Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarje pri Jelšah – izvedb

Na podlagi

člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 61/17 – ZUreP-2) ter
člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na
redni seji dne
2018 sprejel O D L O K o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarje pri Jelšah – izvedbeni del I. UVODNE DOLOČBE
člen (splošno)

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Šmarje pri Jelšah – izvedbeni del (v nadaljevanju: OPN-ID).

(2)OPN-ID je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal pod št. projekta 10/12.

(3)Skladno Odločbi št. 35409-118/2013/22 z dne

2017 ministrstva, pristojnega za varstvo okolja v postopku priprave OPN-ID ni bilo treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
člen (namen)

(1)Z OPN-ID se načrtujejo prostorske ureditve občinskega pomena ter določajo pogoji umeščanja objektov in drugih posegov v prostor.

(2)OPN-ID je podlaga za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov in podlaga za gradnjo enostavnih objektov.

(3)OPN-ID določa usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN). 3. člen (vsebina in sestavine odloka)

(1)Besedilo OPN-ID obsega poglavja: I. Uvodne določbe II. Izvedbeni del III. Prehodne določbe IV. Končne določbe

(2)Kartografski del OPN-ID vsebuje naslednje grafične prikaze: 1 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste v merilu 1:50000, 2 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50000, 3 Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5000 (listi 1 do 25), 4 Prikaz območij enot urejanja prostora in javne gospodarske infrastrukture v merilu 1:5000 (listi 1 do 25). II. IZVEDBENI DEL

člen (vsebina izvedbenega dela) Besedilo izvedbenega dela vsebuje naslednja poglavja: II/
Enote urejanja prostora II/
Območja namenske rabe prostora II/
Prostorski izvedbeni pogoji II/3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor II/3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov II/3.
Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo II/3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro II/3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb II/3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja II/3.
Spremljanje stanja okolja II/
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov II/4.
Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN II/4.
Usmeritve za izdelavo OPPN II/
Posebne določbe
člen (uporabljeni izrazi)

(1)Izrazi, uporabljeni v izvedbenem delu tega odloka, imajo naslednji pomen:

Avtobusna postajališča so posebej zgrajene in označene prometne površine na ali ob vozišču, namenjene prevozu potnikov.
Delež zelenih površin je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji (ali območja, ki se ureja z OPPN). Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine, na katerih je možno zasaditi avtohtono debelno vegetacijo in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju ali skupni rabi prebivalcev objekta, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za ekološke otoke). V okviru minimalnega deleža zelenih površin pri pretežno stanovanjskih objektih je potrebno zagotoviti najmanj 50 % površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine. Tlakovanih površin je lahko izjemoma tudi več, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi.
Dvojček je stanovanjska stavba z dvema enakima stanovanjskima enotama, ki se z eno stranico stikata na parcelni meji. Tvori eno gradbeno telo z dvema ločenima stanovanjskima enotama in dvema ločenima vhodoma.
Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (ali območja, ki se ureja z OPPN) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji (ali območja, ki se ureja z OPPN).
Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla najmanj 18–20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino spodnjega dela krošnje najmanj 2,5 m nad tlemi.
Gozdni prostor je gozd oziroma gozdno zemljišče in negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom. Gozdni prostor je določen v gozdnogospodarskih načrtih.
Kap je najnižji del strehe.
Klasična frčada je frčada z ometanimi vertikalnimi stranicami, simetrično dvokapno streho s slemenom, ki je pravokotno na osnovno streho, in širino napušča največ 40 cm.
Pultna frčada je frčada z vertikalnimi stranicami in enokapno streho z naklonom največ 20º nad naklonom osnovne strehe. Najvišja točka pultne frčade mora biti nižja od slemena osnovne strehe.
Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom, v kolikor ni s posameznimi členi tega odloka določeno drugače.
Parcela, namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstopanja od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor oziroma v postopku priprave OPPN. Odstopanja od določil tega odloka morajo biti usklajena z javnim interesom in varstvenimi režimi.
Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
Rekonstrukcija je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji ali kletni zidovi obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo; povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev.
Sestavljen tloris je tloris, pri katerem so na osnovni tloris dodani ali odvzeti volumni (npr. tloris v obliki črk L ali U ipd.).
Skupna tlorisna površina stavbe predstavlja seštevek bruto površin vseh etaž stavbe, ki so v celoti nad terenom.
Zazidana površina je površina zemljišča, ki ga pokrivajo dokončane stavbe. Zazidano površino določa navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče. V zazidano površino niso vključeni: – zgradbe ali deli zgradb, ki ne segajo nad površino zemljišča; – sekundarni deli, npr. zunanja stopnišča, zunanje klančine, napušči, vodoravni sončni zasloni, nadstreški, elementi cestne razsvetljave. Pri izračunu faktorja zazidanosti je potrebno v zazidano površino vključiti tudi površine pomožnih objektov, ki so stavbe.
Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
Železniška postaja je območje določeno za sprejem, zadrževanje in odpravo potnikov in blaga v železniškem prometu, ki mora imeti urejen zunanji prostor železniške postaje, notranji prostor železniške postaje, perone železniške postaje in intervencijske poti.
Železniška postajališča so namenjena prevozu potnikov v železniškem prometu in morajo imeti urejeno vsaj zavetišče, ki omogoča potnikom zavetje v primeru neugodnih vremenskih razmer.

(2)Uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov. II/

Enote urejanja prostora
člen Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP ), ki se ponekod delijo še na manjša območja (v nadaljevanju: podEUP ). Posamezna EUP oziroma podEUP je zaključeno območje, za katero so določeni namenska raba, prostorski izvedbeni pogoji in obveznost izdelave OPPN.
člen Preglednica 1 : Prikaz členitve občine na EUP in podEUP NA – oznaka naselja oziroma območja; EUP – oznaka enote urejanja prostora (EUP); podEUP – oznaka manjšega območja znotraj enote urejanja prostora (podEUP); PNRP – podrobnejša namenska raba prostora (
in
člen odloka); PA – obveznost izdelave državnega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta: DPN – izdelan državni prostorski načrt, OPPN – izdelan občinski podrobni prostorski načrt, OPPN* – predviden občinski podrobni prostorski načrt; urb.tip – oznaka urbanističnega tipa (
člen odloka); stavb.tip – oznaka stavbnih tipov (
člen odloka); FZ – maksimalni faktor zazidanosti (
člen odloka); ZP – minimalni delež zelenih površin v % (
člen odloka); V maks. – maksimalna etažnost oziroma višina stavb (
člen odloka) – določena je, kadar je drugačna od predpisanih v
členu: (K) – klet, P – pritličje, 1 – število etaž nad pritličjem, M – mansarda, m – mansarda brez kolenčnega zidu, p – podstrešje, usm.OPPN/poseb.dol. – navedba člena, v katerem so za EUP oziroma podEUP podane usmeritve za izdelavo OPPN ali posebne določbe; / – vrednost kazalca za EUP oziroma podEUP ni relevantna oziroma ni posebej omejena z določilom v tej preglednici Preglednica_1
člen (stopnja natančnosti mej)

(1)Meje makroobmočij, EUP in podEUP ter namenske rabe prostora so določene na podlagi podatkov o katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril ter podatkov o dejanskem stanju v prostoru in prikazane na zemljiškokatastrskem prikazu v merilu 1:5000. Kjer meje ne potekajo po mejah zemljiških parcel, je bil za določitev meje uporabljen topografski podatek oziroma digitalni ortofoto načrt.

(2)Kjer meje potekajo po mejah zemljiških parcel je stopnja njihove natančnosti odvisna od stopnje natančnosti zemljiškokatastrskega prikaza. II/2. Območja namenske rabe prostora 9. člen

(1)Preglednica 2: Vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora

(2)V okviru namenske rabe so prikazani tudi objekti razpršene gradnje kot informacija o dejanskem stanju v prostoru. II/

Prostorski izvedbeni pogoji II/3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor II/3.1.1 Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen, možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti ter vrste pomožnih objektov glede na namen
člen (splošno)

(1)Osnovne dejavnosti so dejavnosti, ki v posamezni EUP oziroma podEUP prevladujejo (določajo pretežno rabo).

(2)Dopolnilne dejavnosti so dejavnosti, ki služijo osnovnim dejavnostim v posamezni EUP oziroma podEUP ali jih dopolnjujejo. Dejavnosti s področja izobraževanja, javne uprave, zdravstva in socialnega varstva ter kulturnih, razvedrilnih in športnorekreacijskih dejavnostih, ki so namenjene širši javnosti, lahko služijo tudi širšemu območju. Dopolnilne dejavnosti se v EUP oziroma podEUP praviloma umešča po osnovnih dejavnostih ali sočasno z njimi. Dopolnilne dejavnosti praviloma ne smejo presegati 50 % skupne tlorisne površine stavbe, v EUP oziroma podEUP s stavbnim tipom blok (A2) pa se jih lahko umesti v pritlične in kletne etaže. Izjemoma je obseg dopolnilnih dejavnosti lahko tudi večji, in sicer: – v primeru gradnje objektov za potrebe javnih ustanov (npr. dejavnosti s področja izobraževanja, javne uprave, zaščite in reševanja, zdravstva in socialnega varstva, kulturne, razvedrilne in športnorekreacijske dejavnosti ipd.); – v primeru umeščanja dopolnilnih dejavnosti kmetij (vključno z bivanjem na območjih kmetij, kjer je opredeljeno kot dopolnilna dejavnost); – v primeru, da je to posebej navedeno pri določilih za posamezno območje namenske rabe oziroma v posebnih določbah za posamezno EUP oziroma podEUP.

