralnice morajo zagotavljati ustrezen skupni volumen za predvidene uporabnike.
(3)Zbirno mesto za objekt 2A (hotel in termalni center) se nahaja v kletni etaži objekta. Zbirno mesto za objekt 2D (parkirna hiša) se nahaja v pritličju objekta. Druga zbirna mesta so urejena v sklopu zunanje ureditve in so locirana v zbiralnicah za ločeno zbiranje odpadkov. Lokacija je razvidna iz grafične priloge 4 – Ureditvena situacija. VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN TER VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI 17. člen (omilitveni ukrepi)
(1)V nadaljevanju so zbrani vsi omilitveni ukrepi (OU), ki so navedeni v okoljskem poročilu št. 12202-00, julij 2014 in Prilogi k okoljskemu poročilu (OP) za OPPN Termalna riviera v Luciji – Faza OPPN: Predlog OPPN, gradivo za
- (končna) mnenja nosilcev urejanja prostora, Datum:
- februar
- Vsi OU se nanašajo na čas gradnje. Izvedba OU je nujna za dosego sledečih okoljskih ciljev: – Čim manjša obremenitev tal z zemeljskim izkopom iz območja OPPN Termalna riviera. – Dobro ekološko stanje morske vode na območju Marine Portorož. – Čim manjše emisije prašnih delcev v času gradnje. – Varovanje življenjskega okolja pred hrupom v času gradnje. – Zdravo okolje za ljudi. Tabela 1: Omilitveni ukrepi (OU); CILJ: Čim manjša obremenitev tal z zemeljskim izkopom z območja OPPN Termalna riviera Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje uspešnosti – Namenska uporaba rodovitnega dela tal za ureditev zelenih-parkovnih površin na J ter SV delu območja OPPN ter drugih zelenih površin. Čas gradnje Izvajalci gradbenih del – prevozniki Investitor – Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na vseh razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Čas gradnje Izvajalci gradbenih del – prevozniki Investitor – Za začasne prometne in gradbene površine je potrebno uporabiti infrastrukturne površine, ki že obstajajo ali so na njih tla manj kvalitetna, predvsem znotraj območja OPPN. Odvečni odkopni gradbeni material se ne sme odlagati na sosednja območja, razen če ima investitor dogovor z lastnikom teh zemljišč. Tovorna vozila med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na sosednjih površinah, razen če obstaja dogovor z lastniki teh zemljišč. V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Čas gradnje Izvajalci gradbenih del – prevozniki Investitor Tabela 2: Omilitveni ukrep (OU); CILJ: Dobro ekološko stanje morske vode na območju Marine Portorož Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje uspešnosti – Posegi v okolici potoka in kanala Fazan morajo biti izvedeni tako, da ne bo poslabšanja stanja. – Začasna deponija za zemeljski izkop mora biti urejena na način, da bo preprečeno spiranje ali odvodnjava padavinske vode z deponije v vodotok ali morje. – V času izvajanja pripravljalnih in gradbenih del je potrebno poskrbeti za odvajanje padavinske vode, ki nastaja na območju. – V primeru razlitja nevarnih snovi med gradnjo in obratovanjem naj se izvedejo se s takojšnjim izkopom onesnažene zemljine in njenim deponiranjem na ustrezno lokacijo. – V zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem izluženjem ipd.) onesnažili tla in podzemno vodo. – V primeru morebitnega onesnaženja z nevarnimi snovmi je potrebno: zavarovati lokacijo onesnaženja, obvestiti pristojno inšpekcijo, center za civilno zaščito, gasilce in podobno. Izvesti posebne preventivne tehnične ukrepe za preprečitev nadaljnjega širjenja onesnaženja, začasno skladiščiti kontaminirano zemljino ali vodo ter jo v nadaljevanju predati pooblaščeni organizaciji. – Izvaja naj se redni nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije ter nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj. – Gradbene odpadke, ki bodo nastajali med gradnjo, je potrebno zbirati in odlagati na način, da bo preprečeno morebitno spiranje (npr: zaradi padavin) direktno v tla. V ta namen naj se zagotovi primeren prostor za začasno odlaganje odpadkov, ki bodo nastajali pri gradnji. Čas gradnje Izvajalci gradbenih del Investitor Tabela 3: Omilitveni ukrepi (OU); CILJ: Čim manjše emisije prašnih delcev v času gradnje Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje uspešnosti – Močenje materiala in zemljin v primeru suhega in vetrovnega vremena. Vozilom naj se na prehodu z gradbišča na asfaltno podlago z vodo očisti pnevmatike, da ne bo prihajalo do raznosa zemljin na cesto, kjer se po osušitvi praši. V času gradnje je območja večjih posegov potrebno sprotno kultivirati in s tem preprečevati tudi prašenje. Čas gradnje Izvajalci gradbenih del Investitor Tabela 4: Omilitveni ukrepi (OU); CILJ: Varovanje življenjskega okolja pred hrupom v času gradnje Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje uspešnosti – Gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7:00 in 18:
- Čas gradnje Izvajalci gradbenih del – prevozniki Investitor – Dinamika zemeljskih del (izkopi) se naj določi tako, da ne potekajo manj kot 290 delovnih dni. Hkrati lahko na območju obratuje največ 3 bagerji in 3 kamioni prekucniki, ki bodo odvažali izkope. Hkrati z odkopi in odvozi izkopov lahko potekajo dela priprave temeljenja in sama temeljenja. Čas izdelave PGD oziroma PZI Projektant Investitor – Zaradi izrazitega turističnega značaja območja naj najbolj hrupna gradbena dela potekajo julija in avgusta le v obdobju od
- do
- ure. Čas gradnje Izvajalci gradbenih del – prevozniki Investitor – Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov. Odvoz zemeljskih izkopov naj poteka po poti: južni krak Ceste solinarjev–Obala–G2 v smeri Kopra proti deponiji. Čas gradnje Izvajalci gradbenih del – prevozniki Investitor – Če meritve hrupa pokažejo preseganja mejnih vrednosti: Znižanje ravni hrupa v času gradbenih del pod dovoljeno raven na način, da se v času najbolj hrupnih gradbenih del delovanje gradbene mehanizacije v dnevnem času časovno omeji (npr. na 5–6 ur). Posledično to pomeni podaljšanje hrupnih gradbenih del na daljše časovno obdobje. Čas gradnje Izvajalci gradbenih del – prevozniki Investit Tabela 5: Omilitveni ukrepi (OU); CILJ: Zdravo okolje za ljudi Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje uspešnosti – Posegi v okolici potoka in kanala Fazan morajo biti izvedeni tako, da ne bo poslabšanja stanja. – Začasna deponija za zemeljski izkop mora biti urejena na način, da bo preprečeno spiranje ali odvodnjava padavinske vode z deponije v vodotok ali morje. – V času izvajanja pripravljalnih in gradbenih del je potrebno poskrbeti za odvajanje padavinske vode, ki nastaja na območju. – V primeru razlitja nevarnih snovi med gradnjo in obratovanjem naj se izvedejo s takojšnjim izkopom onesnažene zemljine in njenim deponiranjem na ustrezno lokacijo. – V zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem izluženjem ipd.) onesnažili tla in podzemno vodo. – V primeru morebitnega onesnaženja z nevarnimi snovmi je potrebno: zavarovati lokacijo onesnaženja, obvestiti pristojno inšpekcijo, center za civilno zaščito, gasilce in podobno. Izvesti posebne preventivne tehnične ukrepe za preprečitev nadaljnjega širjenja onesnaženja, začasno skladiščiti kontaminirano zemljino ali vodo ter jo v nadaljevanju predati pooblaščeni organizaciji. – Izvaja naj se redni nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije ter nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj. – Gradbene odpadke, ki bodo nastajali med gradnjo, je potrebno zbirati in odlagati na način, da bo preprečeno morebitno spiranje (npr: zaradi padavin) direktno v tla. V ta namen naj se zagotovi primeren prostor za začasno odlaganje odpadkov, ki bodo nastajali pri gradnji. Čas gradnje Izvajalci gradbenih del Investitor – Močenje materiala in zemljin v primeru suhega in vetrovnega vremena. Vozilom naj se na prehodu z gradbišča na asfaltno podlago z vodo očisti pnevmatike, da ne bo prihajalo do raznosa zemljin na cesto, kjer se po osušitvi praši. V času gradnje je območja večjih posegov potrebno sprotno kultivirati in s tem preprečevati tudi prašenje. Čas gradnje Izvajalci gradbenih del Investitor – Gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med
- in
- uro. Čas gradnje Izvajalci gradbenih del – prevozniki Investitor – Dinamika zemeljskih del (izkopi) se naj določi tako, da ne potekajo manj kot 290 delovnih dni. Hkrati lahko na območju obratuje največ 3 bagerji in 3 kamioni prekucniki, ki bodo odvažali izkope. Hkrati z odkopi in odvozi izkopov lahko potekajo dela priprave temeljenja in sama temeljenja. Čas izdelave PGD oziroma PZI Projektant Investitor – Zaradi izrazitega turističnega značaja območja naj najbolj hrupna gradbena dela potekajo julija in avgusta le v obdobju med
- in
- uro. Čas gradnje Izvajalci gradbenih del – prevozniki Investitor – Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov. Odvoz zemeljskih izkopov naj poteka po poti: južni krak Ceste solinarjev–Obala–G2 v smeri Kopra proti deponiji. Čas gradnje Izvajalci gradbenih del – prevozniki Investitor – Če meritve hrupa pokažejo preseganja mejnih vrednosti: Znižanje ravni hrupa v času gradbenih del pod dovoljeno raven na način, da se v času najbolj hrupnih gradbenih del delovanje gradbene mehanizacije v dnevnem času časovno omeji (npr. na 5–6 ur). Posledično to pomeni podaljšanje hrupnih gradbenih del na daljše časovno obdobje. Čas gradnje Izvajalci gradbenih del – prevozniki Investitor
- člen (varovanje kulturne dediščine)
(1)Območje OPPN se ne nahaja na območju varovanja kulturne dediščine. V bližini območja se nahajajo naslednje enote dediščine: kulturna krajina EŠD 28601 Seča-Kulturna krajina Seča polotok in naselbinska dediščina EŠD 28337 Seča-Naselje.
(2)Na podlagi odločbe Ministrstva za kmetijstvo in okolje je za obravnavani OPPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, v okviru katere je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala zemljišča.
(3)Predhodne arheološke raziskave so bile izvedene v novembru
- Ugotovitve raziskav so, da je bilo obravnavano območje (parc. št. 5528/18 k.o. Portorož) v času gradnje Marine Portorož uporabljeno kot deponija za izkopan material. Debelina nasutij ponekod presega 6 m. Gre za zaporedje sodobnih antropogenih nasipov, ki ležijo na ostankih nekdanjega solinskega polja ter aluvialnih morskih in sladkovodnih sedimentih. V nekaterih vrtinah so bili na globinah okoli 4 m (okoli 0,00 m nm.v.) najdeni ostanki črnega mulja, ki verjetno predstavlja nivo solinskega blata. Ta plast je del starejše novoveške kulturne krajine in ima šibek arheološki potencial. Razen tega na območju opravljenih raziskav ni bilo odkritih sledov, ki bi imeli arheološki potencial.