(3)Preglednica 3: Dopustne dejavnosti v izvedbenem delu tega odloka in pojasnilo povezav s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti Poimenovanje dejavnosti v tem odloku Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 Podrobnejša opredelitev dejavnosti bivanje / pojem bivanje se uporablja za opredelitev dejavnosti na območjih, kjer ljudje lahko stalno ali občasno prebivajo občasno bivanje / pojem občasno bivanje se uporablja za opredelitev dejavnosti na območjih počitniških hiš (bivanje za potrebe turizma, zdravstva in socialnega varstva ter drugih dejavnosti je opredeljeno s pojmi iz spodnjih alinej) kmetijstvo (a/01.1 do a/01.6) kmetijska proizvodnja in z njo povezane storitve / dopolnilne dejavnosti kmetij / lovstvo, gozdarstvo, ribištvo, manjše predelovalne dejavnosti, trgovina, nastanitvene dejavnosti, druge gostinske dejavnosti, poslovne dejavnosti, izobraževanje, kulturne in razvedrilne dejavnosti ter športnorekreacijske dejavnosti, vse v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji lovstvo (a/01.7) lovstvo / gozdarstvo (a/02) gozdarstvo / ribištvo (a/03) ribištvo in gojenje vodnih organizmov / rudarstvo (

b)rudarstvo / predelovalne dejavnosti (
c)predelovalne dejavnosti, razen: (c/15.11) strojenje in dodelava usnja in krzna, (c/19) proizvodnja koksa in naftnih derivatov, (c/20) proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, (c/21) proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, (c/22.1) proizvodnja izdelkov iz gume, (c/23.51) proizvodnja cementa, (c/24.1) proizvodnja surovega železa, jekla, ferozlitin, (24.2) proizvodnja jeklenih cevi, votlih profilov in fitingov, (c/24.3) druga primarna predelava železa in jekla), (c/24.4) proizvodnja plemenitih in drugih neželeznih kovin, (c/24.5) livarstvo, (c/25.4) proizvodnja orožja in streliva / manjše predelovalne dejavnosti / pojem se uporablja za opredelitev dejavnosti iz prejšnje alineje (razen (c/16.1) žaganje, skobljanje in impregniranje lesa), ki imajo naravo obrtnih dejavnosti v skladu s predpisi, ki veljajo za to področje in drugimi pogoji, kar pomeni, da: – gre za dejavnosti na podlagi individualnih naročil, proizvodnja se opravlja le v majhnih serijah, serijska proizvodnja pa ne obsega pretežnega dela dejavnosti, – se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa, – dejavnosti ne potrebujejo površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t in gradbene stroje oskrba z energijo (
d)oskrba z električno energijo, plinom in paro / oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (
e)oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja dejavnost je dopustna samo, če gre za dejavnosti v sklopu izvajanja gospodarskih javnih služb države ali lokalne skupnosti ali za dejavnosti, ki se izvajajo neposredno na lokaciji nastanka odplak in odpadkov gradbeništvo (
f)gradbeništvo / trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil (g/45) trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil / trgovina (g/46, 47) posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili; trgovina na drobno, razen z motornimi vozili / promet in skladiščenje (
h)promet in skladiščenje razen (h/53) poštna in kurirska dejavnost / nastanitvene dejavnosti (i/55) gostinske nastanitvene dejavnosti, razen (i/55.203) oddajanje zasebnih sob gostom / oddajanje zasebnih sob gostom (i/55.203) oddajanje zasebnih sob gostom / druge gostinske dejavnosti (i/56) dejavnost strežbe jedi in pijač / poslovne dejavnosti (h/53) poštna in kurirska dejavnost / (
j)informacijske in komunikacijske dejavnosti / (
k)finančne in zavarovalniške dejavnosti / (
l)poslovanje z nepremičninami / (
m)strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti / (
n)druge raznovrstne poslovne dejavnosti / (
s)druge dejavnosti razen (s/94) dejavnost članskih organizacij / (
u)dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles / javna uprava (
o)dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti / izobraževanje (
p)izobraževanje / zdravstvo in socialno varstvo (
q)zdravstvo in socialno varstvo / kulturne in razvedrilne dejavnosti (r/90) kulturne in razvedrilne dejavnosti / (r/91) dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti / prirejanje iger na srečo (r/92) prirejanje iger na srečo razen (r/92.001) dejavnost igralnic / dejavnost igralnic (r/92.001) dejavnost igralnic / športnorekreacijske dejavnosti (r/93) športne in druge dejavnosti za prosti čas / dejavnost članskih organizacij (s/94) dejavnost članskih organizacij / dejavnost gospodinjstev (
t)dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo /

(4)Pomožni objekti se v posamezno EUP oziroma podEUP umeščajo kot spremljajoči objekti k vrstam objektov glede na namen oziroma k posameznim dejavnostim. V EUP oziroma podEUP se jih praviloma umešča po osnovnih objektih oziroma dejavnostih ali sočasno z njimi. Pomožne objekte za lastne potrebe se praviloma umešča na parcelo, namenjeno gradnji osnovnega objekta, oziroma na površine, ki služijo takšnemu objektu.

(5)Preglednica 4 : Poimenovanje in razvrstitev pomožnih objektov v izvedbenem delu tega odloka in pojasnilo povezav s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in določitev objektov državnega pomena ter predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje Poimenovanje v tem odloku Navedba objektov iz predpisa, ki ureja vrsto objektov glede na zahtevnost Navedba objektov iz predpisa, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in določitev objektov državnega pomena pomožni objekti za lastne potrebe ureditve dvorišča in vrta (parkirišča za lastne potrebe, dovozi, dostopi, druge zunanje grajene ureditve za dostop in neovirano rabo objekta ipd.), garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt, lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, vetrolov, rezervoar, bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen, nepretočna greznica ipd. garaža, pokrito parkirišče, kolesarnica, drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, uta ipd. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti čebelnjak, kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, klet, pokrita skladišča za lesna goriva, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade, vodnjak, vodni zbiralnik, grajen namakalni sistem s črpališčem ipd. kašča, klet, rastlinjak za vrtnine in okrasne rastline, senik, kmetijski silos, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope ipd.), kozolec, lopa, skedenj ipd. urbana oprema grajena urbana oprema, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, vodnjak, vodomet, grajen ribnik, okrasni bazen ipd. javne sanitarije, kolesarnica ipd. objekti za oglaševanje oglasne površine ipd. / nadkrite čakalnice na avtobusnih, železniških ali taksi postajališčih / nadstrešnica za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih ipd. spominska obeležja grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula) ipd. spomenik, razpelo, znamenje, kapelica tipa edikula ipd. začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam odprt sezonski gostinski vrt, objekti, ki so proizvodi, dani na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti kot so kioski, montažni šotori, odri, tribune ipd. cirkus ipd. začasni objekti, namenjeni skladiščenju objekti, ki so proizvodi, dani na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti kot so montažni šotori ipd. pokrite skladiščne površine ipd. ograje varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja ipd. ograje ipd. škarpe in podporni zidovi podporni zid z ograjo ipd. oporni zid, škarpa ipd. pomožni obrambni objekti ter objekti, namenjeni zaščiti in reševanju objekt, namenjen obrambi, zaščiti in reševanju, npr. zaklon, zaklonilnik, vadbeni prostor, plezalni objekt, vadbeni bunker, vadišče na prostem, vojaško strelišče ipd. obrambni, vojaški gradbeni inženirski objekti, kot so utrdbe, stražarnice, bunkerji, strelišča, vadišče ipd. otroška in druga javna igrišča grajeno igralo na otroškem igrišču ipd. otroška in druga javna igrišča ipd. javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah ipd. javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine ipd. vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem športno igrišče na prostem, grajena oprema trim steze in vadbena oprema ipd. igrišča za športe na prostem ipd. pomožne stavbe na športnih igriščih / pomožne stavbe na športnih igriščih (sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite ipd.) pomožni objekti vodne infrastrukture grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik ipd. vodna črpališča, prečrpališča in vodna zajetja ipd. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov kot so meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka,objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti ipd. / pomožni objekti prometne infrastrukture priključek na cesto, objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos ipd. signalizacijske naprave, prometne površine zunaj vozišča (razen parkirišč), prometna signalizacija in prometna oprema ter cestne inštalacije in tehnične naprave in drugi objekti, namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa, naprave za razsvetljavo, signalizacijo, varnost in elektrifikacijo železniških prog, tehnične naprave in objekti na progi ter oprema proge, inštalacije in tehnične naprave za razsvetljavo, signalizacijo in varnost, pomožni objekti za zagotavljanje varnosti in za delovanje v sili v predorih ipd. drugi pomožni infrastrukturni objekti priključek na objekte energetske, infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja), pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaje, ekološki otok ipd. pripadajoča infrastruktura distribucijskega plinovoda, pripadajoča infrastruktura lokalnega vodovoda, pripadajoča infrastruktura na lokalnem vročevodnem, toplovodnem in parovodnem omrežju, pripadajoča infrastruktura kanalizacijskega omrežja, elektroenergetski priključek, pripadajoča infrastruktura dostopovnega omrežja vključno s telefonskimi centralami in stikali pomožni objekti na smučiščih objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišč ter priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav in za reševanje, razsvetljava smučišča, naprave za zasneževanje smučišča ipd. stavbe žičniških naprav ipd. 11. člen (celotno območje OPN-ID, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)

(1)Na celotnem območju OPN-ID, razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN, so dovoljene naslednje: (1.1) vrste gradenj – gradnja novih objektov v skladu z določili tega člena – gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta, kadar se novi objekt zgradi znotraj gradbenih meja in višine dosedanjega objekta in je namembnost enaka namembnosti dosedanjega objekta – rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti objektov – vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov – odstranitev objektov (1.2) vrste objektov glede na namen – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje, razen poljskih poti in dostopov do objektov, skladnih s prostorskim aktom, ni dovoljena; ob rekonstrukcijah državnih in občinskih cest je dovoljena ureditev kolesarskih in pešpoti) – mostovi, viadukti, predori in podhodi (na kmetijskih zemljiščih je gradnja novih objektov iz te alineje dovoljena ob rekonstrukcijah državnih, občinskih in drugih cest) – druga gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena: • distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja (vključno z baznimi postajami, telekomunikacijskimi stolpi ipd.), pri čemer so od čistilnih naprav dovoljene samo male čistilne naprave • objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode – objekti na rekah in kanalih ali ob njih in obale, objekti za zaščito rečnih in morskih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške pregrade ipd. (na kmetijskih zemljiščih so dopustni kot začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali ob rekonstrukcijah državnih, občinskih in drugih cest) – pomoli – stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov (1.3) vrste pomožnih objektov glede na namen – spominska obeležja (na kmetijskih zemljiščih postavitev novih objektov iz te alineje ni dovoljena) – pojasnjevalne table, namenjene izobraževanju ali orientaciji v prostoru (npr. predstavitvi naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti) – nadkrite čakalnice na avtobusnih, železniških, tramvajskih ali taksi postajališčih ter nadkrite javne kolesarnice (na kmetijskih zemljiščih je postavitev novih objektov iz te alineje dovoljena ob rekonstrukcijah državnih in občinskih cest) – pomožni objekti vodne infrastrukture – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov – pomožni objekti prometne infrastrukture – drugi pomožni infrastrukturni objekti (1.4) vrste drugih ureditev – posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečam – raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira – objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem – objekti in ukrepi, namenjeni zagotovitvi varnosti plovbe in varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih

(2)Za objekte v okviru dostopov do objektov, skladnih s prostorskim aktom iz prve alineje točke (1.2.) tega člena se štejejo objekti: – ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, – ki so prepoznani kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč), – ki jih je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve oziroma drugih stavbnih zemljiščih.

(3)Pri gradnjah je potrebno upoštevati tudi omejitve, ki jih na posameznem območju določajo različni režimi, določeni s predpisi (varovanje zdravja ljudi, varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo gozdov, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture, varstvo voda, omejitve na ogroženih območjih, omejitve zaradi zračnega prometa ipd.).

(4)Varovalni gozdovi, območja varovanja kulturne dediščine (kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana dediščina in vplivna območja registrirane dediščine) in ohranjanja narave, vodna in priobalna zemljišča, ogrožena območja (poplavna, erozijska, plazljiva in druga podobna območja), vodovarstvena območja, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture ter druga območja varovanj in omejitev so razvidna iz prikaza stanja prostora, prostorskega informacijskega sistema in veljavnih področnih predpisov. Pogoj za poseganje na zemljišča ali v objekte, na katerih veljajo določeni režimi (vključno z registrirano kulturno dediščino), za vse vrste objektov (vključno s pomožnimi objekti) je pridobitev pogojev in soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, območij in dobrin na podlagi posameznega režima. Pri preverjanju ali na območju posamezne namenske rabe, EUP oziroma podEUP velja posamezni pravni režim, je potrebno upoštevati tudi položajno natančnost geodetskih podlag, uporabljenih pri določanju meja namenske rabe, EUP oziroma podEUP v skladu z določili 8. člena tega odloka. 12. člen (stavbna zemljišča, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)

(1)Na stavbnih zemljiščih (razen na območjih, ki se urejajo z DPN in OPPN) so, poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju OPN-ID, dovoljene naslednje: (1.1) vrste gradenj – gradnja novih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP – rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP – sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP

(2)Vrste dejavnosti ter vrste objektov in pomožnih objektov glede na namen, ki so na stavbnih zemljiščih dovoljene poleg objektov in pomožnih objektov glede na namen, dovoljenih za celotno območje OPN-ID, so v nadaljevanju določene po posameznih namenskih rabah.

(3)stanovanjske površine (SS) (3.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje (do dve stanovanji na stavbo), razen v EUP oziroma podEUP s stavbnim tipom blok (A2) , kjer je dovoljenih tudi več stanovanj (3.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij – oddajanje zasebnih sob gostom – javna uprava – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – zdravstvo in socialno varstvo, trgovina, poslovne in športnorekreacijske dejavnosti (3.3) vrste objektov glede na namen – stanovanjske stavbe – muzeji in knjižnice – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – stavbe javne uprave – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča (3.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – škarpe in podporni zidovi – urbana oprema – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(4)stanovanjske površine za posebne namene (SB) (4.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje – zdravstvo in socialno varstvo (4.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – druge gostinske dejavnosti – trgovina in poslovne dejavnosti – športnorekreacijske dejavnosti – javna uprava – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – dejavnost članskih organizacij (4.3) vrste objektov glede na namen – stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine – stavbe za zdravstveno oskrbo – stavbe javne uprave – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP – igrišča za športe na prostem (4.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – pomožne stavbe na športnih igriščih – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(5)površine podeželskega naselja (SK) (5.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje (do dve stanovanji na stavbo), – kmetijstvo do 40 GVŽ (razen v Šmarju pri Jelšah in Mestinju, kjer se dovoljuje do 20 GVŽ) (5.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dopolnilne dejavnosti kmetij – dejavnost gospodinjstev – oddajanje zasebnih sob gostom – dejavnost članskih organizacij – javna uprava – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – zdravstvo in socialno varstvo, trgovina, športnorekreacijske, poslovne in manjše predelovalne dejavnosti – oskrba z energijo v okviru kmetijske dejavnosti (5.3) vrste objektov glede na namen – stanovanjske stavbe – nestanovanjske kmetijske stavbe (vključno z zidanicami in vinskimi kletmi) – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij – stavbe javne uprave – muzeji in knjižnice – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – bioplinarne za lastno oskrbo s toploto (nastala električna energija se lahko porabi na kmetiji, presežek se odda v električno omrežje) – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča (5.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(6)osrednja območja centralnih dejavnosti v urbanih naseljih (CUu) (6.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje – trgovina – nastanitvene dejavnosti – druge gostinske dejavnosti – poslovne dejavnosti – javna uprava – izobraževanje – zdravstvo in socialno varstvo – kulturne in razvedrilne dejavnosti – prirejanje iger na srečo – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij (6.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dejavnost gospodinjstev – oddajanje zasebnih sob gostom (6.3) vrste objektov glede na namen – gostinske stavbe – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemskih dvoran, razstavišč, bencinskih servisov in avtopralnic – stavbe splošnega družbenega pomena – stanovanjske stavbe – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (6.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(7)osrednja območja centralnih dejavnosti v podeželskih naseljih (CUv) (7.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje – trgovina – nastanitvene dejavnosti – druge gostinske dejavnosti – poslovne dejavnosti – javna uprava – izobraževanje – zdravstvo in socialno varstvo – kulturne in razvedrilne dejavnosti – prirejanje iger na srečo – športnorekreacijske dejavnosti – kmetijska dejavnost do 40 GVŽ – dejavnost članskih organizacij (7.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dopolnilne dejavnosti kmetij – manjše predelovalne dejavnosti – dejavnost gospodinjstev – oddajanje zasebnih sob gostom (7.3) vrste objektov glede na namen – gostinske stavbe – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemskih dvoran, razstavišč, bencinskih servisov in avtopralnic – stavbe splošnega družbenega pomena – nestanovanjske kmetijske stavbe (vključno z zidanicami in vinskimi kletmi) – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij – stanovanjske stavbe – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (7.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(8)površine za izobraževanje (CDi) (8.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – izobraževanje (8.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – kulturne in razvedrilne dejavnosti – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij (8.3) vrste objektov glede na namen – stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo – stavbe za šport – muzeji in knjižnice – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP – igrišča za športe na prostem (8.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožne stavbe na športnih igriščih – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem

(9)površine za opravljanje verskih obredov (CDv) (9.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom – dejavnost verskih organizacij – pogrebna dejavnost (9.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje za potrebe dejavnosti verskih organizacij do dveh stanovanj na stavbo – izobraževanje za potrebe dejavnosti verskih organizacij – trgovina – dejavnost članskih organizacij, razen dejavnosti verskih organizacij (9.3) vrste objektov glede na namen – obredne stavbe – stanovanjske stavbe – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – muzeji in knjižnice – pokopališča – garažne stavbe in parkirišča (9.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(10)poslovne cone (CDp) (10.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje (do dve stanovanji na stavbo) – trgovina – trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil – poslovne dejavnosti – manjše predelovalne dejavnosti – predelovalne dejavnosti, za katere ni potrebna presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi s področja varstva okolja – gradbeništvo – oskrba z energijo (10.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – druge gostinske dejavnosti – javna uprava – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij (10.3) vrste objektov glede na namen – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic, sejemskih dvoran in razstavišč – industrijske stavbe in skladišča – stanovanjske stavbe – gostilne, restavracije in točilnice – gasilski domovi – kotlovnice za potrebe daljinskega ogrevanja – garažne stavbe in parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (10.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje, škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju

(11)obrtno – stanovanjske cone (CDo) (11.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje (do dve stanovanji na stavbo) – trgovina – trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil – poslovne dejavnosti – manjše predelovalne dejavnosti – gradbeništvo (11.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – druge gostinske dejavnosti – javna uprava – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij (11.3) vrste objektov glede na namen – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic, sejemskih dvoran in razstavišč – industrijske stavbe in skladišča – stanovanjske stavbe – gostilne, restavracije in točilnice – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (11.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje, škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju

(12)gospodarske cone (IG) (12.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – predelovalne dejavnosti – gradbeništvo – trgovina – trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil – promet in skladiščenje – poslovne dejavnosti – oskrba z energijo – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (12.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – druge gostinske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij (12.3) vrste objektov glede na namen – industrijske stavbe in skladišča – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti – gasilski domovi – gostilne, restavracije in točilnice – kotlovnice za potrebe daljinskega ogrevanja – sončne elektrarne – garažne stavbe in parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (12.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju

(13)površine z objekti s kmetijsko proizvodnjo (IK) (13.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – kmetijska dejavnost (13.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje, kadar se vsaj en član družine ukvarja s kmetijstvom oziroma je na kmetijskem posestvu za potrebe kmetijske dejavnosti zaposlen vsaj en uslužbenec; na območju EUP ali podEUP je dovoljeno največ eno stanovanje; stanovanje je dovoljeno urediti sočasno ali po izgradnji nestanovanjskih kmetijskih objektov, ki niso enostavni ali nezahtevni objekti – manjše predelovalne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti kmetij – prodaja kmetijskih pridelkov in z njimi povezanih izdelkov – oskrba z energijo v okviru kmetijske dejavnosti (13.3) vrste objektov glede na namen – nestanovanjske kmetijske stavbe s spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti (vključno z zidanicami in vinskimi kletmi) – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij – stanovanjske stavbe v skladu s prejšnjo podtočko – bioplinarne – parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (13.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – škarpe in podporni zidovi – urbana oprema – zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju

(14)nastanitveni kompleksi (BTn) (14.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – nastanitvene dejavnosti – druge gostinske dejavnosti (14.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – trgovina – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – prirejanje iger na srečo – dejavnost igralnic – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij (14.3) vrste objektov glede na namen – gostinske stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic, sejemskih dvoran in razstavišč, bencinskih servisov in avtopralnic – stavbe za kulturo in razvedrilo – stavbe za šport – igrišča za športe na prostem – bazenska kopališča na prostem – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP – kampi, glamping, adrenalinski parki ipd. (14.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožne stavbe na športnih igriščih – ograje, škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema, – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem

(15)koče in drugi manjši turistični objekti (BTk) (15.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – druge gostinske dejavnosti – bivanje (do dve stanovanji na stavbo) – kmetijstvo do 40 GVŽ (15.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – nastanitvene dejavnosti – dopolnilne dejavnosti kmetij – dejavnost gospodinjstev – trgovina – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij (15.3) vrste objektov glede na namen – druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev – gostilne, restavracije in točilnice – stanovanjske stavbe – nestanovanjske kmetijske stavbe – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij – parkirišča za potrebe – kampi, glamping, adrenalinski parki ipd. (15.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem

(16)športni centri (BC) (16.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij (16.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – druge gostinske dejavnosti – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – trgovina – za umestitev dejavnosti iz te točke ni potrebno izpolniti omejitev obsega iz točke

(2)10. člena tega odloka v primeru, ko gre za gradnjo spremljajočih objektov za potrebe športnorekreacijskih dejavnosti (16.3) vrste objektov glede na namen – stavbe za šport – poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP – garažne stavbe in parkirišča – igrišča za športe na prostem – bazenska kopališča na prostem – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (16.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožne stavbe na športnih igriščih – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(17)površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) (17.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – športnorekreacijske dejavnosti (17.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – druge gostinske dejavnosti – trgovina – dejavnost članskih organizacij – za umestitev dejavnosti iz te točke ni potrebno izpolniti omejitev obsega iz točke

(2)10. člena tega odloka v primeru, ko gre za gradnjo spremljajočih objektov za potrebe športnorekreacijskih dejavnosti (17.3) vrste objektov glede na namen – prostori za športnike in gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne, restavracije in točilnice ipd.) – sanitarne stavbe v počitniških kampih – poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP – garažne stavbe in parkirišča – igrišča za športe na prostem – bazenska kopališča na prostem – igrišča za golf – smučišča in žičniške naprave – stavbe žičniških naprav – kampi, glamping, adrenalinski parki ipd. (17.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožne stavbe na športnih igriščih – pomožni objekti na smučiščih – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem

(18)parki (ZP) (18.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – športnorekreacijske dejavnosti (18.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – kulturne in razvedrilne dejavnosti do 60 m 2 na EUP oziroma podEUP – druge gostinske dejavnosti do 60 m 2 na EUP oziroma podEUP (18.3) vrste objektov glede na namen – parki in javni vrtovi – botanični vrtovi – objekti vrtne arhitekture (paviljoni, ute, pergole, skulpture, vodnjaki, bazeni ipd.) (18.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, zelenice in druge urejene zelene površine

(19)površine za vrtičkarstvo (ZV) (19.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – kmetijstvo (19.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dopolnilne dejavnosti kmetij, razen manjših predelovalnih dejavnosti (19.3) vrste objektov glede na namen – / (19.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – škarpe in podporni zidovi – javni vrtovi, zelenice in druge urejene zelene površine

(20)druge urejene zelene površine (ZD) (20.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – športnorekreacijske dejavnosti (20.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – / (20.3) vrste objektov glede na namen – zelenice in druge urejene zelene površine (20.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – /

(21)pokopališča (ZK) (21.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: – pogrebna dejavnost (21.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – trgovina – poslovne dejavnosti – za umestitev dejavnosti iz te točke ni potrebno izpolniti omejitev obsega iz točke

(2)10. člena tega odloka v primeru, ko gre za gradnjo spremljajočih objektov za potrebe pogrebne dejavnosti (21.3) vrste objektov glede na namen – pokopališča – pokopališke stavbe – kapele, molilnice in podobno – parkirišča (21.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – ograje – škarpe in podporni zidovi – urbana oprema – parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(22)površine cest (PC) (22.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – promet in skladiščenje (22.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – / (22.3) vrste objektov glede na namen – avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste – mostovi, viadukti, predori in podhodi – cestno vzdrževalne baze – parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (22.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – ograje – škarpe in podporni zidovi – zelenice in druge urejene zelene površine

(23)površine železnic (PŽ) (23.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – promet in skladiščenje (23.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – / (23.3) vrste objektov glede na namen – stavbe in terminali na železniških postajah ter z njimi povezane stavbe – remize za lokomotive in vagone – železniške proge – mostovi, viadukti, predori in podhodi – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (23.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – ograje – škarpe in podporni zidovi – zelenice in druge urejene zelene površine

(24)površine postaj (POp) (24.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – promet in skladiščenje – trgovina – poslovne dejavnosti (24.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – nastanitvene dejavnosti – druge gostinske dejavnosti – javna uprava – izobraževanje – zdravstvo in socialno varstvo – kulturne in razvedrilne dejavnosti – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij (24.3) vrste objektov glede na namen – stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe – remize za lokomotive in vagone – gostinske stavbe – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen sejemskih dvoran, razstavišč in bencinskih servisov – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (24.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(25)površine za mirujoči promet (POm) (25.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – promet in skladiščenje (25.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – / (25.3) vrste objektov glede na namen – garažne stavbe in parkirišča – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (25.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – zelenice in druge urejene zelene površine

(26)območja okoljske infrastrukture (O) (26.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (26.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – / (26.3) vrste objektov glede na namen – daljinski vodovodi in pripadajoči objekti – čistilne naprave – odlagališča odpadkov – poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP – parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (26.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – ograje – škarpe in podporni zidovi – urbana oprema – zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju

(27)območja energetske infrastrukture (E) (27.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – oskrba z energijo (27.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – / (27.3) vrste objektov glede na namen – daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi – energetski objekti s pripadajočo opremo in instalacijami – poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP – parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (27.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – ograje – škarpe in podporni zidovi – urbana oprema – zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju

(28)površine razpršene poselitve, namenjene kmetijstvu in bivanju (Ak) (28.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje (do dve stanovanji na stavbo) – kmetijstvo do 40 GVŽ (28.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dopolnilne dejavnosti kmetij – dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij – oddajanje zasebnih sob gostom – izobraževanje – zdravstvo in socialno varstvo – kulturne in razvedrilne dejavnosti – trgovina, poslovne, športnorekreacijske in manjše predelovalne dejavnosti (28.3) vrste objektov glede na namen – stanovanjske stavbe – nestanovanjske kmetijske stavbe (vključno z zidanicami in vinskimi kletmi) – gasilski domovi – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij – garažne stavbe in parkirišča (28.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(29)površine razpršene poselitve, namenjene kmetijstvu (Ag) (29.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – kmetijstvo do 40 GVŽ (29.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dopolnilne dejavnosti kmetij – dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij (29.3) vrste objektov glede na namen – nestanovanjske kmetijske stavbe (vključno z zidanicami in vinskimi kletmi) – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij – garažne stavbe in parkirišča (29.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – škarpe in podporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine 13. člen (kmetijska in gozdna zemljišča, območja voda in druga zemljišča, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)

(1)Na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih (razen na območjih, ki se urejajo z DPN in OPPN) so, poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju OPN-ID, dovoljene naslednje: (1.1) vrste gradenj – gradnje novih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP – spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP, pod pogojem, da je nova namembnost v skladu določili tega člena – nadzidave in dozidave zakonito zgrajenih stavb razpršene gradnje do 30 % skupne tlorisne površine obstoječe stavbe, pri čemer se ne sme povečevati zmogljivosti stavb, zanje pa je potrebno smiselno upoštevati tudi druga določila tega odloka (pri oblikovanju stavb se upošteva stavbna tipa A1/1 ali A5/1); gradnje iz te alineje, s katerimi se poveča skupna tlorisna površina osnovne stavbe, so po uveljavitvi tega odloka dopustne samo kot enkratni poseg

(2)Vrste dejavnosti ter vrste objektov in pomožnih objektov glede na namen, ki so na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih dovoljene poleg objektov in pomožnih objektov glede na namen, dovoljenih za celotno območje OPN-ID, so v nadaljevanju določene po posameznih namenskih rabah.