- člen (varstvo zraka in voda)
(1)Predvsem v času gradnje je treba preprečevati prašenje. Objekti izpustnih plinov morajo biti ustrezno opremljeni in ustrezno nameščeni.
(2)Projektne rešitve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda morajo biti usklajene z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09, 64/12 in nadaljnje spremembe), z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in nadaljnje spremembe) ter z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05 in nadaljnje spremembe).
(3)Za obravnavano območje je potrebno upoštevati določila Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in nadaljnje spremembe, v nadaljevanju uredba) kot smernice k načrtovanim prostorskim ureditvam v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju. Omejitve in pogoji iz uredbe se nanašajo na razrede nevarnosti, ki se določijo v skladu s Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07 in nadaljnje spremembe).
(4)Tretja točka 11. člena uredbe določa, da je na območju poplavne in z njo povezane erozijske nevarnosti, kjer še ni elementov ogroženosti, treba skupaj z načrtovanjem prostora in ob upoštevanju pogojev in omejitev iz uredbe načrtovati in zagotoviti tudi poprejšnjo izvedbo ustreznih omilitvenih ukrepov za doseganje sprejemljivega razreda ogroženosti na območju in izven njega. V četrti točki istega člena je navedeno, da če se pri pripravi prostorskih aktov ali pri posegih v prostor zaradi zagotavljanja varnosti novih gradenj načrtujejo tudi omilitveni ukrepi, je treba upoštevati učinke teh gradenj in načrtovanih omilitvenih ukrepov pri določitvi razredov nevarnosti oziroma ogroženosti na način, kakor ga določa predpis o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, in način razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti.
(5)Omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz pete točke 11. člena uredbe so naslednji:
- a)varovalni ukrepi: ukrepi za zmanjšanje stopnje ogroženosti prebivalcev, gospodarskih dejavnosti in kulturne dediščine;
- b)varstveni ukrepi: ukrepi za zmanjšanje stopnje ogroženosti obratov in naprav, zaradi katerih lahko nastopi onesnaženje večjega obsega, ali drugih objektov, ki ob poplavah in z njimi povezani eroziji pomenijo tveganje za okolje;
- c)izravnalni ukrepi: ukrepi za izravnavo negativnega vpliva načrtovanega posega v prostor na obstoječo poplavno in z njo povezano erozijsko ogroženost na obstoječem območju ogroženosti in zunaj njega.
(6)Načrtovanje in izvedba predvidenih posegov ne smeta poslabšati odvodnih razmer padavinskih voda in poplavne ogroženosti obravnavanega območja in območij dolvodno od njega. Preveriti je treba prevodnost obstoječega kanalizacijskega sistema in v primeru nezadostne pretočne sposobnosti poiskati ustrezne rešitve.
(7)V projektni dokumentaciji je treba opredeliti vse tehnološke odpadne vode in predvideti ustrezno čiščenje, skladno z veljavnimi predpisi.
(8)Padavinske vode s parkirnih in manipulativnih površin je treba prečistiti preko ustreznega lovilca olj (standardno s SIST EN 858).
(9)V projektni dokumentaciji je treba prikazati potek trase obstoječega in novega kanalizacijskega sistema.
(10)Kanalizacijski sistem je treba predvideti v vodotesni izvedbi.
(11)V primeru, da se bodo padavinske vode z obravnavanega območja odvajale v morje, je treba izpuste ustrezno projektno obdelati in zagotoviti varnost pred povratnim vplivom visokih voda po kanalizaciji.
(12)V projektni dokumentaciji mora biti obdelan vir vode za kopališčni park.
(13)Za vsako rabo vode, ki presega splošno rabo (kopališča, geotermalna voda …), je treba pridobiti vodno pravico.
(14)Morebitne premostitve vodotoka Fazan je treba utemeljiti in načrtovati izven svetlega pretočnega profila. Spodnji rob mostne konstrukcije naj bo predviden nad Q100 z 0,5 m varnostne višine. Struga naj bo na območju mostne konstrukcije ustrezno zavarovana. Stabilnost brežin vodotoka mora biti zagotovljena tako v fazi gradnje kot uporabe objekta.
(15)Skladiščenje goriv je treba predvideti v skladu z veljavnimi predpisi.
(16)V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda. V primeru nezgod je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepanje. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v naravno okolje.
(17)Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse provizorije ter ustrezno urediti vse z gradnjo prizadete površine.
(18)Potrebno je zagotoviti močenje materiala in zemljin v primeru suhega in vetrovnega vremena. Vozilom naj se na prehodu z gradbišča na asfaltno podlago z vodo očisti pnevmatike, da ne bo prihajalo do raznosa zemljin na cesto, kjer se po osušitvi praši. V času gradnje je območja večjih posegov potrebno sprotno kultivirati in s tem preprečevati tudi prašenje.
(19)Posegi v okolici potoka in kanala Fazan morajo biti izvedeni tako, da ne bo poslabšanja stanja.
(20)Začasna deponija za zemeljski izkop mora biti urejena na način, da bo preprečeno spiranje ali odvodnjavanje padavinske vode z deponije v vodotok ali morje.
(21)V času izvajanja pripravljalnih in gradbenih del je potrebno poskrbeti za odvajanje padavinske vode, ki nastaja na območju.
(22)V primeru razlitja nevarnih snovi med gradnjo in obratovanjem naj se izvedejo s takojšnjim izkopom onesnažene zemljine in njenim deponiranjem na ustrezno lokacijo.
(23)V zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili tla in podzemno vodo.
(24)V primeru morebitnega onesnaženja z nevarnimi snovmi je potrebno: zavarovati lokacijo onesnaženja, obvestiti pristojno inšpekcijo, center za civilno zaščito, gasilce in podobno. Izvesti posebne preventivne tehnične ukrepe za preprečitev nadaljnjega širjenja onesnaženja, začasno skladiščiti kontaminirano zemljino ali vodo ter jo v nadaljevanju predati pooblaščeni organizaciji.
(25)Izvaja naj se redni nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije ter nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj.
(26)Gradbene odpadke, ki bodo nastajali med gradnjo, je potrebno zbirati in odlagati na način, da bo preprečeno morebitno spiranje (npr: zaradi padavin) direktno v tla. V ta namen naj se zagotovi primeren prostor, za začasno odlaganje odpadkov, ki bodo nastajali pri gradnji. 20. člen (varstvo pred hrupom)
(1)Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja.
(2)Ravni hrupa dejavnosti v okolici objekta ne smejo presegati vrednosti predpisane za III. stopnjo varstva pred hrupom skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10 in nadaljnje spremembe).
(3)Glede hrupa je potrebno upoštevati: – Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10 in nadaljnje spremembe) in – Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02, 105/08 in njegove spremembe).
(4)Gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. in 18. uro.
(5)Dinamika zemeljskih del (izkopi) se naj določi tako, da ne potekajo manj kot 290 delovnih dni. Hkrati lahko na območju obratuje največ 3 bagerji in 3 kamioni prekucniki, ki bodo odvažali izkope. Hkrati z odkopi in odvozi izkopov lahko potekajo dela priprave temeljenja in sama temeljenja.
(6)Zaradi izrazitega turističnega značaja območja naj najbolj hrupna gradbena dela potekajo julija in avgusta le v obdobju med 14. in 18. uro.
(7)Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov. Odvoz zemeljskih izkopov naj poteka po poti: južni krak Ceste solinarjev–Obala–G2 v smeri Kopra proti deponiji.
(8)Če meritve hrupa pokažejo preseganja mejnih vrednosti, je znižanje ravni hrupa v času gradbenih del pod dovoljeno raven možno na način, da se v času najbolj hrupnih gradbenih del delovanje gradbene mehanizacije v dnevnem času časovno omeji (npr. na 5–6 ur). Posledično to pomeni podaljšanje hrupnih gradbenih del na daljše časovno obdobje. VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 21. člen (obramba in varstvo pred požarom)
(1)Na območju ni objektov ali ureditev za obrambo.
(2)Predvidena pozidava območja mora skladno z
- in
- členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12 in nadaljnje spremembe) zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objektom in parcelnimi mejami oziroma ustrezna ločitev med samimi deli objekta, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Potrebno je upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara v naseljih, zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3)Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12 in nadaljnje spremembe). Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba upoštevati določila: –
- člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in nadaljnje spremembe) – Zunanje stene in strehe objekta morajo biti projektirani tako, da je z upoštevanjem odmika od meje gradbene parcele omejeno širjenje požara na sosednje stavbe. Ločilne stene, skupaj z vrati, okni in drugimi preboji, med posameznimi stavbami morajo biti projektirane in grajene tako, da je omejeno širjenje požara na sosednje objekte; –
- člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in nadaljnje spremembe) in zahteve od
- do
- člena II. poglavja in III. poglavja Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 52/00, 83/05 in nadaljnje spremembe) – Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da so ob požaru zagotovljene naprave in oprema za gašenje začetnih požarov, ki jih lahko uporabijo vsi uporabniki, da so zagotovljene naprave za usposobljene uporabnike in gasilce ter da so vgrajeni ustrezni sistemi za gašenje požara; –
- člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in nadaljnje spremembe) – V stavbah mora biti zagotovljen neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje.
(4)Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(5)Celotno ureditveno območje je potrebno opremiti s hidrantnim omrežjem, ki zagotavlja oskrbo z vodo za gašenje. Glede na predvideno zazidavo in velikosti predvidenih objektov je potrebno na lokaciji zagotoviti 20 l/s, in sicer za čas gašenja 2 uri. Hidranti morajo biti razporejeni tako, da je mogoče gašenje posameznega objekta najmanj iz dveh hidrantov. Največja oddaljenost hidranta od objekta je 80 m, najmanjša pa 5 m. Na objektih, kjer bo zaradi velikosti požarnih sektorjev potreben sprinkler sistem, se zagotovi požarno vodo za gašenje v sklopu lastnega bazena. Poti znotraj ureditvenega območja je potrebno urediti tako, da bo omogočen dostop do posameznega objekta z interventnimi vozili. Na dostopnih poteh, ki hkrati služijo tudi za intervencijo, se uredijo tudi postavitvena mesta za gasilska vozila. Glede na določila standarda (SIST DIN 14090) morajo biti dostopne poti širine več kot 3,5 m, kar zadostuje za gasilska vozila do širine 2,5 m. Ureditev dovoznih poti mora biti za osno obremenitev 10 t.
(6)Zunanje stene izpolnjujejo zahteve varstva pred požarom glede možnosti širjenja požara med stavbami, če imajo požarno odpornost najmanj (R)EI 60. 22. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita pred erozijo)
(1)Za obravnavano območje je izdelana Študija poplavne ogroženosti (izdelovalec ISAN 12, št. 53-0/2012, december 2012 ter Študija poplavne ogroženosti št. 52-0/2012, junij 2014). Glede sestave tal območja se OPPN sklicuje na Preliminarne geomehanske preiskave (izdelovalec Zavod za gradbeništvo Slovenije, št. P 579/12-740-2, julij 2012), izdelane za potrebe OPPN Lucija center, ki obravnava območje neposredno vzhodno od obravnavanega območja.