(3)Kmetijska zemljišča (K1 in K2) (3.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – kmetijstvo – lovstvo – ribištvo (3.2) vrste objektov glede na namen – dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni kanali – opazovalnice kot netemeljene lesene konstrukcije (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica) – na drugih kmetijskih zemljiščih (K2) so dovoljene še male vetrne elektrarne do nazivne moči 1MW (3.3) vrste pomožnih objektov glede na namen (pomožni objekti iz te točke se lahko gradijo le kot nezahtevni ali enostavni objekti) – pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža) – napajalna korita – vodni zbiralniki, vrtine ali vodnjaki za namakanje kmetijskih zemljišč – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor in po odstranitvi objektov vzpostaviti prvotno stanje na zemljiščih – v 100 m pasu ob območjih z namensko rabo SK, CUv, IK, Ak ali Ag je dovoljena še gradnja rastlinjakov – na drugih kmetijskih zemljiščih (K2) in v 25 m pasu kmetijskih zemljišč ob območjih z namensko rabo SK, IK, Ak ali Ag pa so dovoljeni še: • kozolci izključno za potrebe kmetijske dejavnosti s tlorisno površino največ 150 m 2 , v kolikor zemljišče ni v gozdnem prostoru po predpisu, ki določa gozdni prostor; toplarji se lahko gradijo tudi kot manj zahtevni objekti, zanje je (ne glede na v Preglednici 1 predpisano maksimalno etažnost oziroma višino) treba upoštevati merila in pogoje določene za stavbni tip manjši gospodarski objekt na območju tradicionalne pozidave (A5/1) • krmišča in molzišča s tlorisno površino največ 30 m 2 ter staje s tlorisno površino največ 100 m 2 vendar le na zemljiščih, ki so v skladu s predpisi o kmetijstvu evidentirana kot pašniki in se uporabljajo kot pašniki • premični čebelnjaki s tlorisno površino največ 20 m 2 – poleg zgoraj določenih objektov je v 25 m pasu kmetijskih zemljišč ob območjih z namensko rabo SK, IK, Ak ali Ag dopustno graditi tudi ostale pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti in vinskih kleti, če ima investitor v lasti oziroma zakupu najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali najmanj 5.000 m 2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade (3.4) vrste drugih ureditev – agrarne operacije v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča – krčitev gozdov za kmetijske namene

(4)Gozdna zemljišča (G) (4.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – gozdarstvo – lovstvo – ribištvo (4.2) vrste objektov glede na namen – gozdne žičnice – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (4.3) vrste pomožnih objektov glede na namen – grajene gozdne vlake – gozdna učna pot – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, ki ne zahtevajo krčitve gozda – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – krmišča s tlorisno površino največ 30 m 2 – grajene obore za rejo divjadi – premični čebelnjaki s tlorisno površino največ 20 m 2 – grajena oprema trim stez in vadbena oprema – urbana oprema (4.4) vrste drugih ureditev – gozdarska investicijska vzdrževalna dela – gospodarjenje z gozdovi v skladu z veljavnimi načrti za gospodarjenje z gozdovi ter predpisi s področja gozdov – krčitev gozdov za kmetijske namene do površine 0,5 ha, pod pogojem, da taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s predpisi opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom – sanacije območij izkoriščanja, odlagališč odpadkov in drugih degradiranih območij v osnovno namensko rabo

(5)Celinske vode (VC) (5.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – lovstvo – ribištvo (5.2) vrste objektov glede na namen – / (5.3) vrste pomožnih objektov glede na namen – / (5.4) vrste drugih ureditev – /

(6)Površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) (6.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – rudarstvo (6.2) vrste objektov glede na namen – objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (6.3) vrste pomožnih objektov glede na namen – začasni objekti, namenjeni skladiščenju – ograje, škarpe in podporni zidovi – urbana oprema (6.4) vrste drugih ureditev – rudarska dela v skladu z veljavnimi programi in načrti ter področnimi predpisi

(7)Razpršena gradnja (7.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – / (7.2) vrste objektov in drugih ureditev glede na namen – / (7.3) vrste pomožnih objektov glede na namen – znotraj funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele, določene z upravnimi dovoljenji (v primeru zakonito zgrajenih stavb, ki funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele nimajo določene, pa se te objekte lahko postavlja znotraj funkcionalno zaokroženega območja, ki se ga določi tako, da se skupno tlorisno površino osnovne stavbe pomnoži s faktorjem 2,5): • pomožni objekti za lastne potrebe • ograje, škarpe in podporni zidovi (7.4) vrste drugih ureditev – / III/3.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov 14. člen (splošno glede lege objektov na zemljišču)

(1)Novi objekti morajo biti odmaknjeni od meja sosednjih zemljišč toliko, da ni motena sosednja posest in da sta možna vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji.

(2)Od obstoječih objektov morajo biti novi objekti oddaljeni najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni in drugi pogoji, določeni z veljavnimi predpisi.

(3)Odmik objektov od javnih cest se glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi. Odstopanje od teh določil je možno v soglasju z upravljavcem cest ter v primerih, ko je potrebno upoštevati regulacijske črte ali posebne pogoje s področja varstva kulturne dediščine.

(4)Novozgrajene stavbe morajo biti od gozdnega roba, ki se na novo izoblikuje zaradi gradnje, odmaknjene vsaj eno drevesno višino (20–30 m), ostali novozgrajeni objekti in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, pa vsaj 2 m. Kadar takšen odmik ni zagotovljen, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojih objektih, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic. 15. člen (pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja)

(1)S posegi v prostor je potrebno ohranjati obstoječe dominante in značilne poglede. Pri določanju višin objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz silhuete naselja (višinski gabarit objektov praviloma ne sme presegati prevladujočega višinskega gabarita obstoječih stavb za več kot pol etaže, pri čemer se ne upošteva dominant).

(2)Ohranjati je potrebno čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije zlasti travniške sadovnjake na vaških robovih, visoke zasaditve na robovih ograd, ki imajo značaj zaščite proti vetru, obvodno vegetacijo, posamezna drevesa ob domačijah ter posamezna drevesa, pomembna za prepoznavnost javnih površin. Kadar zelenih potez in posameznih dreves ni mogoče ohranjati, jih je potrebno po končani gradnji ponovno zasaditi, pri čemer je potrebno uporabiti avtohtone vrste. Delno ohranjene vaške robove je potrebno dopolniti z lokalno značilnimi sadnimi sortami. 16. člen (urbanistični tipi)

(1)Za posamezne EUP oziroma podEUP so glede na morfološke značilnosti pozidave določeni urbanistični tipi, za katere veljajo posebna merila in pogoji glede lege in razmestitve objektov. Urbanistični tip na območju posamezne EUP oziroma podEUP, če je za le-to določen, je razviden iz Preglednice 1 v 7. členu tega odloka.

(2)Preglednica 5 : Urbanistični tipi na območju občine NASELJA – OBMOČJA S PREPOZNAVNIM VZORCEM POZIDAVE [N1] historično jedro [N1/1] – jedro z osrednjim trgom [N1/1/1] – obcestno jedro [N1/1/2] – gručasto jedro [N1/1/3] območja tradicionalne pozidave [N1/2] – gručasta pozidava [N1/2/1] – obcestna pozidava [N1/2/2] – slemenska pozidava [N1/2/3] – pozidava po terenu [N1/2/4] območja sodobne pozidave [N1/3] – mrežni (ulični) vzorec pozidave [N1/3/1] – svojevrstna območja [N1/3/2] NASELJA – NEPOZIDANA OBMOČJA, OBMOČJA PRENOVE IN SANACIJE [N2] KRAJINA – OBMOČJA S PREPOZNAVNIM VZORCEM POZIDAVE [OP1] slemenska pozidava [OP1/1] razpršena pozidava [OP1/2]