(2)Glavni odvodnik doline Lucija je potok Fazan, ki se ob desnem bregu Marina Lucija izliva v morje. Večji del območja povodja potoka Fazan je iz fliša. V iztočnem delu, kjer so bile nekoč soline, se nahajajo morski sedimenti, nad njimi pa plast umetnega nasutja. Podtalnica se nahaja med 2,7 m in 1,1 m pod koto terena. Na obravnavanem območju je pod 2 do 4 m debelim nosilnim slojem več kot 40 m debela plast morskih sedimentov. V času povečevanja Marine je bilo obravnavano območje nasuto s 3 do 6 m debelo plastjo izkopanega materiala, ki se je z leti posedel. Na vrhu je bil dodan gramoz za potrebe parkirišča.
(3)Večji del obravnavanega območja se nahaja na območju poplavne nevarnosti. Med območja velike nevarnosti spada rečna struga potoka Fazan, akvatorij Marine in pas neposredno ob morju. Na območje srednje nevarnosti spada območje teniških igrišč, dostopni pomoli v Marini in območje internega obalnega zidu Marine s pešpotmi ter del parkiriščnih površin. Na območju majhne nevarnosti se nahaja območje parkiriščnih površin na zahodni strani območja OPPN. Med območja preostale nevarnosti sodi območje med Q100 in Q500. Sem spada območje obeh hangarjev Marine, območje dostopne ceste, z območjem, kjer je predvidena izvedba parkirne hiše ter skrajni rob parkirišč ob restavraciji. V območje preostale nevarnosti spadajo tudi garaže obstoječih apartmajskih objektov 2J1 do 2J7 z uvozi v garažo na koti +2,30 m n.v
(4)Omilitveni ukrepi predstavljajo postavitev objektov na ustrezno koto. Objektu hotela in termalnega centra (2A) se kota uvoza v garažo nujno izvede iznad kote Q500, in sicer na koti min. +3,00 m n.v. Parkirna hiša (2D) se izvede iznad kote Q100 na koti min. +2,60 m n.v. Obstoječi apartmajski objekti od 2J1 do 2J7 imajo uvoze v podzemno garažo posameznega objekta na koti +2,30 m n.v. Možno je varovanje garaž objektov z namestitvijo protipoplavnih vrat na posamezne uvoze v garažo.
(5)Temeljna tla ne dovoljujejo plitvega temeljenja tako lahkih konstrukcij kot tudi zahtevnejših objektov. Objekte je potrebno temeljiti na pilotih. Posebno pozornost je potrebno nameniti izvedbi gradbenih jam, pri čemer je potrebno upoštevati, da se posega na območje talne vode.
(6)Območje obravnave spada v območje
- stopnje potresne jakosti po MCS-desetstopenjski lestvici. Projektni pospešek tal znaša ag=0,10g za povratno dobo potresov 475 let, ki jo predvideva standard EN 1998–Evrokod
- Temu primerno je potrebno predvideti način gradnje.
(7)V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. V objektih 2A in 2D se mora stropna konstrukcija nad kletjo graditi tako, da zdrži rušenje objektov nanjo.
(8)Za obravnavane objekte po trenutno veljavnih predpisih ni potrebna gradnja zaklonišč.
(9)Morebitno skladiščenje ekološko primernih goriv mora biti načrtovano v skladu z veljavnimi predpisi, da se prepreči možnost razlitja nevarnih snovi v okolje. VIII. ZAČASNA RABA ZEMLJIŠČ
- člen Do pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje in druge namene pod pogojem, da to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja ter ne ovira načrtovanih posegov. IX. ETAPNOST IZVAJANJA IN ODSTOPANJA
- člen (faznost izvajanja)
(1)Zaradi velikosti območja in kompleksnosti prostorskih ureditev ter smotrnosti izgradnje infrastrukture se lahko predvidi izgradnja v sklopih. Sklopi so naslednji: sklop I. – termalno kopališče s pripadajočimi zunanjimi ureditvami, sklop II.a – območje hangarjev s pripadajočimi zunanjimi ureditvami, sklop II.b – parkirna hiša s pripadajočimi zunanjimi ureditvami, sklop II.c – servisno območje s pripadajočimi zunanjimi ureditvami, II.d – dostopna cesta v Marino, sklop III. – parkirišče s pripadajočimi zunanjimi ureditvami, sklop IV. – obalna promenada v Marini, sklop V. – obstoječe ureditve.
(2)Izvedba sklopa I. – termalno kopališče mora potekati sočasno z izvedbo parkirne hiše iz sklopa II.b. Parkirna hiša iz sklopa II.b. se lahko zgradi tudi pred sklopom I. – termalno kopališče.
(3)Sklop III. – parkirišče je potrebno zgraditi pred začetkom gradnje sklopa I. – termalno kopališče.
(4)Posameznega sklopa ni možno graditi po fazah. 25. člen (dovoljena odstopanja)
(1)Višinske kote streh objektov so podane kot maksimalne absolutne kote in odstopanje je možno samo navzdol, in sicer neomejeno. Nad temi kotami so lahko jaški dvigal in posamezni manjši konstrukcijski oziroma infrastrukturni elementi (odduhi, antene …).
(2)Od višinskih kot streh objektov lahko odstopajo tudi tehnološke naprave za ogrevanje, pohlajevanje, prezračevanje, pridobivanje energije ter druge tehnološke naprave. Take naprave morajo biti odmaknjene navznoter vsaj 2 m od notranjega roba venca.
(3)V okviru gradbenih mej je dovoljeno zmanjšanje horizontalnih dimenzij objektov.
(4)Objektoma 2A in 2D je možno povečati število kletnih etaž, namenjenih parkiranju. Povečave so dovoljene zaradi prilagajanja tehničnim možnostim ter potrebam po parkirnih mestih. Vse štiri stranice parkirnih etaž morajo biti popolnoma vkopane, razen vstopa in izstopa iz podzemne garaže.
(5)Dovoljeno je preoblikovanje odprtih površin, pri čemer je potrebno upoštevati vse pogoje, določene s tem odlokom.
(6)Pri izvedbi zunanjih ureditev je možno združevanje posameznih faz.
(7)Za obstoječe objekte so dovoljena odstopanja od tlorisnih gabaritov za 10 odstotkov (povečanje ali zmanjšanje) ali tudi več, kadar velikost funkcionalnega zemljišča to dopušča.
(8)Pri rekonstrukciji ali nadomestitvi obstoječih hangarjev z oznako 2B in 2C ter razširitvi hangarja z oznako 2B (razširitev z oznako R) in izgradnji nadstreška z oznako 2N je dovoljeno zvišanje višinskih gabaritov do višine parkirne hiše z oznako 2D.
(9)V primeru podkletitve objekta 2D mora biti kota uvozov v podzemno garažo zaradi varnosti pred poplavami predvidena minimalno na koti +3,00 m n.m. 26. člen (odstopanja pri gradnji infrastrukture)
(1)Pri realizaciji OPPN so dopustni odmiki tras komunalnih naprav in prometnih ureditev od prikazanih (tudi izven meje ureditvenega območja), če gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanju zasnovi objektov in konstrukciji podzemnih etaž, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave.
(2)Dovoljena so odstopanja, ki so rezultat usklajevanja načrtov prometnic in križišč v kontaktnih območjih s sosednjimi prostorskimi izvedbenimi akti.
(3)Ob soglašanju upravljavca elektroenergetskega omrežja so dovoljena odstopanja od predvidenih kapacitet trafo postaje TP Termalna riviera.
(4)Trafo postajo TP Termalna riviera je možno umestiti tudi v objekt 2D ali jo umestiti v sklopu zunanjih ureditev območja. X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 27. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega akta)
(1)Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so ti čim manj moteči, ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometnovarnostne, infrastrukturne ter okoljevarstvene razmere.
(2)Pri zemeljskih izkopih se morajo upoštevati določila predpisov o ravnanju s plodno zemljo. Izkopani material se uporabi za nasipe, planiranje terena in zunanjo ureditev, preostanek pa se mora tretirati in deponirati skladno z veljavno zakonodajo.
(3)Med gradnjo je potrebno omogočiti čim manj moteno funkcioniranje sosednjih objektov in površin, kar mora biti zagotovljeno z načrti ureditve gradbišč. Poleg tega je potrebno izvajati omilitvene ukrepe za preprečevanje prekomernega prašenja, prekomernih hrupnih obremenitev in vibracij. S ciljem, da se zagotovi čim manjše vplive na bivalne razmere v soseščini (predvsem: hrup, prah in tresljaji), je potrebno v načrtih za izbor tehnologije in organizacijo gradbišča razčleniti tehnične rešitve in način izvajanja gradbenih del.
(4)Morebitne poškodbe na obstoječih objektih in napravah je potrebno reševati v skladu z veljavno zakonodajo o graditvi objektov, kjer je opisano, da investitor nameravanega objekta, projektant, izvajalec gradnje takšnega objekta, nadzornik nad gradnjo takšnega objekta in revident projektne dokumentacije odgovarjajo za neposredno škodo, ki nastane tretjim osebam in izvirajo iz njihovega dela in njihovih pogodbenih obveznosti.
(5)Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na vseh razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal.
(6)Za začasne prometne in gradbene površine je potrebno uporabiti infrastrukturne površine, ki že obstajajo ali so na njih tla manj kvalitetna, predvsem znotraj območja OPPN. Odvečni odkopni gradbeni material se ne sme odlagati na sosednja območja, razen če ima investitor dogovor z lastnikom teh zemljišč. Tovorna vozila med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na sosednjih površinah, razen če obstaja dogovor z lastniki teh zemljišč. V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. XI. GRADNJA ENOSTAVNIH IN NEZAHTEVNIH OBJEKTOV 28. člen (gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1)Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi zakoni in pravilniki.
(2)Pri lociranju objektov je treba upoštevati vse predpisane varstvene, varovalne in prometnovarnostne režime.
(3)Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati poteka prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
- člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo na ureditvenem območju, ki je predmet tega OPPN, veljati določila Zazidalnega načrta Lucija I – nadaljevanje – dopolnitev 89 (Uradne objave Primorskih novic, št. 14/90, 26/90).
- člen OPPN je stalno na vpogled pri pristojnem organu Občine Piran.
- člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 3505-7/2012 Piran, dne
- julija 2018 Župan Občine Piran Peter Bossman l.r. PRILOGA 1 Tabela absolutnih višinskih kot in etažnosti objektov OBJEKT ETAŽNOST KOTA PRITLIČJA (m n.v.) MAKSIMALNA KOTA STREHE (m n.v.) Objekt 2A K+P+3 +3,00 m maksimalna kota strehe (točke S1, S2, S3, V3, V4, J1, J2, Z1, Z3) +20,00 m kota strehe zahod (točka Z2) +10,00 m kota strehe vzhod +10,00 m (točke S4, S5, S6, V1, V2) Objekt 2D P+4 +2,60 m +19,00 m PRILOGA 2 Tabela potencialnih drevesnih vrst z njihovimi osnovnimi značilnostmi ob zasaditvi rastlinska vrsta višina začetek krošnje obseg debla bala/lonec latinsko ime slovensko ime veliko drevo Celtis australis koprivovec 400–450 cm 200–230 cm 20–25 cm bala ali lonec Fraxinus excelsior veliki jesen 400–450 cm 200–230 cm 20–25 cm bala ali lonec Sophora japonica pagodovec 400–450 cm 200–230 cm 20–25 cm bala ali lonec srednje drevo Albizia julibrissin albicija 350–400 cm 190–210 cm 18–20 cm bala ali lonec Cercis siliquastrum navadni jadikovec 350–400 cm 190–210 cm 18–20 cm bala ali lonec Fraxinus ornus mali jesen 350–400 cm 190–210 cm 18–20 cm bala ali lonec Melia azedarach melija 350–400 cm 190–210 cm 18–20 cm bala ali lonec Prunus dulcis mandljevec 300–350 cm 130–150 cm 18–20 cm bala ali lonec majhno drevo Catalpa bungei bungejev cigarovec 300–350 cm 170–190 cm 16–18 cm lonec Lagerstroemia indica indijska lagestremija 300–350 cm 170–190 cm 16–18 cm lonec Tamarix gallica navadna tamariša 300–350 cm 170–190 cm 16–18 cm lonec Il Sindaco del Comune di Pirano, visto l’art. 33 della Legge sulle autonomie locali (Gazzetta Ufficiale della Repubblica di Slovenia, n. 94/07 – Testo Consolidato Ufficiale, nn. 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO e 76/16 – Sentenza della Corte Costituzionale) e l’art. 31 dello Statuto del Comune di Pirano (Gazzetta Ufficiale della Repubblica di Slovenia, nn. 5/14 – Testo Consolidato Ufficiale, 35/17 e 43/18) P R O M U L G A I L D E C R E T O sul Piano regolatore particolareggiato “Termalna riviera”, approvato dal Consiglio Comunale del Comune di Pirano nella 31 a seduta ordinaria del 17 luglio
- N. 3505-7/2012 Pirano,
- luglio 2018 Il Sindaco del Comune di Pirano Peter Bossman m.p. Il Consiglio comunale del Comune di Pirano, visto l’art. 61, comma 5, della Legge sulla pianificazione territoriale (Gazzetta Ufficiale della Repubblica di Slovenia nn. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 e 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – Sentenza della Corte Costituzionale – 14/15 – ZUUJFO e 61/17 – ZUreP-2) e in combinato disposto con il terzo comma dell’art. 273 della Legge sulla pianificazione territoriale (Gazzetta Ufficiale della Repubblica di Slovenia, n. 61/17), l’art. 29 della Legge sugli enti locali (Gazzetta Ufficiale della Repubblica di Slovenia, nn. 94/07 – Testo Consolidato Ufficiale, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 e 30/18) e l’art. 17 dello Statuto del Comune di Pirano (Gazzetta Ufficiale della Repubblica di Slovenia, nn. 5/14 – Testo Consolidato Ufficiale, 35/17 e 43/18), nella 31 a seduta ordinaria del 17 luglio 2018 approva il seguente D E C R E T O sul piano regolatore particolareggiato comunale “Termalna riviera” I. OGGETTO DEL PIANO REGOLATORE PARTICOLAREGGIATO COMUNALE Art. 1 (Denominazione del PRPC e suo realizzatore)
(1)Con il presente Decreto è approvato il Piano regolatore particolareggiato comunale “Termalna riviera” (Riviera termale), (in prosieguo: PRPC).
(2)Il piano regolatore particolareggiato per la sistemazione dei lavori sul terreno del Marina di Portorose è stato elaborato dalla società PIA Studio, S.r.l., Portorose, Lungomare 26, Portorose, con il numero di progetto n. 32/12. Art. 2 (Elementi del PRPC)
(1)Il piano regolatore particolareggiato comunale comprende una parte testuale (il testo del Decreto) e una parte cartografica.
(2)La parte testuale contiene il Decreto.
(3)La parte cartografica del PRPC include:
- L’estratto dalla parte cartografica del piano regolatore comunale
- Il comprensorio del PRPC in rapporto allo stato attuale delle parcelle catastali
- La rappresentazione delle influenze e delle connessioni con le aree limitrofe
- La situazione prescrittiva 4a La situazione geodetica con il progetto di lottizzazione 4b La rappresentazione delle quote di elevazione delle strutture 5a. La progettazione delle infrastrutture di urbanizzazione ed energetiche, nonché delle reti di connessione – rete di approvvigionamento idrico, rete fognaria 5b. La progettazione delle infrastrutture di urbanizzazione ed energetiche, nonché delle reti di connessione – telecomunicazioni, impianti di energia elettrica, gas, illuminazione pubblica
- La rappresentazione delle disposizioni per la tutela ambientale, le risorse naturali e la . conservazione della natura
- La rappresentazione delle disposizioni necessarie per la difesa, nonché la protezione dalle calamità naturali e di altro genere, compresa la protezione antincendio
- Il piano di lottizzazione.
(4)Allegati al PRPC:
- estratto dal piano territoriale strategico,
- rappresentazione spaziale,
- base professionale, su cui si fondano le soluzioni dell’atto territoriale,
- linee guida e giudizi dei responsabili della pianificazione territoriale,
- chiarimenti e giustificazione del piano regolatore comunale particolareggiato,
- pareri sulle note,
- sintesi per l’opinione pubblica,
- rapporto ambientale,
- allegato del rapporto ambientale sulle misure di mitigazione acquisite. II. COMPRENSORIO DEL PIANO REGOLATORE PARTICOLAREGGIATO COMUNALE Art. 3 (Posizione del comprensorio e dei suoi confini)
(1)Il comprensorio del PRPC comprende la superficie dei lavori sul terreno nel Marina di Portorose, l’area compresa tra la parte costiera del Marina e il centro di Lucia, tra il canale del Fasano e la penisola di Sezza.
(2)Il confine del comprensorio del PRPC è rappresentato graficamente nella parte cartografica del PRPC, al foglio n. 2 – Comprensorio del PRPC con lo stato delle particelle catastali attualmente esistenti, contrassegnato con “Area di realizzazione del PRPC”.
(3)L’infrastruttura di urbanizzazione si trova nel comprensorio del PRPC. Per la realizzazione dei collegamenti con l’infrastruttura di urbanizzazione esistente si interferisce parzialmente con il territorio al di fuori del comprensorio del PRPC. Art. 4 (Influenze e connessioni con unità adiacenti di pianificazione territoriale)
(1)Gli effetti e le relazioni con le unità adiacenti di pianificazione territoriale sono evidenti dalla parte cartografica del PRPC, progetto grafico n. 3 – Rappresentazione degli effetti e relazioni con le aree adiacenti.
(2)Gli interventi nel comprensorio del PRPC interesseranno le aree limitrofe, disciplinate principalmente in termini di aumento del carico delle infrastrutture economiche pubbliche (impianti elettrici, fognature, rete di approvvigionamento idrico, rete di trasporto viario, ecc.). III. CONDIZIONI PER LA PROGETTAZIONE URBANANISTICA E ARCHITETTONICA DELL’AREA, STRUTTURE E ALTRI INTERVENTI Art. 5 (Concetto di sistemazione del PRPC e dei requisiti urbanistici)
(1)Nell’area in esame è prevista la costruzione di edifici residenziali di fornitura-servizi. Si prevede la costruzione delle strutture che sono mostrate nel progetto grafico n. 4 – Situazione di assetto. Nell’area sono previsti servizi come alberghi e bagni termali, un edificio per parcheggio, attività di servizi del Marina, superfici pubbliche esterne organizzate, ecc.
(2)L’area di assetto, per forma e contenuti, è divisa in tre parti: – Parte settentrionale – bagno termale (struttura 2A) – Parte centrale – area di servizio e parcheggio (struttura 2D, tettoia 2N – tra gli edifici 2B e 2C, edificio R – ampliamento dell’hangar 2B) – Parte meridionale – infrastruttura dei condomini esistenti Nell’area in esame si trovano le strutture esistenti (gli hangar del Marina 2B e 2C, l’edificio dei servizi igienici del Marina 2G e 2I, il ristorante 2H, gli edifici dei condomini 2J1–2J7).
(3)Le nuove strutture e le condizioni urbanistiche indicate nei progetti grafici n. 4 – Situazione di assetto, 4a – Situazione geodetica con progetto di lottizzazione, nonché 4b – Rappresentazione delle quote di elevazione delle strutture.
(4)Le condizioni urbanistiche sono determinate, nella parte cartografica, dai confini della costruzione, che rappresentano i limiti che la nuova costruzione progettata non deve superare, ma che possono essere spostati o distanziati verso l’interno.
(5)Per la struttura 2A sono determinati il limite di altezza di costruzione per la cantina, il limite di altezza di costruzione per il piano terra con il piano rialzato, nonché il limite di altezza di costruzione per gli altri piani. Sul lato nord-orientale dell’edificio sono previste tre cesure nel volume della struttura, con una superficie totale minima di 2600 m 2 . Il lato nord-orientale dell’edificio deve essere interrotto più volte, con una lunghezza totale di interruzioni di almeno 100 m.
(6)Le quote di elevazione sono riportate in forma tabellare nell’Allegato 1 e sono parte integrante del Decreto. Le nuove costruzioni delle strutture 2A e 2D sono limitante in altezza con le quote del tetto, che sono indicate come quote massimali assolute. Le quote dei piani terra delle strutture sono riportate nell’Allegato 1 in forma tabellare e sono parte integrante del Decreto.
(7)Le quote di elevazione tra gli hangar esistenti del Marina (struttura 2N) e l’ampliamento dell’hangar 2B (struttura R), dopo un’eventuale ricostruzione o sostituzione, non devono superare l’altezza degli hangar (strutture 2B e 2C).
(8)La quota di entrata nei garage dovrebbe essere, a causa della sicurezza in caso di inondazioni, prevista secondo quote per lo meno di +3,00 m s.l.m. per la struttura 2A e a quote per lo meno di +2,60 m s.l.m. per la struttura 2D.
(9)Nell’intera area sono consentite le seguenti strutture di ingegneria edile: 211 – Strade, 222 – Condutture locali, elettricità locale (distribuzione) e reti di comunicazione locali (accessibili), 241 – strutture per lo sport, la ricreazione e il tempo libero.
(10)Nel comprensorio del PRPC, le strutture esistenti possono essere ricostruite, riqualificate dal punto di vista energetico e modernizzate, nonché modificate per destinazione d’uso nel quadro delle classificazioni previste per le nuove strutture.
(11)Di norma, i tetti degli edifici esistenti, se consentito dal progetto dell’edificio, sono coperti con tegole, forme diverse a seconda del tipo di edificio.
(12)La struttura esistente del ristorante Laguna con la sigla 2H può essere realizzata, in modo da colmare i rientri delle coperture e le coperture risultino allineate.
(13)I condomini esistenti con le sigle da 2J1 a 2J7 possono essere di altezza K+P+2+M. La quota della corona può essere fino a 6,5 m d’altezza dal piano terra. Art. 6 (Struttura 2A)
(1)La costruzione dell’albergo e del centro termale (struttura 2A) è pianificata con il relativo garage. Secondo la classificazione unitaria delle tipologie delle strutture CC-SI, questa rientra tra le strutture in esame tra 1264 – Struttura per l’assistenza sanitaria, 1265 – Strutture per attività sportive, 121 – Strutture di ricezione, 122 – Strutture d’affari e amministrative, 123 – Strutture commerciali ed edifici per attività di servizio, nonché 1242 – Edifici per parcheggio.
(2)La struttura 2A è pianificata ai livelli K+P+3. Il parcheggio è previsto al piano seminterrato. L’entrata del garage è prevista dalla strada di accesso esistente per il Marina di Portorose (Strada dei Salinai). Nella parte sud-occidentale della struttura è previsto in programma l’albergo a piani P+3, e nella parte nord-orientale il centro termale a piani con la possibilità di piani rialzati. Art. 7 (Strutture 2D, 2N, 2B, R)
(1)È prevista la costruzione di un edificio per parcheggio (struttura 2D). Secondo la classificazione unitaria delle tipologie delle strutture CC-SI, la struttura in questione rientra tra 122 – Strutture d’affari e amministrative, 123 – Strutture commerciali ed edifici per attività di servizio, nonché 1242 – Edifici per parcheggio.
(2)La struttura 2D è prevista al livello P+4. La costruzione dell’edificio per parcheggio è prevista a piani rialzati. Al piano terra e al primo piano del lato nord e del lato est dell’edificio, è prevista la collocazione su due piani di programmi di servizi commerciali. L’entrata del garage è prevista dalla strada di accesso esistente per il Marina di Portorose (Strada dei Salinai).
(3)L’hangar esistente (2B e 2C) è collegato con la nuova tettoia (2N) in un’unica struttura. Sotto la tettoia è prevista l’attività di stoccaggio e manutenzione delle imbarcazioni. Secondo la classificazione unitaria delle tipologie delle strutture CC-SI, la struttura in questione ricade tra 123 – Strutture commerciali ed edifici per attività di servizio.
(4)L’hangar esistente 2B può essere ampliato sul lato nord-occidentale (struttura R). Nella parte aggiunta saranno sistemati i locali dei vigili del fuoco, nonché il programma del servizio di assistenza del Marina. Il programma può essere disposto su più piani. Secondo la classificazione unitaria delle tipologie delle strutture CC-SI, l’ampliamento summenzionato della struttura è compreso tra 123 – Strutture commerciali ed edifici per attività di servizio, nonché 1242 – Edifici per parcheggio.
(5)La struttura R (ampliamento dell’hangar esistente 2B), in caso di ampliamento deve essere collocata a una quota sicura per le inondazioni, come indicato nello Studio sui rischi di alluvioni (Soggetto realizzatore: ISAN 12, n. 53-0/2012, dicembre 2012, nonché nello Studio sui rischi di alluvioni 52-0/2012, giugno 2014). Art. 8 (Spazi aperti)
(1)Per ottenere il permesso di costruire, è necessario sviluppare un progetto di architettura del paesaggio.
(2)Le sistemazioni esterne nella parte settentrionale del comprensorio comprendono il parco acquatico dell’albergo e del centro termale, nella parte centrale del comprensorio sono collocati i posti barca a secco del Marina, nonché il parcheggio, mentre nella parte meridionale sono conservate le strutture esistenti con le strutture singole nel parco. La sistemazione della passeggiata sul lungomare è prevista sul margine occidentale del comprensorio. L’intera area è circondata da superfici verdi e pavimentate. Tutte le superfici sono dotate di impianti micro-urbani e sono opportunamente abbellite dal verde pubblico. Sono disposte in modo tale da rendere possibile l’accesso e il passaggio a persone con difficoltà motorie. Ad eccezione dell’area dei posti barca a secco, tutta la zona tratta ossia ovvero le sue superfici aperte sono ricoperte con impianti di alberi, nonché di spazi con impianti lineari di siepi, di cespugli e arbusti perenni, collocati a tratti longitudinali, che rievocano lontanamente il corso dei vecchi campi delle saline. L’arredo verde esistente viene mantenuto nella massima misura possibile. Lungo il margine orientale dell’area, lungo la Strada dei Salinai, è presente un gruppo di alberi, parallelamente alla strada. Il parcheggio previsto è intensamente alberato. Il progetto di architettura del paesaggio dovrebbe tenere conto della corrispondenza cromatica dei materiali proposti in tutte le stagioni e della costanza del tempo, del colore e dell’odore della fioritura, della colorazione delle foglie e della forma delle chiome. Le piante selezionate devono essere adatte al clima locale. Il messaggio visivo dell’area dovrebbe essere contemporaneo, ordinato, estetico ed ecologico. Il tipo di illuminazione delle aree aperte dovrebbe garantire la sicurezza e consentire loro di essere utilizzate anche nelle ore senza luce naturale. Nella selezione finale dell’arredo urbano si dovrebbe tener conto delle diverse fasce di età dell’utenza.
(3)Per l’ottenimento dell’autorizzazione per l’impiego dei singoli impianti, tutte le singole fasi corrispondenti ai singoli spazi esterni devono essere pienamente realizzate. Questo vale per tutti gli arredi urbani e per l’arredo verde, il quale deve essere eseguito con specie arboree selezionate di cui sia stata prescritta l’altezza minima e lo spessore minimo del fusto. Le potenziali specie arboree unitamente alle loro caratteristiche di base sono elencate nella tabella, che è parte integrante del Decreto, allegato 2. Art. 9 (Piano di lottizzazione)
(1)Il piano di lottizzazione, che è presentato nella parte cartografica del PRPC n. 8, si basa sulla progettazione di singoli elementi costitutivi e tiene conto delle necessarie disposizioni sul traffico, aree verdi aperte e superfici manipolative.
(2)Le particelle catastali edificabili possono essere frazionate e combinate, senza compromettere il concetto edilizio e le sistemazioni previste delle aree pubbliche. IV. VIABILITà Art. 10 (Infrastruttura stradale)
(1)Le strutture e gli impianti dell’infrastruttura stradale sono visionabili nella parte cartografica del PRPC, progetto grafico n. 4 – Situazione normativa e progetti grafici 5a e 5b – Progettazione delle infrastrutture di urbanizzazione ed energetiche, nonché le connessioni di rete.
(2)Il traffico confluisce dalla strada di accesso esistente che porta al Marina di Portorose – Strada dei Salinai (LC 312 121) e dalla strada interna che conduce al campeggio esistente. Da Strada dei Salinai sono previste le deviazioni verso il nuovo edificio per parcheggio (2D) e verso l’albergo e il centro termale (2A). L’accesso attuale per il Marina di Portorose viene conservato. La strada che attraversa il campeggio esistente viene utilizzata come percorso di intervento, nonché come strada per effettuare le consegne.
(3)Nel Marina sono organizzati i collegamenti stradali interni tra i singoli lotti, che comprendono anche le corsie di trasporto del sollevatore per le imbarcazioni, l’accesso agli appartamenti esistente e alle strutture di servizio, nonché ai parcheggi interni degli utenti degli ormeggi e dei dipendenti.
(4)La progettazione delle superfici del traffico prevede una trasformazione minima della strada periferica, soprattutto per quanto riguarda gli incroci. È previsto il restringimento della Strada dei Salinai sul margine orientale dell’area da 7,50 m a 6,00 m, allo scopo di mantenere un cordolo sul marciapiede sul lato orientale. Sul lato occidentale della strada è previsto l’arredo verde, la pista ciclabile della Parenzana, nonché un marciapiede. Sulla Strada dei Salinai è stato ridisegnato un collegamento stradale per la strada di accesso al Marina. Il collegamento stradale all’ingresso del campeggio cambia direzione prioritaria passando per il TPC di Lucia in direzione di Sezza, il ramo di Strada dei Salinai viene abolito. Il nuovo accesso al parcheggio è previsto dalla Strada dei Salinai.
(5)È prevista la costruzione di un garage sotterraneo nel seminterrato della struttura 2A e la costruzione di un edificio per parcheggio (struttura 2D). Le entrate al garage sono pianificate dalla strada di accesso al Marina. I garage hanno le seguenti capacità: sotto la struttura 2A: 61 PM, nella struttura 2D: 448 PM. In superficie è previsto un nuovo parcheggio parallelo alla Strada dei Salinai con la capacità di circa 208 PM. I parcheggi dei condomini esistenti all’estremità meridionale dell’area, i parcheggi lungo la passeggiata sul lungomare del Marina e i parcheggi a nord degli hangar del Marina, lungo la Strada dei Salinai sono conservati. La posizione dei parcheggi esterni esistenti può essere modificata o riprogettata.
(6)L’ampliamento della capacità del numero di PM in entrambi i garage può essere illimitata.
(7)Nei garage e in superficie, deve essere garantito un numero adeguato di posti auto per disabili e per genitori con i bambini in passeggino.
(8)Le vie di accesso alle strutture per il pronto intervento sono predisposte al piano terra. Lo spazio di manovra dei veicoli di intervento è predisposto su piazzali, ovvero su superfici consolidate, accanto alle strutture.
(9)La pista ciclabile della Parenzana, che si trova all’estremità occidentale del comprensorio, è adattata al nuovo assetto del traffico. Il passaggio pedonale è consentito su tutta l’area, che è dotata di sentieri. V. INFRASTRUTTURA DI URBANIZZAZIONE ED ENERGETICA Art. 11 (Rete fognaria)
(1)Si prende in considerazione un sistema separato per lo smaltimento delle acque meteoriche e delle acque reflue comunali. Gli impianti comunali già allacciati sono presi in considerazione e mantenuti. Il sistema fognario deve essere realizzato a tenuta stagna.
(2)La canalizzazione delle acque meteoriche è prevista per il deflusso delle acque dei tetti, delle aree verdi, delle superfici stradali e delle acque reflue provenienti dalle aree di parcheggio. La canalizzazione delle acque meteoriche è in parte collegata alla canalizzazione meteorica esistente, in parte sono previsti nuovi scarichi sullo specchio d’acqua antistante al Marina e in parte nel canale del Fasano. Il destinatario finale delle acque meteoriche è il mare. Sono previsti i seguenti canali: – L’area comprende una serie di strutture esistenti sul lato meridionale del Marina. Canali previsti: – Canale ma7 Φ 800, lunghezza 120 m. Lo scarico del canale mso1 è previsto nello specchio d’acqua antistante al Marina, alle coordinate X=390758,95, Y=40890,49 – Canale ma5 Φ 700 di lunghezza 130 m – Sul canale ma5 sono collegate anche le acque meteoriche della Strada dei Salinai e le acque meteoriche delle nuove aree di parcheggio. Prima del collegamento al canale Ma5 è necessario filtrare l’acqua del parcheggio in un separatore acqua-olio con una capacità totale di 30/300 l/sec. (ovvero 2X15/150 l/sec.). – L’area b comprende l’area dei posti barca a secco del Marina. In questa zona il drenaggio è già parzialmente regolato, è necessario realizzare canali aggiuntivi e separatori acqua-olio secondo la norma EN
- Sono necessari i canali: – Canale mb1 da Φ 500 a Φ 250 di lunghezza 180 m, dotato di separatore acqua-olio, di capacità 30/300 l/sec. – Canale mb2 dotato di separatore acqua-olio, di capacità 30/300 l/sec. – Canale mb21 Φ 600 di lunghezza 65 m, il canale si versa sullo scarico esistente sullo specchio d’acqua antistante al Marina, alle coordinate X=390770,82, Y=40937,77 – L’area e comprende la strada d’accesso al Marina e un edificio per parcheggio. Sono necessari i canali: – Canale me1 Φ 300–Φ 250 di lunghezza 85 m (drenaggio della parte settentrionale dell’edificio per parcheggio 2D). Il drenaggio dell’edificio per parcheggio è oggetto del piano di installazione degli impianti dell’edificio, che prima del collegamento con la canalizzazione meteorica deve essere dotato di un separatore acqua-olio 10 l/sec. – Canale me12 Φ 300–Φ 250 di lunghezza 85 m (drenaggio della parte meridionale dell’edificio per parcheggio). Il canale è collegato al canale ma
- – Canale me2 Φ da 600 a Φ 250 di lunghezza 325 m. Il canale è equipaggiato con un separatore acqua-olio di 20/200 l/sec. – L’area h comprende il comprensorio dell’albergo e la Riviera termale. Canali previsti: – Canale mh1 Φ da 500 a Φ 250 di lunghezza 305 m – Canale mh2 Φ da 500 a Φ 250 di lunghezza 210 m – Canale mh3 Φ 600 di lunghezza 25 m con sbocco nel canale del Fasano, alle coordinate X=390980,60, Y=41170,39 – Canale periferico: è prevista la pulizia dell’intero canale e il recupero del 20 % della lunghezza del canale. Lunghezza del canale 400 m. Gli scarichi dei canali devono essere dotati di valvole in caso di alluvioni e gli stessi scarichi devono essere protetti dall’erosione.