(3)Območja s prepoznavnim vzorcem pozidave (N1 in OP1): – Pri umestitvi novih objektov je potrebno upoštevati velikostna razmerja in razporeditev obstoječih objektov v EUP oziroma podEUP ter druge značilne poteze v prostoru (razpoznavne gradbene linije, parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov, prostorsko pomembnejše naravne prvine), pri čemer je potrebno zagotavljati ustrezno prometno opremljenost območja. Upoštevanje določil se določi na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, s katero se utemelji umestitev načrtovanih objektov. Analiza mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. (3.1) Pri območjih historičnih jeder (N1/1) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje: – Zahtevni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manj zahtevni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj polovico svoje višine od najvišje točke terena do kapa, vendar ne manj kot 2,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni pri gradnji manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, če so za njih pridobljena pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč . Ograje, škarpe in podporni zidovi (razen ograje, škarpe in podporni zidovi ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi), parterne ureditve (dvorišča, dovozni priključki, parkirišča, manipulacijske površine ipd.) ter objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo oziroma postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje (razen ograje ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) se lahko gradi tudi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč). – Določila prejšnje alineje ne veljajo v primerih, ko se z umestitvijo stavb upošteva obstoječe gradbene linije. Določil prejšnje alineje ni potrebno upoštevati tudi pri gradnji objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta, kadar se bistveno ne spreminja namembnosti objekta. Tak objekt se lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč je dovoljena tudi gradnja stavb na/ob parcelno mejo na skupni parcelni meji pri dvojčkih, stavbah v nizu in podobnih tipih gradenj. – Pomožne stavbe je praviloma potrebno umeščati v zaledje parcel, namenjenih gradnji (ne ob glavno komunikacijo oziroma osrednji trg). – Pri podtipu historično jedro s trško zasnovo (N1/1/1) je potrebno upoštevati značilno umestitev objektov okrog osrednjega trga. – Pri podtipu historično jedro z obcestno zasnovo (N1/1/2) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na komunikacijo in prevladujočo orientacijo slemen bodisi pravokotno na potek komunikacije bodisi vzporedno z njim (orientacija se mora pojavljati pri več kot 50 % stavb v EUP oziroma podEUP, pri čemer se ne upošteva pomožnih stavb). – Pri podtipu historično jedro z gručasto zasnovo (N1/1/3) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov v gručo. (3.2) Pri območjih tradicionalne pozidave (N1/2) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje: – Novi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni pri gradnji manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, če so za njih pridobljena pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Ograje, škarpe in podporni zidovi (razen ograje, škarpe in podporni zidovi ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi), parterne ureditve (dvorišča, dovozni priključki, parkirišča, manipulacijske površine ipd.) ter objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo oziroma postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje (razen ograje ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) se lahko gradi tudi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč). – Določila prejšnje alineje ne veljajo v primerih, ko se z umestitvijo stavb upošteva obstoječe gradbene linije. Določil prejšnje alineje ni potrebno upoštevati tudi pri gradnji objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta, kadar se bistveno ne spreminja namembnosti objekta. Tak objekt se lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč je dovoljena tudi gradnja stavb na/ob parcelno mejo na skupni parcelni meji pri dvojčkih, stavbah v nizu in podobnih tipih gradenj. – Pri podtipu gručasta pozidava (N1/2/1) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov v gručo. – Pri podtipu obcestna pozidava (N1/2/2) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na komunikacijo in prevladujočo orientacijo slemen bodisi pravokotno na potek komunikacije bodisi vzporedno z njim (orientacija se mora pojavljati pri več kot 50 % stavb v EUP oziroma podEUP, pri čemer se ne upošteva pomožnih stavb). – Pri podtipu slemenska pozidava (N1/2/3) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na teren (sleme, greben ipd.) in glavno komunikacijo. Upoštevati je potrebno prevladujočo orientacijo slemen bodisi pravokotno na potek komunikacije bodisi vzporedno z njim (orientacija se mora pojavljati pri več kot 50 % stavb v EUP oziroma podEUP, pri čemer se ne upošteva pomožnih stavb). – Pri podtipu pozidava po terenu (N1/2/4) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na teren. Praviloma mora biti daljša stranica stavbe postavljena vzporedno s plastnicami. (3.3) Pri območjih s sodobnim vzorcem pozidave (N1/3) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje: (3.3.1) Ulična pozidava – mreža (N1/3/1): – Upoštevati je potrebno določila prve in druge alineje točke (3.2) tega člena. – Umestitev novih objektov mora upoštevati značilno postavitev ob komunikacijah, ki tvorijo mrežno zasnovo. Praviloma mora biti daljša stranica stavbe na raščenem terenu postavljena vzporedno s plastnicami. Če je za posamezno EUP oziroma podEUP značilna (orientacija se mora pojavljati pri več kot 50 % stavb v EUP oziroma podEUP, pri čemer se ne upošteva pomožnih stavb) enotna orientacija slemen, jo je potrebno upoštevati. (3.3.2) Svojevrstno območje (N1/3/2): – Upoštevati je potrebno določila prve in druge alineje točke (3.2) tega člena. (3.4) Pri območjih v krajini (OP1) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje: – Novi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni pri gradnji manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, če so za njih pridobljena pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Ograje, škarpe in podporni zidovi (razen ograje, škarpe in podporni zidovi ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi), parterne ureditve (dvorišča, dovozni priključki, parkirišča, manipulacijske površine ipd.) ter objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje (razen ograje ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) se lahko gradi tudi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč). – Določila prejšnje alineje ne veljajo v primerih, ko se z umestitvijo stavb upošteva obstoječe gradbene linije. Določil prejšnje alineje ni potrebno upoštevati tudi pri gradnji objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta, kadar se bistveno ne spreminja namembnosti objekta. Tak objekt se lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč je dovoljena tudi gradnja stavb na/ob parcelno mejo na skupni parcelni meji pri dvojčkih, stavbah v nizu. – Pri podtipu slemenska pozidava (OP1/1) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na teren (sleme, greben ipd.) in glavno komunikacijo. Upoštevati je potrebno prevladujočo orientacijo slemen bodisi pravokotno na potek komunikacije bodisi vzporedno z njim (orientacija se mora pojavljati pri več kot 50 % stavb v EUP oziroma podEUP, pri čemer se ne upošteva pomožnih stavb). – Pri podtipu razpršena pozidava (OP1/2) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na teren ter medsebojno postavitev objektov znotraj posameznega sklopa stavb (npr. domačije). Praviloma mora biti daljša stranica stavbe na raščenem terenu postavljena vzporedno s plastnicami.

(4)Nepozidana območja, območja prenove in sanacije (N2) se urejajo z OPPN. Podrobnejše usmeritve in pogoji za ta območja podani v 53. do 55. členu tega odloka. 17. člen (stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo)

(1)Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo po posameznih EUP oziroma podEUP je razvidna iz Preglednice 1 v 7. členu tega odloka.

(2)V primeru, ko je obstoječa zazidanost parcele, namenjene gradnji, večja od dovoljene, so na tej parceli dovoljene: – rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, – odstranitve objektov, – vzdrževanje in spremembe namembnosti objektov, slednje so dovoljene takrat, kadar se ne povečuje število potrebnih parkirnih mest, – gradnja na mestu prej odstranjenega objekta v istih ali manjših gabaritih. 18. člen (stavbni tipi)

(1)Za posamezne EUP oziroma podEUP so glede na značilnosti arhitekturnega oblikovanja določeni stavbni tipi, za katere veljajo posebna merila in pogoji glede velikosti, oblikovanja in rabe materialov pri stavbah. Stavbni tipi na območju posamezne EUP oziroma podEUP, če so za le-to določeni, so razvidni iz Preglednice 1 v 7. členu tega odloka.

(2)Preglednica 6 : Stavbni tipi na območju občine HIŠA [A1] tradicionalna prostostoječa hiša [A1/1] tipska prostostoječa hiša [A1/2] sodobna prostostoječa hiša [A1/3] BLOK [A2] TRŠKA HIŠA [A3] SVOJEVRSTNA STAVBA [A4] enostavna svojevrstna stavba [A4/1] svojevrstna stavba s posebnim oblikovanjem [A4/2] manjši paviljonski objekt [A4/3] GOSPODARSKI OBJEKT [A5] manjši gospodarski objekt na območju tradicionalne pozidave [A5/1] manjši gospodarski objekt na območju sodobne pozidave [A5/2] hala [A5/3] STAVBA V OKVIRU OPPN

(3)Odstopanja od določil za posamezni stavbni tip so možna pri oblikovanju prefabriciranih objektov, ki so v celoti standardizirani (npr. čistilna naprava, silos, rastlinjak ipd.). Dopustno višino lahko presegajo tudi deli stavbe, ki so sestavni deli inštalacij (komunikacije, ogrevanje, strojne in elektro inštalacije ipd.), sončni sprejemniki, fotovoltaične celice, ograje, telekomunikacijski objekti ipd., vendar le v skladu s pogoji iz 15. člena tega odloka. V kontrastu z okoljem in določili za posamezni stavbni tip je možno oblikovati posamezne stavbe, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov s ciljem vzpostavitve nove prostorske dominante in večje razpoznavnosti območja. V tem primeru je potrebno oblikovalske rešitve pridobiti z javnim natečajem.

(4)V primerih, ko je maksimalna višina podana v metrih, navedena vrednost predstavlja višino najvišjo višino stavbe oziroma slemena nad koto urejenega terena. Ob gradnji na neravnem terenu se kot dovoljena višina upošteva višina na nevkopanem delu stavbe oziroma najnižja višina terena ob stavbi. V izjemnih primerih, ko se objekt umešča na teren z naklonom nad 25°, je možno odstopanje od teh določil, vendar ne več kot za 1,5 m. Odstopanje je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(5)Pomožni objekti za lastne potrebe, ki so stavbe, morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe.

(6)Kot prostostoječa hiša (A1/1) se praviloma oblikujejo stanovanjske, gostinske, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe in stavbe splošnega družbenega pomena ter večnamenske stavbe. (6.1) Tradicionalna prostostoječa hiša (A1/1) (6.1.1) Velikost – Tlorisna površina stavbe se praviloma giblje med 60 m 2 in 400 m 2 . – Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,4, v primeru stanovanjskih dvojčkov pa vsaj 1:

Odstopanje od predpisanih razmerij stranic je dovoljeno, kadar jih ni možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti raščenega terena oziroma ni prostorskih možnost. Tloris je lahko tudi sestavljen (npr. v obliki črke L) pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugih, oziroma na način, ki je značilen za okolico. – Višinski gabarit stavbe je lahko največ (K) + P + 1 + M, pri čemer višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 6,9 m nad koto urejenega terena, hkrati pa je potrebno upoštevati tudi pogoje iz
člena tega odloka. Višinski gabarit stavb je za nekatere EUP oziroma podEUP podrobneje določen v Preglednici 1 v
členu tega odloka. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati analizo, s katero bo utemeljeno, da stavba višinsko ne izstopa iz silhuete naselja ali krajine oziroma so upoštevani pogoji iz
člena tega odloka. (6.1.2) Oblikovanje – splošno – Arhitektonsko oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe) določilom iz te točke. (6.1.3) Oblikovanje strešin – Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. – Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči naklon streh obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). – Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi površinami (npr. terase, strehe garaž in drugih pomožnih objektov, prizidanih k osnovni stavbi ter nadstreški), ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Ravne površine lahko obsegajo največ 25 % celotne površine (pravokotna projekcija) strehe. – Strešna kritina mora biti v sivih, rjavih ali opečnih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične in pultne. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. (6.1.4) Oblikovanje fasad – Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). Fasade oziroma fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke in polkrožnih lesenih brun niso dovoljene. – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Fasadne odprtine morajo biti praviloma pokončne in pravokotne. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. (6.1.5) Drugo – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. (6.1.6) Posebni pogoji za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe – Razmerje stranic pri tlorisnem gabaritu mora biti vsaj 1:1,
– Pri samostojno stoječih pomožnih objektih je dovoljena tudi ravna streha ali streha v minimalnem naklonu. Strešne frčade niso dopustne. – Izvedba frčad ni dopustna. – Ute oziroma senčnice je dovoljeno oblikovati tudi kot paviljone. (6.2) Tipska prostostoječa hiša (A1/2) (6.2.1) Velikost – Tlorisna površina stavbe se praviloma giblje med 60 m 2 in 400 m 2 . – Tlorisni in višinski gabarit stavbe morata upoštevati značilno tlorisno zasnovo stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma podEUP in je razviden iz Preglednice 1 v
členu tega odloka. (6.2.2) Oblikovanje – splošno – Arhitektonsko oblikovanje mora upoštevati prevladujoče značilnosti obstoječih (tipskih) stavb na območju ter kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe) določilom iz te točke. (6.2.3) Oblikovanje strešin – Strehe morajo biti praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Obliko, naklon in kritino je potrebno prilagoditi značilni podobi stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. – Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi površinami (npr. terase, strehe garaž in nadstreški), ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Ravne površine lahko obsegajo največ 25 % celotne površine (pravokotna projekcija) strehe. – Strešna kritina mora biti praviloma v sivih ali opečnih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične, in pultne, pri čemer je potrebno upoštevati značilno obliko frčad na območju EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. (6.2.4) Oblikovanje fasad – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, struktura in razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo upoštevati prevladujoče značilnosti na območju EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. (6.2.5) Drugo – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. – Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. (6.2.6) Posebni pogoji za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe – Upoštevati je potrebno določila točke (6.1.6) tega člena. (6.3) Sodobna prostostoječa hiša (A1/3) (6.3.1) Velikost – Tlorisna površina stavbe se praviloma giblje med 60 m 2 in 400 m 2 . – Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2, v primeru stanovanjskih dvojčkov pa vsaj 1:
Tloris je lahko tudi sestavljen (npr. v obliki črk L, T ali U ipd.). – Višinski gabarit stavbe je lahko največ (K) + P + 1 + M, pri čemer višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 6,9 m nad koto urejenega terena. Višinski gabarit stavb je za nekatere EUP oziroma podEUP in podrobneje določen v Preglednici 1 v
členu tega odloka. (6.3.2) Oblikovanje – splošno – Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe) določilom iz te točke. (6.3.3) Oblikovanje strešin – Strehe morajo biti praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. – Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči strešni naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). – Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi površinami, ki so lahko tudi pohodne ali ozelenjene. Ravne površine lahko obsegajo največ 40 % celotne površine (pravokotna projekcija) strehe. – Strešna kritina mora biti praviloma v sivih ali opečnih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. (6.3.4) Oblikovanje fasad – Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. (6.3.5) Drugo – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. – Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. (6.3.6) Posebni pogoji za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe – Upoštevati je potrebno določila točke (6.1.6) tega člena.

(7)Kot blok (A2) se praviloma oblikujejo stanovanjske stavbe. (7.1) Velikost – Tlorisni gabarit stavbe mora upoštevati značilno tlorisno zasnovo stavb v EUP oziroma podEUP. – Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma podEUP in je razviden iz Preglednice 1 v 7. členu tega odloka. (7.2) Oblikovanje – splošno – Arhitektonsko oblikovanje mora upoštevati značilnosti obstoječih stavb na območju ter kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Dozidave in nadzidave obstoječih objektov niso dovoljene. (7.3) Oblikovanje strešin – Obliko, naklon in kritino je potrebno prilagoditi značilni podobi stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. – Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih, sivih ali rjavih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. (7.4) Oblikovanje fasad – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Barva fasade je lahko tudi drugačna, če se jo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ustrezno utemelji z barvno študijo. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, struktura in razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo upoštevati prevladujoče značilnosti na območju EUP oziroma podEUP. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. – Rekonstrukcije fasad so dovoljene pod pogojem, da se hkrati rekonstruira celotna fasada stavbe. Praviloma morajo biti izvedene tako, da se ohranja obstoječa členitev fasade in značilni rastri ter razmerja (prepoznavnost fasade). – Klimatske naprave je na fasado potrebno umestiti po enotnem konceptu. (7.5) Drugo – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. – Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje), na fasado pa jih je potrebno umestiti po enotnem konceptu. – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. (7.6) Posebni pogoji za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe – Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovani enotno za celotno območje EUP oziroma podEUP.

(8)Kot trška hiša (A3) se praviloma oblikujejo stanovanjske, gostinske, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe in stavbe splošnega družbenega pomena ter večnamenske stavbe. (8.1) Velikost – Tlorisna površina stavbe se praviloma giblje med 100 m 2 in 800 m 2 . – Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,4, v primeru stanovanjskih dvojčkov pa vsaj 1:

Tloris je lahko tudi sestavljen (npr. v obliki črke L) pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugih, oziroma na način, ki je značilen za okolico. – Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma podEUP in je razviden iz Preglednice 1 v
členu tega odloka. (8.2) Oblikovanje – splošno – Arhitektonsko oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe) določilom iz te točke. (8.3) Oblikovanje strešin – Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Dovoljene so tudi štirikapne strehe. – Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči strešni naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadstreški so lahko tudi ravni ali enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). – Strešna kritina mora biti v sivih, rjavih ali opečnih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad, vendar le v primeru, da je to značilno za obstoječe zakonito zgrajene stavbe na območju EUP oziroma podEUP. Dovoljene oblike frčad so klasične. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. (8.4) Oblikovanje fasad – Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). Fasade oziroma fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke in polkrožnih lesenih brun niso dovoljene. – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Fasadne odprtine morajo biti praviloma pokončne in pravokotne. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. (8.5) Drugo – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. (8.6) Posebni pogoji za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe – Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovani enotno za celotno območje EUP oziroma podEUP.

(9)Kot svojevrstna stavba (A4) se praviloma oblikujejo gostinske, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe, garažne stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena, stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe, lahko pa tudi stanovanjske stavbe z javnim pritličjem. Kot svojevrstna stavba s posebnim oblikovanjem (A4/2) se lahko oblikujejo le javne stavbe (stavbe splošnega družbenega pomena, stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe). (9.1) Velikost – Tlorisni gabarit stavbe mora praviloma biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,

Tloris je lahko tudi sestavljen (npr. v obliki črk L, T ali U). – Pri podtipu svojevrstna stavba s posebnim oblikovanjem (A4/2) je oblika tlorisa lahko poljubna, pod pogojem, da se prilagodi obstoječim stavbam na območju EUP oziroma podEUP. – Pri podtipu manjši paviljonski objekt (A4/3) je oblika tlorisa poljubna. – Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma podEUP in je razviden iz Preglednice 1 v
členu tega odloka. (9.2) Oblikovanje – splošno – Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. (9.3) Oblikovanje strešin – Strehe so lahko ravne, enokapnice ali dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Upoštevati je potrebno prevladujoči naklon in obliko streh obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP oziroma v okolici. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP oziroma v okolice, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. – Pri podtipih svojevrstna stavba s posebnim oblikovanjem (A4/2) in manjši paviljonski objekt (A4/3) je oblika strehe lahko poljubna. – Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih, sivih ali rjavih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. – Odpiranje strešin je pri podtipu enostavna svojevrstna stavba (A4/1) dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. (9.4) Oblikovanje fasad – Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Barva fasade je lahko tudi drugačna, če se jo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ustrezno utemelji z barvno študijo. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. (9.5) Drugo – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Razen na ravnih strehah morajo biti postavljeni vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. – Pred začetkom obnovitvenih del na cerkvenih objektih je potrebno obvestiti pristojni organ za varstvo narave in z njim predhodno uskladiti čas in način obnove tako, da varovane vrste netopirjev ne bodo prizadete. – Notranjost zvonikov cerkvenih objektov praviloma ne sme biti osvetljena. V zvonikih, kjer so prisotne pomembne kolonije ogroženih vrst netopirjev, je potrebno z monitoringom spremljati vpliv osvetljevanja na te vrste. (9.6) Posebni pogoji za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe – Upoštevati je potrebno določila točke (6.1.6) tega člena.