(3)La rete fognaria prevista convoglia le acque reflue nella rete fognaria pubblica esistente. – L’edificio per il parcheggio è collegato al canale delle acque reflue esistente nella strada di accesso al Marina nell’asse con le coordinate X=3901052,04, Y=40967,
- Il collegamento dello stesso è previsto con il canale fphi Φ 200 di lunghezza 70 m. – A causa della realizzazione di nuove linee di urbanizzazione, si prevede di spostare una parte di un canale di acque reflue esistente fhrek, che corre sotto la strada verso il Marina. La lunghezza del canale da ricostruire è di 110 m. – La parte settentrionale dell’albergo e del centro termale sono collegate al sistema fognario pubblico nel pozzetto alle coordinate X=3911114,08 Y=41041,91 con il canale fho Φ 200 lungo 330 m. – La parte orientale dell’albergo e il centro termale sono collegati alla rete fognaria esistente in un pozzetto alle coordinate X=390844,84 Y=41044,
- – La parte orientale dell’albergo e il centro termale sono collegati al sistema fognario esistente in un pozzetto alle coordinate X=390955,22 Y=41009,
- La destinazione finale delle acque reflue comunali è l’impianto di depurazione centrale di Pirano. Nel collegamento al sistema fognario le acque reflue possono essere mescolate ad acque nere, conformi alle norme sulla qualità delle acque reflue, collegate al sistema fognario pubblico.
(4)Le acque delle precipitazioni atmosferiche, dai tetti defluiscono, attraverso i dissabbiatori, direttamente nel sistema di canalizzazione delle acque meteoriche, mentre l’acqua meteorica reflua dai parcheggi e dalle superfici di lavorazione viene convogliata attraverso separatori acqua-olio/grasso opportunamente dimensionati.
(5)È consentita la costruzione di collettori sotterranei per l’acqua meteorica, che devono essere posizionati sotto superfici piastrellate.
(6)Il tracciato della fognatura è presentato nel progetto cartografico n. 5a – Progettazione di opere di urbanizzazione e infrastrutture energetiche, nonché di connessioni di rete – rete di approvvigionamento idrico, rete fognaria. Art. 12 (Rete dell’energia elettrica)
(1)Nell’area in esame si trovano i seguenti impianti di energia elettrica: illuminazione pubblica, rete di alimentazione primaria NN (bassa tensione) per l’alimentazione delle strutture, connessioni NN (bassa tensione). Questi impianti devono essere rimossi, ovvero adeguatamente protetti. Gli impianti che diventano obsoleti a causa dei lavori di costruzione previsti, devono essere smontati, ovvero abbandonati.
(2)Prima dell’inizio dei lavori di costruzione, è necessario delimitare tutta l’infrastruttura elettrica di distribuzione sotterranea, situata nella zona in esame, ovvero sul percorso per la fornitura prevista dell’area considerata. Quando si eseguono lavori di movimento terra nelle immediate vicinanze di impianti elettrici, è necessario osservare le norme di sicurezza per il lavoro in prossimità di impianti sotto tensione. Le distanze dagli impianti elettrici esistenti devono essere progettate in conformità con le normative, i regolamenti, gli standard e le tipizzazioni vigenti.
(3)Al fine di alimentare l’area in esame, alle condizioni stabilite nelle linee guida per il PRPC, che elabora quest’area, è necessario costruire un nuovo collegamento via cavo dal RTP (stazione di trasformazione e distribuzione) di Lucia, in parte nelle condutture esistenti e in parte nelle nuove, in modo che il nuovo cavo di alimentazione sia incluso nella rete dei cavi a 20 kV già esistente di Portorose e Lucia. La conduttura del cavo, che verrà utilizzata per l’alimentazione di questa zona è parzialmente esistente, ovvero dalla RTP (stazione di trasformazione e distribuzione) di Lucia alla strada di Limignano fino alla TP (stazione di trasformazione) di Lucia 2 (ovvero il pozzetto situato nella Strada del Sottopassaggio in direzione della TP 2 (stazione di trasformazione)) e avanti al pozzetto che è collocato sul margine meridionale della rotatoria tra la strada del Lungomare e quella del Sottopassaggio. La nuova conduttura prevista per il cavo verrà realizzata dal pozzetto del cavo esistente (rotatoria della Strada del Sottopassaggio con la strada del Lungomare), lungo il marciapiede meridionale della strada del Lungomare fino alla rotatoria per accedere al Marina, proseguirà lungo la Strada dei Salinai, fino alla struttura prevista 2A. In conformità con le linee guida è anche necessario realizzare una nuova conduttura di collegamento per cavi lungo la Via del Lungomare, dalla rotonda all’incrocio per il Marina, fino alla TP (stazione di trasformazione) dell’incrocio a Lucia. Le nuove condutture per cavi previste saranno realizzati con tubi in PVC di tipo Stigmaflex, ovvero 4 x SF 200
(160)+ PEHD 2x50 mm. Le condutture per cavi saranno realizzate su due livelli con due tubi. Nella zona verde i tubi saranno posati su substrato sabbioso di 10 cm, il fondo dello scavo deve essere precedentemente ripulito e messo a livello. Lo strato superiore del tubo viene nuovamente ricoperto con 10 cm di sabbia con granulometria da 1–4 mm. La parte restante dello scavo per il cavo viene riempita con il materiale di scavo, riversato a strati. Nel tratto in cui il tracciato sarà realizzato sulla strada o all’incrocio di questa, lo scavo per i cavi sarà ricoperto con ghiaia disposta a strati e rifinito con asfalto.
(4)Le stazioni di trasformazione per l’alimentazione dell’area pianificata saranno le seguenti: – nuova situazione all’interno della Riviera termale – struttura 2A – TP (stazione di trasformazione) Riviera termale La stazione di trasformazione TP Riviera termale sarà progettata per l’installazione di due trasformatori di potenza fino a 1000 kVA. È prevista all’interno della struttura 2A.
(5)La stazione di trasformazione per cavi deve essere costruita per una tensione di 20/0,4 kV e una potenza nominale appropriata, con accesso regolato per un camion con un sollevamento di un peso totale di 20 t. Se la TP (stazione di trasformazione) è costruita in un edificio finalizzato ad altri scopi, deve trovarsi al piano terra, preferibilmente in un angolo dell’edificio e deve essere accessibile direttamente dall’esterno.
(6)La linea dei cavi da 20 kV deve essere realizzata con linee di cavo standard da 20 kV, installate in canaline di cavi in PVC, per tutto il tracciato. La rete di cavi a bassa tensione deve essere realizzata in aree urbane sotto forma di rete di cavi posati in appositi scavi per cavi in PVC con un progetto radiale solido, collegando quadri di distribuzione indipendenti dotati di un’azione di protezione contro le scariche elettriche con l’interruzione automatica della corrente elettrica. Quando si realizzano strutture nella zona di sicurezza delle linee e impianti elettrici è necessario soddisfare i requisiti per la radiazione elettromagnetica e per il rumore (Gazzetta Ufficiale della Repubblica di Slovenia n. 70/96 e succ. modifiche).
(7)Il tracciato delle linee elettriche è presentato nel progetto cartografico n. 5b – La progettazione delle infrastrutture di urbanizzazione e di quelle energetiche nonché delle reti di connessione – telecomunicazioni, impianti EE (energia elettrica), gas. I collegamenti con cavi da 20 kV sono forniti in via prettamente informativa. Le connessioni esatte e il sistema degli allacci, nonché delle combinazioni saranno determinati dal distributore nella fase di PGD (Progetto per ottenere il permesso di costruire). Art. 13 (Rete di approvvigionamento idrico)
(1)Il comprensorio viene rifornito con acqua attraverso il serbatoio d’acqua del RZ (serbatoio) di Sezza 1115 m 3 alla quota di 60,80 m s.l.m. Il dimensionamento delle linee di collegamento è determinato in base ai requisiti previsti per l’approvvigionamento idrico e la sicurezza antincendio interna delle strutture previste. Il sistema della rete di approvvigionamento idrico interno deve essere progettato in modo tale che non sia possibile l’inversione della direzione dell’acqua verso il sistema di approvvigionamento idrico pubblico. Lo stesso vale per il sistema di sicurezza antincendio interno, che deve essere elaborato nel quadro della documentazione progettuale delle strutture previste.
(2)Nel comprensorio considerato dal PRPC Riviera termale è presente un gran numero di condutture già esistenti, della rete pubblica di approvvigionamento idrico. Sul lato nord-orientale sotto la strada del Lungomare, corre una tubazione in acciaio esistente JE DN200 mm, costruita nel
- Nella parte nord-orientale e orientale della Strada dei Salinai, la conduttura DN225 in PVC corre fino all’entrata al Marina. Nella stessa entrata, si trova il pozzetto del contatore dell’acqua per la rete interna del Marina. Sul lato sud-orientale e orientale sotto la vegetazione lungo la Strada dei Salinai c’è una conduttura rinnovata NL DN
- Sul lato sud-orientale sotto la strada, di fronte alla casa di riposo per anziani, ci sono due condutture NL DN 200 e NL DN 150.
(3)Si prevede la ricostruzione della conduttura esistente JE DN 200, sotto le quattro corsie del Lungomare, con la conduttura NL DN 250 della lunghezza di ca. 300 m. Sulla sezione ricostruita vengono collocati quattro idranti sotterranei. La conduttura in PVC DN 225, sotto la Strada dei Salinai viene sostituita con la nuova conduttura NL DN 200, della lunghezza di ca. 100 m. È prevista la collocazione di due idranti sotterranei. Nell’area di accesso al Marina è realizzata una nuova diramazione NL DN 200 della lunghezza di ca. 230 m, a cui sono collegate le nuove strutture 2A e 2D, nonché la rete interna di approvvigionamento idrico del Marina. È prevista la realizzazione di tre idranti sotterranei. Viene mantenuta la conduttura rinnovata NL DN 200, sotto la Strada dei Salinai. Le condutture, sotto la strada davanti alla casa di riposo per anziani NL DN 200 e NL DN 150, vengono mantenute. In caso di posa di condutture nel fango salino, i tubi devono essere protetti dalla sedimentazione e utilizzati tubi in ghisa sferoidale adeguatamente protetti contro la corrosione (serie PAM TT).
(4)Per la struttura 2A, è progettata una rete di approvvigionamento idrico interna e una rete di idranti NL DN 150, lunghezza ca. 680 m, con un numero maggiore di collegamenti all’impianto interno dell’edificio sul circuito, garantendo così un getto adeguato.
(5)La connessione di nuove strutture, ovvero di unità aziendali e abitative indipendenti all’interno degli edifici è possibile tramite punti di erogazione indipendenti, nonché separatamente secondo l’uso che si fa dell’acqua.
(6)L’ubicazione del punto di erogazione (contatori dell’acqua) può trovarsi in un pozzetto RVK di tipo idrico per esterni, per ciascuna struttura separatamente, inoltre deve essere collocato in modo tale da non interferire con l’uso normale del terreno e che sia assicurata la lettura agevole del consumo dell’acqua e la manutenzione dei contatori dell’acqua. Il tipo di pozzetto, le dimensioni e il tipo di contatori dell’acqua, così come l’installazione stessa, è prescritta dai regolamenti tecnici dell’Acquedotto del Risano, con contatori dell’acqua aggiornati con dispositivi per la trasmissione a distanza della lettura del consumo dell’acqua.
(7)Il percorso dell’acquedotto è presentato nel progetto cartografico n. 5a – Progettazione di opere di urbanizzazione e infrastrutture energetiche, nonché di connessioni di rete – rete di approvvigionamento idrico, rete fognaria. Art. 14 (Rete di telecomunicazione)
(1)Le nuove strutture previste 2A e 2D sono collegate al sistema delle condutture di telecomunicazione via cavo progettato, che corre lungo la strada di accesso verso il Marina ed è collegato alla rete di cavi della telecomunicazione esistente lungo la Strada dei Salinai. Le strutture 2B, 2C, 2G, 2H, 2I sono collegate alla rete di cavi di telecomunicazione esistente, in parte ricostruita, del Marina di Portorose. I condomini 2J1–2J7 dispongono della connessione alla rete di telecomunicazione esistente dalla parte della strada di accesso.
(2)La rete esistente nell’area della Telekom Slovenia è realizzata attraverso un sistema di linee di collegamento con cavi, nonché in versione sotterranea, protetta da un tubo protettivo nelle aree esposte.
(3)In caso di interventi di scavo sui tracciati di impianti di telecomunicazione TC esistenti è necessario prevederne lo spostamento o la realizzazione della protezione degli stessi.
(4)Quando si pianificano le infrastrutture di urbanizzazione per le nuove strutture, è necessario fornire la connessione alla rete di telecomunicazione TC, con un sistema di condutture di cavi, con l’allacciamento alla rete di telecomunicazione TC esistente. Il tracciato TC deve essere pianificato in corridoi accessibili pubblicamente, coordinati con altre infrastrutture.
(5)Sulla struttura 2D, nell’area delle attività di servizio del Marina, è consentito installate antenne con barre per antenne e dispositivi di stazione di base.
(6)Il tracciato delle linee di telecomunicazione è presentato nel progetto cartografico n. 5b – Progettazione di infrastrutture di urbanizzazione ed energetiche, nonché di connessioni di rete – telecomunicazioni, impianti EE, gas. Art. 15 (Rete del gas e riscaldamento)
(1)Per le esigenze di fornitura del gas nel comprensorio del PRPC Riviera termale, è prevista la realizzazione di tre nuove reti di distribuzione del gas, che saranno collegate alla rete del gas principale PE Ø250 e saranno realizzate nel corpo stradale di Strada dei Salinai a Lucia (elaborato su base specialistica n. 08-1/09-12, PRPC per l’area di Lucia centro, nell’anno 2012).
(2)Le nuove reti del gas pianificate saranno collegate alla rete del gas esistente in due punti, in particolare nel corpo stradale di fronte al condominio sulla particella catastale n. 5517/1 k.o. Portorose (condominio, Lungomare 113) – tubo del gas esistente PE Ø110 e nel corpo stradale di fronte al complesso residenziale Rezidence Park sulla particella catastale n. 5902/2 k.o. Portorose – tubo del gas esistente PE Ø
- Si prevede di utilizzare per la conduttura tubi e elementi di raccordo in PE, con una pressione massima di esercizio fino a 4 bar (0,4 MPa). Secondo la classificazione MRS per raccordi e allacciamenti domestici il tipo PE 80 (8,0 MPa), serie S8 SDR17, mentre per le condutture principali il tipo PE 100 (10,0 MPa), serie S8 SDR
- Tutti i materiali devono essere dotati dei certificati e delle etichette slovene e comunitarie pertinenti per la conduzione del gas naturale.
(3)Prima della realizzazione della rete del gas, la fornitura può anche essere gestita localmente, con l’installazione di serbatoi esterni del gas temporanei, per i singoli edifici. Nel caso in cui una rete di distribuzione del gas sia costruita in futuro, la struttura può essere collegata ad essa dopo la realizzazione della rete delle condutture.
(4)In tutti gli interventi spaziali, le deviazioni prescritte dal percorso della rete del gas devono essere osservate in conformità alle normative e alle norme tecniche necessarie e valide.
(5)Nell’ambito della preparazione della documentazione di progetto, per il progetto di un permesso di costruire, è necessario ottenere il consenso dell’operatore della rete di distribuzione del gas naturale.
(6)Nel progettare edifici a basso consumo energetico è necessario tenere conto delle disposizioni del concetto energetico locale del comune di Pirano.
(7)Nel caso dell’utilizzo di altri prodotti energetici, il collegamento alla rete del gas può essere omesso.
(8)Il tracciato della rete del gas è presentato nel progetto cartografico n. 5b – Progettazione di opere di urbanizzazione e infrastrutture energetiche, nonché di connessioni di rete – telecomunicazioni, impianti EE, gas. Art. 16 (Smaltimento dei rifiuti)
(1)Nel comprensorio di pianificazione deve essere realizzato un sistema separato di raccolta e smaltimento dei rifiuti. I punti di raccolta devono essere accessibili per i veicoli della nettezza urbana (nell’area di 5 m dalle strade pubbliche).
(2)I punti di raccolta, ovvero i contenitori per la raccolta differenziata dei rifiuti per le imprese devono essere adeguatamente dimensionati e in linea con il Decreto sulla gestione dei rifiuti comunali nel Comune Pirano (Gazzetta Ufficiale della Repubblica di Slovenia, n. 5/12). I punti di raccolta, ovvero i contenitori devono garantire il volume totale appropriato al numero dell’utenza prevista.
(3)Il punto di raccolta per la struttura 2A (albergo e centro termale) si trova nel seminterrato dell’edificio. Un punto di raccolta per la struttura 2D (edificio per parcheggio) si trova al piano terra dell’edificio. Gli altri punti di raccolta fanno parte della sistemazione esterna degli edifici e sono collocati in prossimità dei contenitori per la raccolta differenziata dei rifiuti. L’ubicazione è evidente dall’allegato cartografico 4 – Situazione di assetto. VI. SOLUZIONI E MISURE PER LA TUTELA DELL’AMBIENTE, LA CONSERVAZIONE DELLA NATURA, LA PROTEZIONE DEL PATRIMONIO CULTURALE E L’USO SOSTENIBILE DELLE RISORSE NATURALI E LA TUTELA DELLA SALUTE Art. 17 (Misure di mitigazione)
(1)In prosieguo sono elencate tutte le misure di mitigazione, elencate nel Rapporto ambientale n. 12202-00, luglio 2014 e nell’Allegato al Rapporto ambientale per il Piano regolatore particolareggiato comunale (PRPC) Riviera Termale a Lucia – Fase del PRPC: Proposta del PRPC, materiale per il 2° parere (finale) dei responsabili della pianificazione territoriale, Data: 14/02/
- Tutte le misure di mitigazione si riferiscono al momento della costruzione. La realizzazione delle misure di mitigazione è necessaria per il conseguimento dei seguenti obiettivi ambientali: – Ridurre al minimo l’impatto sul terreno con i movimenti di terra nel comprensorio del PRPC Riviera termale – Buono stato ecologico dell’acqua marina nella zona del Marina di Portorose – Ridurre al minimo le emissioni di particelle di pulviscolo durante il periodo della costruzione – Protezione dell’ambiente dal rumore durante il periodo della costruzione – Ambiente sano per i cittadini. Tabella 1: Misure di mitigazione; OBIETTIVO: Riduzione al minimo dell’impatto sul terreno con i movimenti di terra, nel comprensorio del PRPC Riviera termale Misure di mitigazione Tempi di realizzazione Responsabile della realizzazione Monitoraggio delle prestazioni – Destinazione d’uso della parte fertile del terreno per la sistemazione delle aree verdi e del parco sulla parte sud e nord-orientale del comprensorio del PRPC, nonché di altre aree verdi. Durata dei lavori di costruzione Esecutori dei lavori edili – trasportatori Investitore – Dopo il completamento degli interventi di scavo e movimento terra, è necessario iniziare immediatamente con le opere di risanamento e di sistemazione dell’arredo verde su tutte le superfici prive di vegetazione. Gli interventi sul suolo devono essere eseguiti in modo tale da ridurre al minimo l’impatto sul terreno. Durata dei lavori di costruzione Esecutori dei lavori edili – trasportatori Investitore – Per il traffico temporaneo e per le aree di costruzione è necessario utilizzare le superfici infrastrutturali già esistenti, ovvero di minor valore, in particolare dentro il comprensorio del PRPC. L’eccesso dei materiale di scarto delle costruzioni non deve essere smaltito in aree adiacenti, a meno che l’investitore non abbia stipulato un accordo con il proprietario di detti terreni. Durante il periodo di costruzione, i camion non devono circolare o fare manovre nelle aree adiacenti a meno che non vi sia un accordo con i proprietari di detti terreni. Durante il periodo di costruzione, il cantiere deve essere limitato al terreno sul quale l’investitore ha il diritto d’uso. Durata dei lavori di costruzione Esecutori dei lavori edili – trasportatori Investitore Tabella 2: Misure di mitigazione; OBIETTIVO: Buono stato ecologico dell’acqua marina nell’area del Marina di Portorose Misure di mitigazione Tempi di realizzazione Responsabile della realizzazione Monitoraggio delle prestazioni – Gli interventi nelle vicinanze del torrente e del canale del Fasano devono essere effettuati in modo tale da non provocare alcun deterioramento dello stato attuale. – Una discarica provvisoria per la terra di scavo deve essere organizzata in modo tale da impedire lo scolo o il drenaggio dell’acqua piovana dalla discarica al corso d’acqua o al mare. – Al momento dei lavori preparatori e di costruzione, è necessario prevedere lo scarico delle acque di precipitazione atmosferica generate nell’area. – In caso di fuoriuscita di sostanze pericolose durante la costruzione e i lavori, dovrebbe essere effettuato lo scavo immediato del terreno contaminato e il suo smaltimento in un contesto appropriato. – Nessun tipo di materiale, che potrebbe (lavando, erodendo, ecc.) inquinare i terreni e le falde acquifere, può essere collocato negli argini e nei tamponi del suolo. – In caso di possibile contaminazione con sostanze pericolose, è necessario: proteggere l’area dell’inquinamento, avvisare l’ispezione pertinente, il centro di protezione civile, i vigili del fuoco e affini. Eseguire speciali misure tecniche preventive per prevenire un’ulteriore diffusione dell’inquinamento, immagazzinare temporaneamente il suolo o l’acqua contaminati, nonché, a tempo debito, consegnarli a un’organizzazione autorizzata. – Dovrebbe essere effettuato un monitoraggio regolare delle qualifiche tecniche dei veicoli e dei macchinari da costruzione, nonché il controllo sull’uso di carburanti, nonché di oli per motori e macchinari. – I rifiuti di costruzione prodotti durante la costruzione devono essere raccolti e smaltiti in modo tale da evitare possibili scoli (ad es. dovuti alle precipitazioni atmosferiche) direttamente nel terreno. A tal fine, dovrebbe essere previsto uno spazio adeguato per lo smaltimento temporaneo dei rifiuti che verranno prodotti durante la costruzione. Durata dei lavori di costruzione Esecutori dei lavori edili Investitore Tabella 3: Misure di mitigazione; OBIETTIVO: Ridurre al minimo le emissioni di particelle di pulviscolo durante il periodo della costruzione Misure di mitigazione Tempi di realizzazione Responsabile della realizzazione Monitoraggio delle prestazioni – Bagnare il materiale e la terra in caso di tempo secco e ventoso. Durata dei lavori di costruzione Esecutori dei lavori edili Investitore Ai veicoli, durante il transito dal cantiere alla superficie asfaltata devono essere lavati gli pneumatici con acqua, in modo che la terra non si diffonda sulla strada dove si asciuga dopo l’essiccazione. Durante il periodo della costruzione, le aree dei principali interventi devono essere coltivate regolarmente, evitando così la formazione di polveri. Tabella 4: Misure di mitigazione; OBIETTIVO: Protezione dell’ambiente dal rumore durante il periodo della costruzione Misure di mitigazione Tempi di realizzazione Responsabile della realizzazione Monitoraggio delle prestazioni – I lavori di costruzione devono essere eseguiti solo durante le ore diurne tra le ore 7.00 e le ore 18.