(10)Kot gospodarski objekt (A5) se praviloma oblikujejo industrijske stavbe in skladišča, nestanovanjske kmetijske stavbe ter objekti gospodarske javne infrastrukture, kot hala (A5/3) pa lahko tudi večje trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti ter športne dvorane. (10.1) Manjši gospodarski objekt na območju tradicionalne pozidave (A5/1) (10.1.1) Velikost – Tlorisna površina stavbe je praviloma do 500 m 2 . – Tlorisni gabarit stavb zazidane površine do 40 m² mora biti podolgovat, med 40 m² in 80 m² podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3, nad 80 m² pa podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,

Če je za EUP oziroma podEUP to značilno, je tloris lahko tudi sestavljen (v obliki črke L) pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugih. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tlorisni gabarit toplarja mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:2, pri čemer mora biti širina med 8 in 9 m. – Višinski gabarit stavbe je lahko največ (K) + P z možnostjo izrabe podstrešja. Višina kapu na najvišjem delu ne sme presegati 6,9 m nad koto urejenega terena. Višinski gabarit stavb je za nekatere EUP oziroma podEUP podrobneje določen v Preglednici 1 v
členu tega odloka. Ne glede na določila te alineje in višinski gabarit iz Preglednice 1 v
členu mora biti višina slemena pri toplarjih minimalno 10 m. (10.1.2) Oblikovanje – splošno – Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. Na območjih z namenskima rabama K1 in K2 morajo biti objekti zgrajeni v leseni izvedbi in postavljeni na točkovnih temeljih. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. (10.1.3) Oblikovanje strešin – Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. – Naklon streh je dovoljen v razponu od 26° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP oziroma okolici. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP oziroma okolice, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). Pri toplarjih ter vseh objektih na območjih z namenskima rabama K1 in K2 mora biti naklon streh v razponu od 40° do 45°. – Strešna kritina mora biti v sivih, rjavih ali opečnih tonih, pri nadstreških in za potrebe tehnologije se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in pultnih frčad. (10.1.4) Oblikovanje fasad – Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. – Toplarji so lahko opaženi le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti podolžne late. (10.1.5) Drugo – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. (10.2) Manjši gospodarski objekt na območju sodobne pozidave (A5/2) (10.2.1) Velikost – Tlorisna površina stavbe je praviloma do 800 m 2 . – Tlorisni gabarit mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,
Tloris je lahko tudi sestavljen. – Višinski gabarit stavbe je lahko največ (K) + P z možnostjo izrabe podstrešja. Višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 6,9 m nad koto urejenega terena. Višinski gabarit stavb je za nekatere EUP oziroma podEUP podrobneje določen v Preglednici 1 v
členu tega odloka. (10.2.2) Oblikovanje – splošno – Arhitektonsko oblikovanje mora (zlasti pri kmetijskih gospodarskih objektih) izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. (10.2.3) Oblikovanje strešin – Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. – Naklon streh je praviloma dovoljen v razponu od 22° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). – Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih, sivih ali rjavih tonih, pri nadstreških in za potrebe tehnologije se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. (10.2.4) Oblikovanje fasad – Pri kmetijskih gospodarskih objektih se priporoča uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. (10.2.5) Drugo – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. (10.3) Hala (A5/3) (10.3.1) Velikost – Tlorisni gabarit mora biti podolgovat. Tloris je lahko tudi sestavljen. – Višina stavbe ne sme presegati 12,0 m nad koto urejenega terena. Višinski gabarit stavb je za nekatere EUP oziroma podEUP podrobneje določen v Preglednici 1 v
členu tega odloka. (10.3.2) Oblikovanje – splošno – Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. (10.3.3) Oblikovanje strešin – Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu do 10°, pri čemer mora biti strešina praviloma skrita za fasado oziroma morajo sledijo obliki značilni za EUP oziroma podEUP. – Strešna kritina mora biti praviloma v temnih tonih, pri nadstreških in za potrebe tehnologije se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken. (10.3.4) Oblikovanje fasad – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov, z uporabo barv pa naj se teži k učinkom optičnega zmanjšanja prostorninsko razsežnejših objektov. Barva fasade je lahko tudi drugačna, če se jo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ustrezno utemelji z barvno študijo. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. – Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. (10.3.5) Drugo – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na fasado ter na ali v streho. – Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

(11)Za stavbe v okviru OPPN so podrobnejše usmeritve in pogoji podani v

do
členu tega odloka.
člen (ureditev okolice objektov, oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin)

(1)Pri urejanju okolice objektov ter javnih in zelenih površin se upošteva oziroma zagotovi: – značilnosti terena, mikroklimo, osončenost in rastiščne razmere, – oblikovno skladnost in povezanost z okolico (merilo, značilni pogledi ipd.), – programsko ustreznost glede na namensko rabo in predvidene dejavnosti ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami, – trajnostne zahteve glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje padavinskih voda.

(2)Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico – obvezni sta sanacija terena in ozelenitev.

(3)Pri ureditvi okolice objektov je potrebno upoštevati konfiguracijo terena: (3.1) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. (3.2) Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Podporni zidovi in škarpe so praviloma dovoljeni le do višine 1,5 metra. Gradnja višjih podpornih zidov je dopustna v primeru obstoječih objektov, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka in v primeru gradnje javnih objektov, kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pri drugih objektih pa le v primeru, kjer zaradi terenskih razmer ni možna drugačna izvedba. (3.3) Dostopne poti in manipulativne površine je treba izoblikovati po terenu.

(4)Pri ureditvi javnih površin je potrebno upoštevati kakovostne principe tradicionalnega oblikovanja (ureditev trgov z markantnim drevesom – vaško lipo, kostanjem ipd.).

(5)Ohranja naj se čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije, pri čemer se smiselno upošteva tudi določila točke

(2)15. člena tega odloka. Pri novih zasaditvah naj se praviloma uporabljajo lokalno značilne avtohtone drevesne in grmovne vrste, na parkovnih površinah in zelenicah ob javnih objektih posebnega pomena pa je izjemoma dopustna tudi uporaba tujerodnih vrst. Lokalno značilne rastlinske vrste se praviloma uporabljajo tudi za zasaditev živic in živih mej. Na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.

(6)Zasaditve javnih površin je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi.

(7)Okolico stavb večjih volumnov na vizualno izpostavljenih lokacijah je potrebno intenzivno ozeleniti.

(8)Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z oblikovanjem okoliških stavb, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Praviloma se uporablja materiale v nevtralnih, neizstopajočih barvah. Materiali morajo biti propustni, tlakovanje pa izvedeno tako, da je možno zagotoviti ustrezen odtok padavinskih voda.

(9)Tlorisna površina otroškega igrišča mora biti najmanj 50 m², priporoča pa se ureditev igrišč z minimalno tlorisno površino 200 m² za mlajše otroke oziroma 500 m² za druge otroke in mladostnike. Površine za igro otrok na prostem je potrebno na parceli, namenjeni gradnji, urediti pri vsaki stavbi z več kot petimi stanovanji, pri čemer je za vsako stanovanjsko enoto je potrebno zagotoviti vsaj 10 m² igralne površine. Igrišča je na parceli, namenjeni gradnji, potrebno locirati tako, da je njihov odmik od prometnic čim večji. Če ustreznega odmika ni možno zagotoviti pa morajo biti ustrezno zavarovana z ograjo. 20. člen (pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)

(1)Pri novogradnjah in pri spremembah namembnosti stavb ter rekonstrukcijah, s katerimi se spreminja namembnost stavb, je potrebno na parkiriščih in v garažah na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti zadostno število parkirnih mest za stanovalce, zaposlene in obiskovalce.

(2)Kadar na parceli, namenjeni gradnji, ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba. Pri stanovanjskih stavbah je te površine potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 200 m od stavbe, ki ji služijo.

(3)Preglednica 7: Minimalno število parkirnih mest, ki ga je poleg določil veljavnih predpisov, potrebno upoštevati pri izračunu parkirnih mest na posamezni parceli, namenjeni gradnji Vrsta objekta Minimalno število parkirnih mest (PM) STANOVANJSKE STAVBE Eno- in dvostanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje Večstanovanjske stavbe 2,5 PM/stanovanje Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 1 PM/stanovanje Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za ostarele) 1PM/ 6 postelj Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (dijaški in mladinski domovi ipd.) 1PM/ 12 postelj GOSTINSKE STAVBE Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev 1 PM/2 sobi Gostilne, restavracije in točilnice 1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoči meter točilnega pulta Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev / POSLOVNE IN UPRAVNE STAVBE Stavbe javne uprave 1 PM/30 m 2 neto tlorisne površine Stavbe bank, pošt, zavarovalnic s strankami 1 PM/30 m 2 neto tlorisne površine Stavbe bank, pošt, zavarovalnic brez strank 1 PM/40 m 2 neto tlorisne površine Druge poslovne stavbe s strankami 1 PM/30 m 2 neto tlorisne površine Druge poslovne stavbe brez strank 1 PM/40 m 2 neto tlorisne površine TRGOVSKE STAVBE IN STAVBE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI trgovske stavbe 1 PM/25 m 2 koristne prodajne površine (minimalno 2 PM) sejemske dvorane, razs

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarje pri Jelšah – izvedbeni del, stran 8730.