- Durata dei lavori di costruzione Esecutori dei lavori edili – trasportatori Investitore – La dinamica dei movimenti di terra (scavi) dovrebbe essere ridotta in modo che siano impiegati meno di 290 giorni lavorativi. Nella zona dove si effettuano gli scavi possono essere impiegati simultaneamente fino a 3 escavatori e 3 camion ribaltabili. Contemporaneamente allo scavo e alla rimozione del materiale di scavo può essere eseguito il lavoro di preparazione delle fondamenta e le fondazioni stesse. Tempo di elaborazione del PGD o PZI (Progetto per ottenere il permesso di costruire) o (Progetto esecutivo) Progettista Investitore – A causa del notevole carattere turistico della zona, i lavori di costruzione che producono più rumori si svolgono in luglio e agosto solo tra le ore 14.00 e le ore 18.
- Durata dei lavori di costruzione Esecutori dei lavori edili – trasportatori Investitore – I cantieri di costruzione e le vie di trasporto verso il cantiere devono essere selezionate in modo che il rumore dovuto alla costruzione delle strutture e al trasporto dei materiali non ricada direttamente sugli edifici residenziali più vicini. L’asporto del materiale di scavo dovrebbe avvenire lungo il percorso: parte meridionale della Strada dei Salinai–Lungomare–G2 in direzione di Capodistria verso la discarica. Durata dei lavori di costruzione Esecutori dei lavori edili – trasportatori Investitore – In caso le misurazioni del livello del rumore mostrino valori limite superiori: Riduzione del livello del rumore durante i lavori di costruzione al di sotto del livello consentito in modo tale che, nel momento della costruzione in cui si producono forti rumori, il funzionamento dei macchinari edili durante le ore diurne sia limitato (ad esempio, a 5–6 ore). Di conseguenza, questo comporta il prolungamento dei lavori di costruzione rumorosi per un periodo di tempo più lungo. Durata dei lavori di costruzione Esecutori dei lavori edili – trasportatori Investitore Tabella 5: Misure di mitigazione; OBIETTIVO: Un ambiente sano per i cittadini Misure di mitigazione Tempi di realizzazione Responsabile della realizzazione Monitoraggio delle prestazioni – Gli interventi nelle vicinanze del torrente e del canale del Fasano devono essere effettuati in modo tale da non provocare alcun deterioramento dello stato attuale. – Una discarica temporanea per la terra di scavo deve essere organizzata in modo tale da impedire lo scolo o il drenaggio dell’acqua piovana dalla discarica al corso d’acqua o al mare. – Al momento dei lavori preparatori e di costruzione, è necessario prevedere lo scarico delle acque di precipitazione atmosferica generate nell’area. – In caso di fuoriuscita di sostanze pericolose durante la costruzione e i lavori, dovrebbe essere effettuato lo scavo immediato del terreno contaminato e il suo smaltimento in un contesto appropriato. – Nessun tipo di materiale, che potrebbe (lavando, erodendo, ecc.) inquinare i terreni e le falde acquifere, può essere collocato negli argini e nei tamponi del suolo. Durata dei lavori di costruzione Esecutori dei lavori edili Investitore – In caso di possibile contaminazione con sostanze pericolose, è necessario: proteggere l’area dell’inquinamento, avvisare l’ispezione pertinente, il centro di protezione civile, i vigili del fuoco e simili. Eseguire speciali misure tecniche preventive per prevenire un’ulteriore diffusione dell’inquinamento, immagazzinare temporaneamente il suolo o l’acqua contaminati, nonché, in futuro, consegnarli a un’organizzazione autorizzata. – Dovrebbe essere effettuato un monitoraggio regolare delle qualifiche tecniche dei veicoli e dei macchinari da costruzione, nonché il controllo sull’uso di carburanti, nonché di oli per motori e macchinari. – I rifiuti di costruzione prodotti durante la costruzione devono essere raccolti e smaltiti in modo tale da evitare possibili scoli (ad es. dovuti alle precipitazioni atmosferiche) direttamente nel terreno. A tal fine, dovrebbe essere previsto uno spazio adeguato per lo smaltimento temporaneo dei rifiuti che verranno prodotti durante la costruzione. – Bagnare il materiale e la terra in caso di tempo secco e ventoso. Ai veicoli, durante il transito dal cantiere alla superficie asfaltata devono essere lavati gli pneumatici con acqua, in modo che la terra non si diffonda sulla strada dove si asciuga dopo l’essiccazione. Durante il periodo della costruzione, le aree dei principali interventi devono essere coltivate regolarmente, evitando così la formazione di polveri. Durata dei lavori di costruzione Esecutori dei lavori edili Investitore – I lavori di costruzione devono essere eseguiti solo durante le ore diurne tra le ore 7.00 e le ore 18.
- Durata dei lavori di costruzione Esecutori dei lavori edili – trasportatori Investitore – La dinamica dei movimenti di terra (scavi) dovrebbe essere ridotta in modo che siano impiegati meno di 290 giorni lavorativi. Nella zona dove si effettuano gli scavi possono essere impiegati simultaneamente fino a 3 escavatori e 3 camion ribaltabili. Contemporaneamente allo scavo e alla rimozione del materiale di scavo può essere eseguito il lavoro di preparazione delle fondamenta e le fondazioni stesse. Tempo di elaborazione del PGD o PZI (Progetto per ottenere il permesso di costruire) o (Progetto esecutivo) Progettista Investitore – A causa del notevole carattere turistico della zona, i lavori di costruzione che producono più rumori si svolgono in luglio e agosto solo tra le ore 14.00 e le ore 18.
- Durata dei lavori di costruzione Esecutori dei lavori edili – trasportatori Investitore – I cantieri di costruzione e le vie di trasporto verso il cantiere devono essere selezionate in modo che il rumore dovuto alla costruzione delle strutture e al trasporto dei materiali non ricada direttamente sugli edifici residenziali più vicini. – L’asporto del materiale di scavo dovrebbe avvenire lungo il percorso: parte meridionale della Strada dei Salinai–Lungomare–G2 in direzione di Capodistria verso la discarica. Durata dei lavori di costruzione Esecutori dei lavori edili – trasportatori Investitore – In caso le misurazioni del livello del rumore mostrino valori limite superiori: Riduzione del livello del rumore durante i lavori di costruzione al di sotto del livello consentito in modo tale che, nel momento della costruzione in cui si producono forti rumori, il funzionamento dei macchinari edili durante le ore diurne sia limitato (ad esempio, a 5–6 ore). Di conseguenza, questo comporta il prolungamento dei lavori di costruzione rumorosi per un periodo di tempo più lungo. Durata dei lavori di costruzione Esecutori dei lavori edili – trasportatori Investitore Art. 18 (Tutela del patrimonio culturale)
(1)Il comprensorio del PRPC non si trova nell’area di tutela del patrimonio culturale. Vicino al comprensorio si trovano le seguenti unità del patrimonio: paesaggio culturale EŠD (n. di registro del bene culturale) 28601 Sezza-Paesaggio culturale Penisola di Sezza e patrimonio storico insediativo EŠD (n. di registro del bene culturale) 28337 Sezza-Insediamento.
(2)Sulla base della decisione del Ministero dell’Agricoltura e dell’Ambiente è necessaria una valutazione globale dell’impatto ambientale per il presente PRPC, in base alla quale è necessario effettuare ricerche archeologiche preventive per la valutazione del potenziale archeologico del terreno.
(3)Le prime ricerche archeologiche sono state condotte nel novembre del 2013. I risultati della ricerca indicano che l’area in esame (particella catastale n. 5528/18 C.C. Portorose) è stata utilizzata come discarica per il materiale di scavo durante la costruzione del Marina di Portorose. In alcuni punti lo spessore dei fossati supera i 6 metri. Si tratta di una serie di moderni argini antropogenici, che giacciono sui resti dell’ex campo della salina, nonché di sedimenti marini alluvionali e d’acqua dolce. In alcuni pozzi, resti di fango nero sono stati trovati a circa 4 m (circa 0,00 m s.l.m.), che probabilmente rappresenta il livello del fango salino. Questo strato fa parte del più vecchio paesaggio culturale moderno e presenta un debole potenziale di interesse archeologico. Inoltre, nel campo della ricerca effettuata, non sono stati trovati segni che presenterebbero un potenziale di interesse archeologico. Art. 19 (Tutela dell’aria e dell’acqua)
(1)Soprattutto durante il periodo di costruzione dovrebbe essere evitata la formazione della polvere. Gli impianti dei gas di scarico devono essere adeguatamente equipaggiati e installati correttamente.
(2)Le soluzioni progettuali per lo sc